ANALIZA DELA OPRTNEGA VLAKA S · Analiza dela oprtnega vlaka s spremljajočo infrastrukturo Diplomsko delo ponuja vpogled v celoten proces dela oprtnega vlaka ter spremljajočo infrastrukturo,

ANALIZA DELA OPRTNEGA VLAKA S

SPREMLJAJOČO INFRASTRUKTURO

diplomsko delo

Celje, 2018 Timotej Gradišnik

ANALIZA DELA OPRTNEGA VLAKA S

SPREMLJAJOČO INFRASTRUKTURO

diplomsko delo

Kandidat: Timotej Gradišnik

Mentor: izr. prof. dr. Darja Topolšek

Somentor: asist. Tina Cvahte Ojsteršek

Celje, 2018

Zahvala

Zahvaljujem se za vse nasvete in pomoč mentorici izr. prof. dr. Darji Topolšek ter

somentorici asist. Tini Cvahte Ojsteršek.

Zahvalil bi se tudi rad vsem delavcem na tovornem terminalu Maribor Tezno, na katere

sem se lahko obrnil za informacije.

Prav tako bi se rad zahvalil moji družini, ki mi je skozi vsa leta šolanja stala ob strani in

me spodbujala.

Mariborska cesta 7 3000 Celje, Slovenija

IZJAVA O AVTORSTVU zaključnega dela

Spodaj popisan Timotej Gradišnik, študent visokošolskega strokovnega študijskega programa Gospodarska in tehniška logistika, z vpisno številko 20029397, sem avtor

zaključnega dela: Analiza dela oprtnega vlaka s spremljajočo infrastrukturo.

S svojim podpisom zagotavljam:

da je predloženo delo rezultat izključno mojega lastnega raziskovalnega dela;

sem poskrbel, da so dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric, ki jih uporabljam v zaključnem delu, navedena oz. citirana v skladu z navodili Fakultete za logistiko

Univerze v Mariboru;

sem poskrbel, da so vsa dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric navedena v seznamu virov, ki je sestavni del zaključnega dela in je zapisan v skladu z navodili

Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru;

sem pridobil vsa dovoljenja za uporabo avtorskih del, ki so v celoti prenesena v zaključno delo in sem to tudi jasno zapisala v zaključnem delu;

se zavedam, da je plagiatorstvo – predstavljanje tujih del, bodisi v obliki citata bodisi v obliki skoraj dobesednega parafraziranja bodisi v grafični obliki, s katerim

so tuje misli oz. ideje predstavljene kot moje lastne – kaznivo po zakonu (Zakon o

avtorskih in sorodnih pravicah), prekršek pa podleže tudi ukrepom Fakultete za

logistiko Univerze v Mariboru v skladu z njenimi pravili;

se zavedam posledic, ki jih dokazano plagiatorstvo lahko predstavlja za predloženo delo in za moj status na Fakulteti za logistiko Univerze v Mariboru;

je zaključno delo jezikovno korektno in da je delo lektoriral Gaber Gradišnik.

V Celju, dne ________________ Podpis avtorja:___________________

Analiza dela oprtnega vlaka s spremljajočo infrastrukturo

Diplomsko delo ponuja vpogled v celoten proces dela oprtnega vlaka ter spremljajočo

infrastrukturo, s strani podjetja Adria Kombi d.o.o. na relaciji Maribor – Wels ter ob

tem izpostavlja pomanjkljivosti, ki se pojavljajo, tako znotraj procesa dela kakor tudi v

spremljajoči infrastrukturi. V prvem delu smo izpostavili določena teoretična izhodišča,

ki so pomembna za obravnavano tematiko. Tu smo definirali, kaj oprtni transport sploh

pomeni, kam ga uvrščamo, kako se izvaja, kako je organiziran in katera so potrebna

delovna sredstva oprtnega transporta. V nadaljevanju smo predstavili obstoječe stanje

ter napravili kritično analizo. S pomočjo kritične analize smo izpostavili pomanjkljivosti

znotraj tistih procesov dela, kjer smo opazili, da trenutno ne potekajo dovolj

učinkovito, predvsem z vidika preglednosti nad opravljenim delom, kot tudi hitrosti in

varnosti dela. Enako smo naredili tudi za spremljajočo infrastrukturo, ki je temelj za

izvajanje storitve oprtnega vlaka. Za omenjene pomanjkljivosti smo nato predlagali

ustrezne rešitve, jih predstavili in pojasnili, kaj bi z uvedbo teh rešitev pridobili.

Ključne besede: oprtni vlak, tovorni terminal Maribor-Tezno, Adria Kombi d.o.o.,

analiza dela, spremljajoča infrastruktura

Analysis of work processes of the piggyback train and its

surrounding infrastructure

This thesis provides an insight into the entire process of the piggyback train and its

accompanying infrastructure from the point of view of the Slovene company Adria

Kombi d.o.o. on the route between Maribor and Wels. Moreover, it indicates

deficiencies that appear in the work process and the accompanying infrastructure.

First, the thesis focuses on theoretical starting points important for this subject matter.

Furthermore, the definition of the piggyback transport is explained, as wells as its

classification, how it is executed and organized, and which working mediums are

necessary for the piggyback transport. Second, the current state was presented and a

critical analysis was made. With the critical analysis, the deficiencies of the inefficient

work processes are presented. These deficiencies occur due to transparency of the

accomplished work, speed and work safety. Similarly was done for the accompanying

infrastructure, which is the basis for executing the services of piggyback trains. Finally,

for the above mentioned deficiencies appropriate solutions were presented and

explained, what the piggyback train services would gain with the implementation of

these solutions.

Keywords: piggyback train, freight terminal Maribor-Tezno, Adria Kombi d.o.o., work

analysis, accompanying infrastructure

Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Visokošolski študijski program

Timotej Gradišnik: Analiza dela oprtnega vlaka s spremljajočo infrastrukturo VII

Kazalo vsebine

UVOD ....................................................................................................................... 1

OPREDELITEV OZ. OPIS PROBLEMA, KI JE PREDMET DIPLOMSKEGA DELA ......................................... 1

DOLOČITEV NAMENA, CILJEV, TEZ IN POTI ZA REŠEVANJE PROBLEMA ............................................. 2

PREDSTAVITEV OKOLJA ........................................................................................................ 3

PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE DIPLOMSKEGA DELA ..................................................................... 4

METODE DELA ................................................................................................................... 5

1 TEORETIČNE OSNOVE ............................................................................................ 6

1.1 OPRTNI TRANSPORT ...................................................................................................... 6

1.2 OPRTNI TRANSPORT KOT DEL KOMBINIRANEGA TRANSPORTA ................................................ 6

1.3 IZVEDBE OPRTNEGA TRANSPORTA .................................................................................... 8

1.4 ORGANIZACIJA OPRTNEGA TRANSPORTA ........................................................................... 9

1.5 DELOVNA SREDSTVA OPRTNEGA TRANSPORTA .................................................................. 10

1.6 TERMINALI KOT OSNOVNA INFRASTRUKTURA ZA IZVEDBO OPRTNEGA TRANSPORTA .................. 10

2 OBSTOJEČE STANJE .............................................................................................. 11

3.1 PROCES REZERVACIJ .................................................................................................... 11

3.1.1 Rezerviranje mest na oprtnem vlaku ............................................................. 12

3.1.2 Čakalna mesta za določen vlak ...................................................................... 16

3.1.3 Sprememba ali odpoved rezervacije .............................................................. 17

3.2 PRIHOD NA MEJO ....................................................................................................... 18

3.3 PRIHOD NA TOVORNI TERMINAL MARIBOR - TEZNO .......................................................... 19

3.4 PROCES NATOVARJANJA OPRTNEGA VLAKA ...................................................................... 28

3.6 PROCES RAZTOVARJANJA OPRTNEGA VLAKA ..................................................................... 29

3.7 VOŽNJA Z VLAKOM OD MARIBORA DO WELSA.................................................................. 31

3.8 SPREMLJAJOČA INFRASTRUKTURA .................................................................................. 31

3.8.1 Tovorni terminal Maribor Tezno .................................................................... 31

3.8.2 Površine terminala Tezno v Mariboru ........................................................... 32

3.8.3 Objekti na terminalu namenjeni izključno oprtnemu vlaku .......................... 36

3.8.4 Tovorni terminal Wels v Avstriji ..................................................................... 41


Timotej Gradišnik: Analiza dela oprtnega vlaka s spremljajočo infrastrukturo VIII

3.9 KRITIČNA ANALIZA ...................................................................................................... 43

4 PRENOVA ALI PREDLOG REŠITVE PROBLEMA ........................................................ 58

4.1 PREDLOG IZBOLJŠAV GLEDE OPRAVLJANJA REZERVACIJ ZA OPRTNI VLAK .................................. 58

4.2 PREDLOG IZBOLJŠAV GLEDE PRIHODA VOZILA NA TERMINAL ................................................. 59

4.3 PREDLOG IZBOLJŠAV GLEDE STANJA TEHTNICE TOVORNIH VOZIL ........................................... 59

4.4 PREDLOG IZBOLJŠAV GLEDE NA SLABO PREPOZNAVNOST TERMINALA TEZNO ........................... 60

4.5 PREDLOG IZBOLJŠAV GLEDE POVRŠIN TOVORNEGA TERMINALA TEZNO ................................... 62

4.6 PREDLOG IZBOLJŠAV GLEDE OBJEKTA AK D.O.O. IN OSTALIH POMOŽNIH OBJEKTOV .................. 73

ZAKLJUČEK ............................................................................................................. 77

OCENA IN VREDNOSTENJE UČINKOV ..................................................................................... 78

POGOJI ZA UVEDBO REŠITEV ............................................................................................... 79

MOŽNOSTI NADALJNEGA RAZVOJA ....................................................................................... 81

SEZNAM LITERATURE IN VIROV .............................................................................. 82

Kazalo slik

SLIKA 1: OBSTOJEČA APLIKACIJA ZA OPRAVLJANJE REZERVACIJ ZA OPRTNI VLAK PODJETJA AK D.O.O. ..... 12

SLIKA 2: NOVA VERZIJA APLIKACIJE ZA OPRAVLJANJE REZERVACIJ .................................................... 13

SLIKA 3: PRIMER REFERENČNE ŠTEVILKE PO OPRAVLJENI REZERVACIJI .............................................. 13

SLIKA 4: PRIMER POTRDILA ZA STRANKO V PRIMERU USPEŠNE REZERVACIJE ...................................... 14

SLIKA 5: STANJE AKTUALNIH VLAKOV TER ŠTEVILO TOVORNIH VOZIL NA ČAKANJU .............................. 15

SLIKA 6: TERMIN ODPOVEDI REZERVACIJE – (IZSEK POTRDILA REZERVACIJE ZA STRANKO)..................... 17

SLIKA 7: GUMB ZA PREKLIC OBSTOJEČE REZERVACIJE ................................................................... 17

SLIKA 8: OBVESTILO PROGRAMA PO PREKLICU REZERVACIJE .......................................................... 18

SLIKA 9: KONTEJNER OZ. PISARNA VRATARJA ............................................................................. 20

SLIKA 10: KODNI LISTEK ZA TEHTNICO ...................................................................................... 21

SLIKA 11: OPOZORILNA TABLA ZA STRANKE OPRTNEGA VLAKA ....................................................... 22

SLIKA 12: CESTNO TOVORNO VOZILO, KI BO ZAPELJALO NA TEHTNICO ............................................. 23

SLIKA 13: NAPRAVA ZA ODČITAVANJE KODNIH LISTKOV IN IZPISOVANJE TEHTALNIH LISTKOV ................ 24


Timotej Gradišnik: Analiza dela oprtnega vlaka s spremljajočo infrastrukturo IX

SLIKA 14: TEHTALNI LISTEK .................................................................................................... 24

SLIKA 15: OBRAZEC ZA STRANKE OPRTNEGA VLAKA AK D.O.O. ...................................................... 25

SLIKA 16: SPREJEMNA PISARNA PODJETJA AK D.O.O., ZA NAMENE OPRTNEGA VLAKA ........................ 26

SLIKA 17: PRIMER NEIZPOLNJENEGA TOVORNEGA LISTA - CIM/ROLA - UIRR ................................. 27

SLIKA 18: ZAGOZDE ZA TOVORNA VOZILA (OBEŠENE NA STRANICAH VAGONA) .................................. 29

SLIKA 19: FIKSNA NAKLADALNA KLANČINA OZ. RAMPA ................................................................ 30

SLIKA 20: OBVESTILNA TABLA ZA OPRTNI VLAK ........................................................................... 32

SLIKA 21: SKICA TOVORNEGA TERMINALA MARIBOR - TEZNO ....................................................... 33

SLIKA 22: TOVORNI TERMINAL TEZNO – (KONTEJNERSKI TRANSPORT) ............................................ 34

SLIKA 23: CONA A ............................................................................................................... 35

SLIKA 24: CONA B ............................................................................................................... 35

SLIKA 25: CONA C ............................................................................................................... 36

SLIKA 26: ČAKALNICA ZA UPORABNIKE OPRTNEGA VLAKA ............................................................. 38

SLIKA 27: NOTRANJOST ČAKALNICE ZA STRANKE OPRTNEGA VLAKA ................................................ 39

SLIKA 28: NOTRANJOST ČAKALNICE – MONITOR ZA OBVEŠČANJE STRANK OPRTNEGA VLAKA ................ 40

SLIKA 29: TUŠ KABINE SPREDAJ IN SANITARIJE (OBJEKT ZADAJ) ZA STRANKE OPRTNEGA VLAKA ............. 41

SLIKA 30: TERMINAL WELS V AVSTRIJI ..................................................................................... 42

SLIKA 31: DEL PARKIRNIH POVRŠIN NA TERMINALU WELS V AVSTRIJI.............................................. 42

SLIKA 32: PARKIRANA CESTNA TOVORNA VOZILA ........................................................................ 44

SLIKA 33: DEL POVRŠIN ZA PARKIRANJE CESTNIH TOVORNIH VOZIL ................................................. 45

SLIKA 34: STARE TALNE OZNAČBE PARKIRNIH PROSTOROV ............................................................ 46

SLIKA 35: DEL POVRŠINE TEHTNICE TOVORNIH VOZIL ................................................................... 47

SLIKA 36: DEL ENE IZMED STRANIC TEHTNICE ............................................................................. 47

SLIKA 37: DEL VARNOSTNE OGRAJE TEHTNICE TOVORNIH VOZIL ..................................................... 48

SLIKA 38: DRUGI VHOD NA TOVORNI TERMINAL TEZNO ............................................................... 49

SLIKA 39: CESTIŠČE DRUGEGA VHODA NA TOVORNI TERMINAL TEZNO ............................................ 50

SLIKA 40: PARKIRNE POVRŠINE PO RAZPOREJENE PO CONAH ......................................................... 51

SLIKA 41: PARKIRNE POVRŠINE NA TERMINALU TEZNO ................................................................ 52

SLIKA 42: OKENCE OBJEKTA AK D.O.O. NA STRANI TEHTNICE ........................................................ 53

SLIKA 43: EDEN IZMED BETONSKIH POVIŠKOV OBJEKTA AK D.O.O. ................................................. 54

SLIKA 44: OBJEKT AK D.O.O. ................................................................................................. 55

SLIKA 45: OKENCE ZA STRANKE OPRTNEGA VLAKA (VIDLJIVOST PONOČI) ......................................... 56


Timotej Gradišnik: Analiza dela oprtnega vlaka s spremljajočo infrastrukturo X

SLIKA 46: SATELITSKA SLIKA TOVORNEG TERMINALA TEZNO V MARIBORU ....................................... 57

SLIKA 47: ZARISANA MOŽNA POT DO TERMINALA TEZNO ............................................................. 60

SLIKA 48: DRUGA MOŽNA POT DO TERMINALA TEZNO ................................................................. 61

SLIKA 49: SKICA TOVORNEGA TERMINALA TEZNO ....................................................................... 63

SLIKA 50: PRIMER UREDITVE PARKIRNIH MEST ........................................................................... 64

SLIKA 51: CONA GLAVNIH PARKIRNIH POVRŠIN .......................................................................... 65

SLIKA 52: ZGORNJI DEL CONE GLAVNIH PARKIRNIH POVRŠIN ......................................................... 66

SLIKA 53: ODVISNOST KOTA NAGNJENOSTI PARKINIH MEST .......................................................... 68

SLIKA 54: TERMINAL TEZNO CONA B IN C ................................................................................. 69

SLIKA 55: PREDLOG ZA IZRIS PARKIRNIH MEST ZNOTRAJ CONE B .................................................... 70

SLIKA 56: POTENCIALNE DODATNE POVRŠINE CONE C ................................................................. 71

SLIKA 57: DODATNE POVRŠINE ZA CONO C ............................................................................... 72

SLIKA 58: OBJEKT AK D.O.O. S STRANI TEHTNICE ....................................................................... 74

SLIKA 59: PREDLAGANA NOVA LOKACIJA POMOŽNIH OBJEKTOV ..................................................... 75

Kazalo tabel

TABELA 1: PRIMERJAVA IZVEDBE A – (OPRTNI VLAK), Z OSTALIM NESPREMLJANIM KOMBINIRANIM

TRANSPORTOM .............................................................................................................. 8


Timotej Gradišnik: Analiza dela oprtnega vlaka s spremljajočo infrastrukturo XI

Seznam okrajšav

AK d.o.o. Adria Kombi d.o.o.

ADR evropski sporazum o mednarodnem prevozu nevarnih snovi po cesti

CIM/ROLA tovorni list, ki hkrati služi tudi kot karta za oprtni vlak

CMR mednarodni tovorni list, katerega izpolni pošiljatelj blaga

DDV davek na dodano vrednost

d.d. delniška družba

DKV kartica za gorivo in storitve za voznike tovornih vozil

d.o.o. družba z omejeno odgovornostjo

ROLA nemška okrajšava za potujočo avtocesto

RID pravilnik o mednarodnem železniškem prevozu nevarnega blaga

TIR CARNET carinski dokument s katerim se poenostavlja carinske formalnosti v

mednarodnem prevoza blaga

UKV nemška okrajšava za nespremljani kombinirani transport

UIRR mednarodno združenje za kombinirani promet

SŽ d.o.o. Slovenske železnice d.o.o.


Timotej Gradišnik: Analiza dela oprtnega vlaka s spremljajočo infrastrukturo 1

Uvod

Oprtni transport in z njim povezan oprtni vlak ni tehnologija novejšega časa, saj ga

poznamo že več kot pol stoletja, pa vendar ima ta vrsta transporta določen pomen tudi

v sodobnem gospodarstvu. Predvsem zaradi trenda, razbremenitve cest in okolja, ki se

vedno bolj postavlja v ospredje. Zadnjih nekaj let transport z oprtnim vlakom v

Sloveniji sicer upada. Oprtni vlak, lahko opišemo kot povezavo med cesto in železnico.

To pomeni, da cestnim vozilom, prikolicam in zamenljivim tovoriščem omogoča

transport iz točke A do točke B po železnici. To je seveda mogoče le s posebej za to

namenjenimi tovornimi vagoni, z določeno mehanizaicijo ter infrastrukturo, kot so npr.

tovorni terminali.

Dobra organizacija oprtnega vlaka je vsekakor pomemben faktor, saj vpliva na

zaposlene in na njihovo kakovost opravljenega dela. Površine, ki predstavljajo temelj za

izvajanje oprtnega vlaka, morajo biti v dobrem stanju ter primerno označene. Tudi vsi

objekti, ki se uporabljajo za ta namen morajo biti pozicionirani tako, da omogočajo

nemoteno delo ter, da služijo svojemu namenu. S tem poskrbimo hkrati za hitrejše in

preglednejše delo ter boljšo varnost vseh udeležencev. Prepoznavanje in reševanje

problemov v podjetju je ključno za zagotavljanje boljše kakovosti opravljenega dela in s

tem tudi boljše storitve za stranke. S tem podjetje vpliva na boljši ugled, kakor tudi na

konkurenčnost, kar v osnovi ustvarja boljšo dispozicijo za obstanek na trgu, brez tega,

da upoštevamo še nekatere druge dejavnike.

Opredelitev oz. opis problema, ki je predmet diplomskega dela

V naši diplomski nalogi bomo predstavili celoten proces dela oprtnega vlaka, ki ga

izvaja podjetje Adria Kombi d.o.o., in ob tem izpostavili probleme, ki se pojavljajo v

posameznih procesih dela ter spremljajoči infrastrukturi t.j. tovorni terminal Tezno v

Mariboru. Osredotočili se bomo na nekaj bistvenih problemov, ki se pojavljajo pri

opravljanju rezervacij za oprtni vlak. Pri tem imamo v mislih pomanjkljivo aplikacijo z

pomočjo, katere se rezervacije opravljajo, saj ne ponuja hitrega dela in celovitega



pregleda nad samim delom hkrati pa je delovanje pogojeno z internetno povezavo. Po

prihodu vozil na terminal ni vzpostavljenega nobenega sistema po katerem bi stranke

cestna tovorna vozila parkirale. Omenjeni problem je delno povezan tudi s problemom

urejenosti spremljajoče infrastrukture oz. parkirnih površin. Tehtnica za tehtanje

tovornih vozil na tovornem terminalu Tezno je slabo vzdrževana. Sam tovorni terminal

Tezno je z vidika javnosti slabo označen v smislu tabel, ki bi nakazovale smer do oz.

lokacijo terminala, po drugi strani pa ima terminal en naslov, ki je vezan zgolj na en

objekti na terminalu, kar predvsem novim strankam, ki ta naslov vpišejo v navigacijo

posledično otežuje dostop. Površine terminala, ki se uporabljajo za namene oprtnega

vlaka so v slabem stanju. Talne označbe na teh površinah so po večini skoraj v celoti

zbledele. Na drugi strani pa je kar nekaj površin, ki so popolnoma neizkoriščene. Objekt

podjetja Adria Kombi d.o.o. ni v celoti izrabljen, saj ne omogoča strankam, da bi

opravile določene formalnosti kar v času tehtanja preko okenca na objektu. Varnost

samega objekta ni na primernem nivoju, saj se omenjeni objekt nahaja na betonskih

poviških in ni fiksiran, streha je prenizka, prav tako ni primerno močne osvetljave v

večernih urah za stranke. Pomanjkljiva je tudi postavitev pomožnih objektov, saj so ti

objekti postavljeni na drugi strani tovornega terminala, pot do njih pa je tudi

potencialno nevarna.

Določitev namena, ciljev, tez in poti za reševanje problema

Namen diplomske naloge je analizirati celoten proces dela oprtnega vlaka, ki ga izvaja

podjetje Adria Kombi d.o.o., s ciljem, da se natančno identificirajo problemi, ki se

pojavljajo znotraj tega procesa, kot tudi v spremljajoči infrastrukturi. Končni cilj je

podati predloge za izboljšavo omenjenih problemov. Vse to z namenom, da bi

pripomogli k zagotavljanju višje kakovosti izvajanja same storitve oprtnega transporta,

ki ga izvaja podjetje Adria Kombi d.o.o. tako iz vidika uporabnika, kakor tudi ljudi, ki so

tako ali drugače vpleteni v procese dela v povezavi z oprtnim vlakom, na tovornem

terminalu Tezno v Mariboru. K tem sodi tudi predstavitev samega podjetja in

pojasnitev določenih pojmov, ki so pomembni za boljše razumevanje obravnavane

tematike oprtnega transporta.



Izhajamo iz teze, da določene pomanjkljivosti pri posameznih procesih dela oprtnega

vlaka, ki ga izvaja AK d.o.o skupaj z SŽ d.o.o. in avstrijskim partnerjem Rail Cargo

Operator na tovornem terminalu Tezno, kot tudi spremljajoči infrastrukturi slabo

vplivajo na delovanje podjetja ter njihove stranke. Z izboljšavami določenih procesov

dela, kot sta opravljanje rezervacij za oprtni vlak ter prihod vozil na tovorni terminal bi

pripomogli k boljši uporabniški izkušnji ter večji preglednosti nad opravljenim delom,

kar bi ugodno vplivalo, tako na stranke kot tudi na delavce, ki so v ta celoten proces

tako ali drugače vpleteni. Z novo ureditvijo parkirnih ter ostalih površin in objektov, ki

služijo za namene oprtnega vlaka, bi izboljšali varnost, preglednost, pa tudi boljšo

izkoriščenost površin v primerjavi z zdajšnim stanjem. Če želi podjetje izvajati svoje

storitve na določenem nivoju in kakovosti, je pomembno, da zna prepoznati probleme,

ki nastajajo in so prisotni v povezavi z njenim celotnim delovanjem. Šele na to, lahko

podjetje sprejme določene korake, da se ti problemi začnejo reševati. K temu sodi tudi

predvidevanje zmožnosti za nastanek določenih problemov in navsezadnje tudi takšno

delovanje, da se tveganje za nastanek le teh v bodoče zmanjša. Le s takšnim

razmišljanjem in delovanjem prispevamo k boljšemu delovanju podjetja, tako znotraj

kot zunaj njega.

Pot po kateri bomo reševali izstopajoče probleme, bo potekala preko različne

literature, ki neposredno ali posredno obravnava oz. je pomembna za razumevanje

oprtnega transporta, kot ga bomo predstavili v diplomskem delu. Nato bomo v

kombinaciji z omenjenim ter s pomočjo opazovanja in analiziranja dejanskega stanja v

živo skušali podati možne rešitve za navedene probleme.

Predstavitev okolja

Adria Kombi d.o.o., je nacionalna družba za kombinirani promet s sedežem v Ljubljani.

Podjetje je skozi leta razvilo evropsko mrežo vlakov za prevoz kontejnerjev, polprikolic

in zamenljivih tovorišč (»Company« [Adria kombi, d.o.o.], b. d.).

Zgodovina podjetja sega v leto 1989, ko je bilo ustanovljeno podjetje Yukombi d.o.o.,

katero se je leta 1992 preimenovalo v Adria kombi d.o.o. Enakega leta je podjetje



postalo član mednaronega združenja družb za kombinirani promet cesta – železnica ali

skrajšano UIRR (»History« [Adria kombi, d.o.o.], b. d.).

Tesni partnerji podjetja so Slovenske železnice, avstrijski RailCargo ter številna druga

podjetja iz različnih evropskih držav, ki se ukvarjajo s kombiniranim transportom (»Our

Partners« [Adria kombi, d.o.o.], b. d.).

Podjetje prevaža blago do vseh večjih industrijskih centrov v JV Evropi. Dnevno

prepelje Adria kombi nekje od petindvajset do petintrideset vlakov. Trije terminali v

Sloveniji služijo kot glavna izhodišča za delovanje podjetja. Te točke so Ljubljana za

kontinentalni promet, Koper za pomorske prevoze ter Maribor za oprtne vlake.

Omembe vredne so tudi notranje povezave v Sloveniji med večjimi industrijskimi

središči in sicer na relaciji med Koprom in Mariborom, kjer vozijo trije vlaki do

terminalov v Ljubljani, Celju in Mariboru. Zraven rednih linij za večje stranke, izvajajo

tudi storitve po meri. Tak primer so npr. posebni vlaki za avtomobilsko industrijo

(»Company« [Adria kombi, d.o.o.], b. d.).

Predpostavke in omejitve diplomskega dela

Predpostavljamo, da so delovni procesi v kombinaciji z infrastrukturo, ki te procese

tudi omogoča, za podjetje in njeno normalno delovanje ključnega pomena. Skupaj

namreč omogočajo opravljanje dela oz. storitve, kot je v našem primeru, storitev

oprtnega vlaka. Prav iz tega razloga je treba nenehno spremljati potek dela, sproti

odpravljati morebitne težave, ki se ob tem pojavljajo z raznimi izboljšavami ter seveda

primerno vzdrževati tehnična sredstva in infrastrukturo, saj ima to velik pomen za

opravljanje omenjene storitve. V diplomski nalogi smo se omejili izključno na oprtni

transport kot del kombiniranega transporta, ter na samo izvajanje tega s strani

podjetja Adria kombi d.o.o., v sodelovanju s Slovenskimi železnicami d.o.o. ter

avstrijskim partnerjem Rail Cargo Operator na tovornem terminalu Tezno v Mariboru.

Naš poudarek je torej na izvajanju oprtnega transporta za katerega je zadolženo

podjetje Adria kombi d.o.o. in ne tudi del, ki ga izvaja podjetje Rail Cargo Operator na

terminalu Wels v Avstriji. Omenili bomo določena splošna teoretična izhodišča, ki se



navezujejo na našo tematiko, vendar bo naš poudarek temeljil predvsem na oprtni

obliki transporta, v t. i. izvedbi A. Omejitev bo tudi vezana izključno na procese v

povezavi s samim delom oprtnega vlaka s strani podjetja Adria kombi d.o.o. ter na

spremljajočo infrastrukturo torej na tovorni terminal Tezno ter pomožne objekte, ki so

skupaj s terminalom ključni za izvajanje storitev oprtnega vlaka.

Metode dela

V diplomskem delu bomo uporabili določene raziskovalne metode, ki nam bodo služile

za graditev naše vsebine. Za opisovanje posameznih pojmov in procesov bomo

uporabili deksriptivno metodo. S pomočjo metode klasifikacije bomo opredelili

določene pojme znotraj sistemov pojma. Poslužili se bomo tudi komparativne metode,

s katero bomo primerjali trenutno stanje. Preko metode kompilacije, bomo povzemali

določena stališča drugih avtorjev. Metoda analize in sinteze bo služila za preučitev

trenutnega stanja in razčlenitev delovnega procesa na posamezne dele. Prav tako

bomo uporabili metodo opazovanja za zbiranje potrebnih informacij na terenu ter

metodo spraševanja torej razni intervjuji, s katerimi bomo zbirali informacije o

posameznih delovnih procesih znotraj podjetja kot tudi v povezavi s spremljajočo

infrastrukturo.



1 Teoretične osnove

V tem poglavju bomo na kratko umestili in predstavili področje oprtnega transporta, in

sicer, kaj je zanj značilno in kako se ta deli. Ker je naša tema vezana na oprtni transport

v izvedbi A, bomo tej izvedbi posvetili nekoliko več pozornosti. Prav tako bomo omenili

tudi organizacijo oprtnega transporta, spremljajočo infrastrukturo ter potrebna

delovna sredstva, ki so pogoj za izvajanje storitve oprtnega transporta.

1.1 Oprtni transport

Oprtni transport je transport, pri katerem se na posebej konstruirane železniške

vagone nakladajo cestna tovorna vozila s prikolicami, sedlastimi polpriklopniki ali

zamenljiva tovorišča cestnega transporta. Ta izraz uporabljamo takrat, ko se vsaj na

enem delu poti cestna tovorna vozila prevažajo na železniških vagonih (Oblak & Mulej,

1998).

Eden izmed temeljnih ciljev oprtnega transporta je povezovanje cestnega in

železniškega transporta na hiter, varen in bolj ekonomičen način (Pepevnik & Pepevnik,

2009).

Nakladanje in razkladanje lahko poteka vertikalno ali horizontalno, odvisno od izvedbe

oprtnega transporta (Pepevnik & Pepevnik, 2009).

1.2 Oprtni transport kot del kombiniranega transporta

Oprtni transport je podsistem kombiniranega kopenska transporta (Oblak & Mulej,

1998).

Sama beseda ''kombiniran'' izvira iz latinskega imena ''combinare'', ki pomeni združiti

oz. povezati (Zelenika, Kamnik & Zebec, 2007).



Kombinirani transportni sistem (angl. Combined transport system) zajema transport z

uporabo dveh ali več vrst transporta brez manipulacije samega blaga pri menjavi vrste

transporta (»Combined Transport« [Slovenske železnice, d.o.o.], b.d.).

Kombinirani transport se deli na (Ogorelc, 2004):

spremljani kombinirani transport;

nespremljani kombinirani transport.

Transport s spremstvom oz. spremljani kombinirani transport je znan tudi pod imenom

potujoča avtocesta (angl. Rolling motorway). Pri tem transportu se cestno tovorno

vozilo s tovorom zapelje na posebne nizkopodne vagone. Vozniki tovornjakov potujejo

skupaj s tovorom vendar v ločenih oz. potniških vagonih. Iz tega razloga ga imenujemo

spremljani transport. Na končni železniški postaji se vozniki odpravijo do svojih vozil in

odpeljejo tovornjake iz vagonov ter tako nadaljujejo svojo pot po cesti do končnih

prejemnikov (Ogorelc, 2004).

Transport brez spremstva ali nespremljan kombinirani transport je transport, pri

katerem se uporabljajo standardizirane transportne enote, kot so zamenljiva tovorišča,

kontejnerji in polprikolice. Pod pojmom zamenljivo tovorišče razumemo podobno kot

kontejner, saj ima posebne nosilne noge na katerih stoji. Polprikolice so prirejene za

vožnjo na vagonih. Za omenjeno obliko transporta velja vertikalno pretovarjanje.

Vozniki tovornih vozil pri zamenjavi transportnega sredstva ne potujejo skupaj s

tovorom, zato iz tega razloga govorimo o nespremljanem kombiniranem transportu

(Ogorelc, 2004).

Iz tega lahko poudarimo, da imamo v našem proučevanem primeru opravka z oprtnim

transportom, ki zaradi svoje specifičnosti spada med spremljani kombinirani transport.



1.3 Izvedbe oprtnega transporta

Razlikujemo več izvedb oprtnega transporta. Te izvedbe se med seboj v osnovi

razlikujejo glede na to, kateri del cestnega tovornega vozila se prevaža na železniških

vagonih ali pa se prevaža kar celotno tovorno vozilo (Topolšek, 2016).

V okviru oprtnega transporta so se tako razvile tri izvedbe in sicer (Pepevnik &

Pepevnik, 2009):

izvedba A;

izvedba B;

izvedba C.

Za izvedbo A tako velja, da se opravi prevoz vlečnega vozila skupaj s prikolico ali

polprikolico na posebnih t. i. nizkopodnih vagonih. Natovarjanje in raztovarjanje

poteka horizontalno. Vagoni so medseboj zglobno povezani, kar omogoča, da se

tovornjaki pri natovarjanju in raztovarjanju vozijo vzdolž celotne garniture vagonov

(Pepevnik & Pepevnik, 2009).

Slovenski izraz za tehnologijo A je oprtni vlak oz. potujoča avtocesta, ki je dobila ime iz

nemškega izraza Rollende Landstrasse. V angleščini znano pod imenom Rolling

Motorway (Pepevnik & Pepevnik, 2009).

Tabela 1: Primerjava izvedbe A – (oprtni vlak), z ostalim nespremljanim kombiniranim

transportom

Primerjava ROLA-UKV Rola UKV

Neto obremenitev po

vlaku

400 T 750 T

Povprečna trans. razdalja 300 km 800 km

Zmanjšanje CO2 glede na

pošiljateljski kilometer v

primerjavi z cestnim

23 % 60 %



transportom

Investicijski stroški po

vagonu

** *

Stroški vzdrževanja

vagonov

**** *

Subvencije *** *

Vir: Systemvergleich UKV-Rola [Gruppe Hupac], b. d.

Na zgornji Tabeli 1, vidimo primerjavo lastnosti med oprtnim transportom v izvedbi A

oz. drugače rečeno potujočo avtocesto ter ostalim nespremljanim kombiniranim

transportom. Čeprav izvedba A, v primerjavi z konvencionalnim cestnim transportom,

prinaša določene ugodnosti (razbremenitev cest, večjo produktivnost itd.), lahko v

tabeli razberemo, da je izvedba A bistveno slabša izbira v primerjavi z ostalim

nespremljanim kombiniranim transportom in to skoraj v vseh področjih, ki jih

izpostavlja zgornja tabela. Iz tega razloga lahko rečemo, da je oprtni transport v izvedbi

A tudi v mednarodnem merilu prav zaradi tega v praksi najmanj zastopan.

1.4 Organizacija oprtnega transporta

Organizacija oprtnega transporta je podobna kot pri ostalih kombiniranih transportih.

Že samo načrtovanje in izvedba sta relativno zahtevni nalogi. Na drugi strani pa so

investicije v infrastrukturo ter sredstva za delo, kar velik finančni zalogaj. (Ogorelc,

2004).

Transport organizira eden ali več transportnih organizatorjev. Zanj je značilna t. i.

mrežasta odgovornost prevoznika. To dejansko pomeni, da je prevoznik, ki je sklenil

pogodbo prav tako odgovoren o povrnitvi škode, če je ta nastala na njegovem delu

poti. Transport se opravi z vsaj dvema različnima transportnima sredstvoma. Značilno

je tudi, da se v transportnem procesu sklene toliko pogodb o prevozu, kolikor je

vključenih transportnih vej, različnih prevoznih sredstev (Pavliha & Vlašič, 2007).



Za transport po železnici se uporablja tovorni dokument znan pod angleško kratico

CIM, ki se prakticira v mednarodnem železniškem prometu. Gre vbistvu za pogodbo o

prevozu med pošiljateljem in nosilcem (železniška družba), (»Cim Rail«

[Beurtvaartadres], b.d.).

1.5 Delovna sredstva oprtnega transporta

Tako kot pri vsakem transportu, potrebujemo tudi pri oprtnem transportu določena

sredstva, ki omogočajo izvedbo oprtnega transporta. Nekatera pomembnejša oz. bolje

rečeno specifična izmed teh sredstev so (Pepevnik & Pepevnik, 2009):

posebna cestna vozila;

zamenljivi zabojniki oz. tovorišča;

posebne železniške vagone;

terminali za oprtni transport.

1.6 Terminali kot osnovna infrastruktura za izvedbo oprtnega transporta

Terminali za oprtni transport so posebej zgrajene in opremljene površine, ki služijo

natovarjanju cestnih vozil (tovornjaka in prikolic ali polprikolic ter zamenljivih tovorišč)

na posebne železniške vagone in obratno (Pepevnik & Pepevnik, 2009).

Odvisno od tega katera izvedba oprtnega transporta se izvaja na posameznem

terminalu, temu primerno morajo biti ti konstruirani in opremljeni s primernimi

sredstvi za delo. Pod to si razlagamo tako železniške tire, kretnice, signalizacijo, izvor

energije ter druge objekte in naprave, ki služijo za izvedbo nalog in poslov oprtnega

transporta. Pri tem ne smemo zanemariti tudi ustrezno urejene dovozne poti, parkirni

prostor za tovorna vozila, garaže, prostor za začasno skladiščenje, različne rampe,

dvigala ipd. Torej odvisno od osnovnega namena posameznega terminala oz. kot smo

omenili od tega kateri oprtni transport se bo na terminalu izvajal. Pri tehnologiji A tako

denimo ne potrebujemo dvigal in druge opreme za manipulacijo polprikolic ter

zamenjljivih tovorišč (Pepevnik & Pepevnik, 2009).



2 Obstoječe stanje

V nadaljevanju bomo predstavili delovne procese v povezavi s storitvijo oprtnega vlaka,

pot vlaka iz Maribora do Welsa kot tudi stanje infrastrukture t. j. tovorni terminal

Tezno v Mariboru, ki predstavlja osnovo za izvajanje omenjene storitve. Omenili bomo

tudi tovorni terminal Wels v Avstriji, ki bo služil bolj kot informativna smernica in ne

kot resnejša podlaga za primerjavo obeh terminalov. Torej se v samo delo in stanje pri

sosedih ne bomo poglabljali, saj je naše delo usmerjeno zgolj na t. i. slovenski del, torej

del, ki ga izvaja podjetje AK d.o.o.

Podjetje AK d.o.o., organizira prevoze oprtnega vlaka v smeri Maribor - Tezno – Wels.

Največ strank, ki uporabljajo ta vlak prihaja iz Turčije, sledijo pa jim prevozniki iz BiH,

Srbije, Črne Gore ter Makedonije.

3.1 Proces rezervacij

Ker je za časa pisanja diplomske naloge prišla v veljavo nova aplikacija za opravljanje

rezervacij, bomo omenili tudi novo aplikacijo. Primer procesa dela oz. opravljanja

rezervacij pa bomo predstavili na starejši aplikaciji, saj princip dela poteka dejansko

enako kot na novi. Bistvena razlika med aplikacijama je v vizualnem pogledu in da v

novi verziji ni mogoče pisati z malimi tiskanimi črkami. Poleg tega imamo v novi verziji

podroben vpogled na čakalno listo vozil, ki so na terminalu brez rezervacije katerega

stara aplikacija ne omogoča.

Rezervacije za oprtni vlak, se pri podjetju AK d.o.o. opravljajo preko spletnega mesta

oz. aplikacije, izključno preko elektronske pošte ali faksa.

Rezervacije se opravljajo od ponedeljka do petka med 8:00 in 16:00 uro, ter ob

sobotah med 8:00 in 12:00 uro. V nedeljo se rezervacije ne opravljajo. Rezervirati je

možno do največ 4 dni vnaprej (»Booking« [Adria kombi, d.o.o.], b. d.).



Pri tem je vredno poudariti, da se dan danes vse rezervacije za oprtni vlak opravljajo

izključno preko elektronske pošte in zelo malo preko faksa. Jezik komuniciranja sta

povečini nemščina oz. angleščina.

3.1.1 Rezerviranje mest na oprtnem vlaku

Da se proces rezervacije lahko prične mora stranka oz. podjetje najprej sporočiti polno

ime oz. naziv podjetja, ki opravlja rezervacijo, želeni vlak ter datum odhoda vlaka ter

število mest, ki jih podjetje želi rezervirati. To število ne sme presegati 3 rezervacij na

enakem vlaku. Povečini imajo vlaki kapaciteto za 25 tovornih vozil. Odvisno od števila

vagonov, ki sestavljajo dano garnituro.

Na Sliki 1 spodaj vidimo starejšo aplikacijo s pomočjo katere se opravljajo oz. vnašajo

rezervacije za oprtni vlak.

Slika 1: Obstoječa aplikacija za opravljanje rezervacij za oprtni vlak podjetja AK d.o.o.

Vir: Adria kombi d.o.o., b. d.

Na spodnji Sliki 2, lahko vidimo kako izgleda nova aplikacija za opravljanje rezervacij.



Slika 2: Nova verzija aplikacije za opravljanje rezervacij


Vnos nove rezervacije se odvija tako, da se glede na prejet zahtevek za rezervacijo

izbere željen vlak oz. termin. Nato se vnese naziv podjetja, registrske številke (v kolikor

jih stranka predložila) in s klikom na gumb ''potrdi'' je rezervacija potrjena in shranjena

v sistemu. Sistem nam sporoči, da je rezervacija bila uspešno vnešena, zraven pa se

izpiše tudi referenčna številka oz. številka rezervacije. Primer izpisa referenčne številke,

lahko vidimo spodaj na Sliki 3.

Slika 3: Primer referenčne številke po opravljeni rezervaciji


Vsako rezervirano mesto, dobi svojo šestmestno referenčno številko, ki služi kot

identifikacijska številka za posamezno rezervacijo.

Torej v primeru uspešne rezervacije, se naročniku rezervacije oz. stranki pošlje

elektronsko sporočila oz. faks s podatki o številki vlaka (npr. 41404), datumom odhoda



(npr. 12.9.2011) ter individualno številko rezervacije (npr. 424009). Stranke dobijo v

prilogi elektronske pošte ali preko faksa tudi posebno potrdilo (v .pdf formatu), s

katerim se dokazuje rezervacija in vsebuje vse potrebne podatke o vlaku

(prihod/odhod), podjetju za katero je bila rezervacija napravljena, do kdaj mora vozilo

biti na terminalu, do kdaj je možno rezervacijo preklicati itd. Prav tako je potrdilo

izpisano v 3 jezikih in sicer slovenskem, angleškem in nemškem. Primer takšnega

potrdila oz. izsek potrdila lahko vidimo na spodnji Sliki 4.

Slika 4: Primer potrdila za stranko v primeru uspešne rezervacije


V kolikor željen termin na izbranem vlaku ni prost, stranka prejme e-mail ali faks z

odgovorom, da je željen termin oz. vlak poln.



Na spodnji Sliki 5 lahko vidimo primer aktualnih vlakov, za katere je mogoče napraviti

rezervacijo. Podan je datum in ura odhoda ter stanje zasedenosti glede na posamezen

vlak. Rezervirati je mogoče do največ 4 dni vnaprej.

Slika 5: Stanje aktualnih vlakov ter število tovornih vozil na čakanju


Spodaj pod tabelo aktualnih vlakov se nahaja tudi legenda katera pojasnjuje, kaj

pomeni, če je polje obarvano z določeno barvo. Rdeče obarvano polje pomeni, da je

vlak popolnoma zaseden. Rumena barva pomeni skoraj poln, zelena predstavlja prost

vlak. Modro obarvano polje predstavlja vlak s čakalnimi mesti medtem, ko sivo

obarvano polje, dejansko pomeni da vlaka za dani termin ni.

Vse zgoraj omenjeno je seveda dosegljivo strankam oprtnega vlaka na spletni strani

podjetja AK d.o.o., saj lahko preko tega natančno spremljajo trenutno zasedenost

aktualnih vlakov ter število čakajočih tovornih vozil na terminalu Tezno. Vredno je



omeniti tudi, da je spletna stran podjetja kot tudi ostale informacije na njej na voljo v

treh jezikih in sicer v slovenskem, angleškem in turškem.

Veliko strank ima bodisi pokvarljivo blago ali pa so kot je danes povsod v praksi vezani

na strikten termin s strani naročnika. Zaradi tega so te informacije za njih nujne, če

želijo organizirati transport svojega blaga od izhodiščnega do namembnega kraja v

najkrajšem možnem času oz. tako da ustreza časovnem oknu, ki ga ja postavil naročnik.

Zaradi tega je tudi bistveno da si podjejte pridobi rezervacijo na vlaku (če nima

dovolilnice za cesto) in da rezerviran termin tudi ujame, v kolikor seveda kakšen drug

dejavnik ali višja sila ne prečrtajo načrtovanega.

V primeru takšne in drugačne situacije, stranka sama presodi ter rezervira drug termin

(v kolikor je prost) ali pa spremlja situacijo in poskuša rezervirati prvotni željen termin

nekoliko kasneje v delovnem dnevu ali celo drugi dan (v kolikor termin vlaka to

dopušča), saj se št. rezervacij in s tem seveda zasedenost vlakov nenehno spreminja.

Po prejemu rezervacije se od stranke pričakuje, da prejeto rezervacijo potrdi s kratkim

odgovorom, ki vključuje podatke kot so: številka vlaka, datum odhoda, številka

rezervacije ter popolno ime in naslov podjetja ter morebitno dodatno ustrezo

spremljajoče besedilo.

3.1.2 Čakalna mesta za določen vlak

Stranke lahko tudi zaprosijo za eno ali več čakalnih mest za točno določen termin oz.

vlak, preko elektronskega sporočila. Stranki se nato enako kot pri postopku rezervacije

v aplikaciji vnese na določen vlak in termin z enakimi podatki kot pri normalni

rezervaciji. Razlike je le v temu, da se stranki ne pošilja elektronskega potrdila. Šele če

se željen termin sprosti in stranka iz čakalne liste dobi dejansko mesto na vlaku, se ji

enako kot smo omenili že prej pri opravljanju rezervacij, pošlje elektronsko sporočilo z

potrdilom in spremnim besedilom, da ni več na čakanju in da je njeno mesto na vlaku

sedaj potrjeno oz. rezervirano.



3.1.3 Sprememba ali odpoved rezervacije

V kolikor se želi rezervacija zamenjati z drugim terminom se to naredi po enakem

postopku kot v primeru nove rezervacije torej popolni podatki stranke, številka

obstoječe rezervacije, datum odhoda ter nov željen termin in seveda spremljajoče

besedilo.

Rezervacije je možno tudi preklicati. Pri tem je naloga stranke, da elektronsko sporoči

svoj popolni naziv, številko vlaka, datum odhoda in seveda št. rezervacije, ki jo želi

preklicati. Rezervacijo je moč preklicati vse do termina, ki je naveden na samem

potrdilu rezervacije. To lahko vidimo na spodnji Sliki 6, kjer je besedilo označeno z

rdečo barvo.

Slika 6: Termin odpovedi rezervacije – (izsek potrdila rezervacije za stranko)


V primeru preklica rezervacije se v aplikacijo vnese številka rezervacije in se jo nato s

pritiskom na gumb ''prekliči'', kot vidimo to na spodnji Sliki 7, lahko izbriše iz sistema.

Slika 7: Gumb za preklic obstoječe rezervacije




Enako velja tudi za nov program. Po preklicu nam sistem sporoči da je bila rezervacija s

številko npr. 738 470 izbrisana iz sistema, kar lahko vidimo na spodnji Sliki 8.

Slika 8: Obvestilo programa po preklicu rezervacije


V kolikor se rezervacije ne prekliče oz. se je ne prekliče pravočasno, se stranki zaračuna

globa v višini 30€.

3.2 Prihod na mejo

Stanke oprtnega vlaka, so se dolžne zglasiti na mejni agenturi (špedicija Schenker d.d.)

in predložiti številko rezervacije skupaj s prevoznim dokumentom (CMR ali TIR

CARNET). Na agenturi se preveri številka vlaka, rezervacije, datum odhoda, naslov

prevoznega podjetja oz. stranke in v kolikor so vsi podatki legitimni, sestranki izda

ožigosano ''potrdilo rezervacije''. Karto za vlak lahko tako plačajo že ob prihodu na

mejno agenturo z gotovino oz. DKV kartico ali pa to storijo po prihodu na sam terminal,

kjer je možno plačati zgolj z gotovino. Aktualna cena dvosmerne karte je 822€ brez

DDV-ja, kjer se priznava tudi 30€ popusta za povratno vožnjo ter enosmerne karte

441€ brez DDV-ja. V karto sta vključena do 2 voznika. V kolikor ima stranka ADR oz. RID

blago, mora doplačati 15€. Če stranka kupi karto na mejni agenturi, dobi zanjo izdan

račun in s tem hkrati potrdilo, da je karta že bila plačana.



Le v tem primeru carinski organi in policija dovolijo nadaljevati vožnjo do tovornega

terminala Maribor – Tezno brez slovenske cestne dovolilnice.

Tisti, ki rezervacije nimajo, ker je niso napravili bodisi iz razloga, ker so bila vsa mesta

zasedena ali karšnega koli drugega se enako kot tisti z rezervacijo zglasijo na mejni

agenturi in podajo vse podatke, kot smo ji omenili že prej. Tudi stranke brez rezervacije

lahko kupijo karto, tako enosmerno ali dvosmerno. Delavec v agenturi nato izda

požigosano potrdilo, ki služi kot dokaz, da je stranka namenjena do tovornega

terminala Maribor - Tezno, torej za namen koriščenja oprtnega vlaka. S tem potrdilom

se strankam dovoli nadaljna vožnja po cesti. Šele po omenjenem postopku, lahko

stranka dejansko legalno nadaljuje svojo pot, seveda izključno do terminala Tezno, saj

nima cestne dovolilnice.

3.3 Prihod na tovorni terminal Maribor - Tezno

Prvi korak

Stranke oprtnega vlaka oz. vozniki tovornih vozil se pri prihodu na terminal najprej

zglasijo pri vratarju, katerega objekt se nahaja na desni strani neposredno pri vhodu na

sam terminal. Na spodnji Sliki 9, vidimo kontejner oz. pisarno v katerem se nahaja

vratar.



Slika 9: Kontejner oz. pisarna vratarja

Vir: Osebni vir

Vratar je nenehno prisoten na terminalu iz tega razloga lahko vozila oz. uporabniki

oprtnega vlaka 24ur na dan vse dni v letu prihajajo na terminal. Po prihodu na terminal

sledi popisovanje vozil za evidenco vstopa, pod to sodi (popoln naziv podjetja,

registrska številka vozila in prikolice), katerim se posledično izda kodni listek za

tehtnico. Primer kodnega listka lahko vidimo na spodnji Sliki 10.



Slika 10: Kodni listek za tehtnico

Vir: Osebni vir

Na tem koraku vratar prav tako preverja višino tovornih vozil in prikolic katera pri

uporabnikih oprtnega vlaka ne sme presegati 4m. Prav tako ne sme širina presegati

2,6m ter maksimalna dovoljena dolžina celotnega vozila, ki lahko znaša 18,75m. Po

potrebi vratar voznikom tudi odredi parkirna mesta, v kolikor to ne naredi, pomeni da

se parkirajo stranke po lastni volji (»Requirements« [Adria kombi, d.o.o.], b. d.).

Primer opozorilne table, prikazuje Slika 11 spodaj, ki opozarja uporabnike oprtnega

vlaka na največje dovoljene dimenzije glede širine ter višine tovornih vozil in se nahaja

na zunanji steni vratarjevega objekta.



Slika 11: Opozorilna tabla za stranke oprtnega vlaka

Vir: Osebni vir

Drugi korak

Po prejetju kodnega listka, se stranke zapeljejo na tehtnico, kot lahko to vidimo na

spodnji Sliki 12, kjer se celotno cestno tovorno vozilo stehta.



Slika 12: Cestno tovorno vozilo, ki bo zapeljalo na tehtnico

Vir: Osebni vir

Pri tem lahko omenimo, da omenjena tehtnica v lasti podjetja Alba d.o.o. in so hkrati

zadolženi za servisiranje oz. vzdrževanje le te.

Skupna teža vozila, katerim je dovoljena uporaba oprtnega vlaka, lahko maksimalno

znaša 40t oz. pod določenimi pogoji 44t (»Requirements« [Adria kombi, d.o.o.], b. d.).

Naloga voznika je, da kodni listek, ki ga je prejel pri vratarju predloži ob čitalec, ki se

nahaja neposredno na levi strani tehtnice, tako da omogoča voznikom da kodni listek

približajo k čitalcu kar iz svoje kabine in tako ne rabijo zapuščati vozila. Na Sliki 13,

spodaj, je prikazana naprava za odčitavanje kodnega listka.



Slika 13: Naprava za odčitavanje kodnih listkov in izpisovanje tehtalnih listkov

Vir: Osebni vir

Čitalec odčita kodni listek in vozniku izda t. i. tehtalni listek, katerega lahko vidimo na

spodnji Sliki 14.

Slika 14: Tehtalni listek

Vir: Osebni vir



Po prejemu tehtalnega listka se voznik zapelje iz tehtnice ter parkira svoje vozilo.

Tretji korak

Vozniki s morajo nato zglasiti še v pisarni podjetja AK d.o.o. Tukaj izpolnijo tudi

obrazec, kjer napišejo popolni naziv podjetja, reg.številke vozila, datum, lastnoročni

podpis. Primer obrazca vidimo na spodnji Sliki 15.

Slika 15: Obrazec za stranke oprtnega vlaka AK d.o.o.

Vir: Osebni vir

Zraven podatkov, ki smo jih omenili imajo stranke tudi osnovna navodila in opozorila

katera morajo upoštevati za transport z oprtnim vlakom. Naprimer, pustiti vlečno

vozilo v 1 prestavi, z stisnjenimi zavorami ter npr. da ne smejo imeti na vozilih



določenih anten oz. ostalih dodatkov ipd. Vse to z namenom, da se zagotovi varen in

udoben prevoz.

Stranke nato izpolnjen obrazec oddajo delavcu AK d.o.o. Oddajo tudi osebni dokument

(potni list), CMR ali TIR CARNET dokument ter prometno dovoljenje vozila in prikolice.

Če stranka predhodno plača karto za oprtni vlak na mejni agenturi, priloži zraven

navedenega tudi potrjeno račun plačila karte. Delavec nato preveri podatke, kot so ime

in priimek, registrske številke vlečnega vozila in prikolice ter težo na tehtalnem listku in

težo na voznikovem dokumentu (CMR ali TIR CARNET). Delavec preveri tudi številko

rezervacije, v kolikor jo stranka seveda ima. Sprejemni prostor za stranke podjetja AK

d.o.o., vidimo na spodnji Sliki 16.

Slika 16: Sprejemna pisarna podjetja AK d.o.o., za namene oprtnega vlaka

Vir: Osebni vir

Nekateri izmed voznikov plačajo karto šele na terminalu, v kolikor to niso storili

predhodno na mejni agenturi. Delavec podjetja AK d.o.o., voznikom izda potrdilo

plačila oz. račun, v primeru da karto plačajo na terminalu, v kolikor so jo plačali že na



mejni agenturi pa le fizično karto za oprtni vlak. Na spodnji Sliki 17, vidimo primer

tovornega lista CIM/ROLA, ki hkrati služi tudi kot karta za oprtni vlak.

Slika 17: Primer neizpolnjenega tovornega lista - CIM/ROLA - UIRR

Vir: Osebni vir

Karte se izdajajo takrat, ko je vlak v postopku obdelave oz. se zaključuje. Nekaterim

voznikom se izda karta na licu mesta, v kolikor je že poteka proces odpreme oprtnega

vlaka oz. pridejo po karto nakdnadno ali pa se jim karta odnese do njihovega vozila.

Odvisno od časa zglasitve voznikov v pisarni, od tega ali je vlak v postopku odpreme in

od tega ali so na seznamu uvrščenih na aktualni vlak ali ne. Prav tako smo omenili, da

lahko stranke izbirajo med enosmerno ali dvosmerno karto. Tisti, ki nimajo rezervacije

na vlaku, se ob prihodu na terminal uvrstijo na t. i. čakalno listo. Ta lista je namenjena



strankam, ki nimajo rezervacije ali čakalnega mesta na vlaku in čakajo na morebitno

prosto mesto.

Iz čakalne liste se stranke nato po vrstnem redu uvrščajo na vlak. Odvisno seveda od

same zasedenosti vlaka oz. od tega če katera stranka, ki ima rezervacijo za aktualni vlak

ne pride pravočasno oz. zaradi karkšnega koli drugega razloga, potem se vlak polni

torej po vrstnem redu z vozili iz čakalne liste. Vse je odvisno od števila čakajočih vozil

ter frekvence voženj vlakov. Včasih se zgodi, da morajo nekateri vozniki čakati tudi več

dni preden pridejo na vrsto. To se povečini zgodi zgolj nekaj krat na leto predvsem v

času praznikov ter takrat, kadar pride do izpada vlakov (zaradi vzdrževalnih del ali višje

sile).

Druga oblika čakalne liste pa je t.i. čakalna lista za točno določen termin oz. vlak, za

katerega je stranka zaprosila preko elektronskega sporočila. V kolikor se željen termin

sprosti in stranka iz čakalne liste dobi mesto na vlaku, se ji enako kot smo omenili že

prej pri opravljanju rezervacij, pošlje elektronsko sporočilo z spremnim besedilom ter

potrdilom rezervacije za željeni termin.

3.4 Proces natovarjanja oprtnega vlaka

Pred samim nakladanjem vlaka, vagonski pregledniki pregledajo vagone. Na podlagi

rezervacij se določi vrstni red natovarjanja. Približno 1 uro pred odhodom vlaka se

vozila natovorijo na vlak. Pred začetkom natovarjanja se na čelni stranici vagona

odmakne pregibni nosilec, in se tam priključi nakladalna klančina, preko katere se

tovorna vozila zapeljejo na vagone. Na tiru 205 je nakladalna klančina mobilna na tiru

pa je nakladalna klančina fiksna. Vlak se natovarja na dveh tirih in sicer na tiru 205 in

tiru 80. Na tiru 205, ki je krajši se tako naloži 10 vozil ostalih 15 pa na tiru 80.

Skladiščnik sproti preverja ustreznost registrskih številk tovornih vozil glede na seznam

na katerem so zapisana imena podjetij in ustrezne registrske številke njihovih tovornih

vozil.



Po končanem procesu natovarjanja se tovornjake podloži s kolesnimi zagozdami, s

katerimi se še dodatno prepreči morebitno premikanje vozil v času prevoza. Primer

takšnih zagozd (rumene barve ob straneh vagonov), lahko vidimo na spodnji Sliki 18.

Slika 18: Zagozde za tovorna vozila (obešene na stranicah vagona)

Vir: Osebni vir

S podpisom se potrdi ustreznost naklada. Vozniki tovornih vozil potujejo v potniškem

vagonu. Premikalna skupina delavcev, prestavi celoten vlak na izvozni tir, kjer se izvrši

predaja dokumentov vlakovnem osebju. S tega tira se potem dejansko prične vožnja

vlaka vse do terminala Wels v Avstriji.

3.6 Proces raztovarjanja oprtnega vlaka

Oprtni vlak prispe na uvozni tir uvozne tirne skupine. Premikalna skupina delavcev

najprej prestavi potniški vagon na polnjenje vode nato pa na prosti tir, kjer se vagon

polni z električno energijo. Sledi predaja spremne listine (tovorni list, seznam tovornih

vozil in voznikov), nato pa premikalna lokomotiva prestavi celoten vlak. Skladiščnik na



čelni strani prvega vagona pritrdi razkladalno klančino. Vozniki tovornjakov sami

odstranijo vse zagozde pod kolesi svojih vozil. Obesijo jih na držala, ki se nahajajo na

stranicah vagonov na zunanji strani.

Nato se vozniki napotijo do svojih vozil ter drug za drugim zapeljejo z vagonov preko

klančine na sam terminal, kot to prikazuje spodnja Slika 19. V tem primeru vidimo

fiksno nakladalno klančino oz. rampo.

Slika 19: Fiksna nakladalna klančina oz. rampa

Vir: Osebni vir

Vagonski preglednik nato pregleda celotni oprtni vlak. Takoj po razkladu lahko vozniki

nadaljujeo svojo pot po cesti oz. po potrebi naredijo premor. Delavci AK d.o.o,

naknadno vnašajo številke voznih kart, ki služijo za interno evidenco.



3.7 Vožnja z vlakom od Maribora do Welsa

Vozniki cestnih tovornih vozil se v času vožnje vlaka iz Maribora do Welsa, nahajajo v

potniškem vagonu, neposredno za lokomotivo, zadaj pa nizkopodni vagoni na katere so

natovorjena cestna tovorna vozila. V času poti, ni nobenih postankov razen v Šentilju,

kjer se zamenja slovenska lokomotiva z avstrijsko. Pri tem se predajo tudi dokumenti.

Vožnja traja približno 7-8ur v tem času pa vlak naredi 350km dolgo pot od terminala

Tezno v Mariboru do terminala Wels v Avstriji. V vagonu lahko vozniki počivajo,

uporabljajo internet ali se okrepčajo v baru, ki se prav tako nahaja v sklopu potniškega

vagonu. Enako velja za pot iz Welsa proti Mariboru.

3.8 Spremljajoča infrastruktura

3.8.1 Tovorni terminal Maribor Tezno

Glavno infrastrukturo za izvajanje oprtnega vlaka predstavlja tovorni terminal. Če

najprej omenimo tovorni terminal Maribor Tezno, ki leži na desni strani železniške

postaje Maribor Tezno in je v lasti Slovenskih Železnic d.o.o. Prav tako je tovorni

terminal Tezno druga največja tovorna postaja v Sloveniji in trenutno edina, na kateri

natovarjajo oprtne vlake. Površina celotnega terminala znaša 6.800m2. Pod to se šteje

površina za odlaganje kontejnerjev kot tudi vse ostale manipulativne površine in

parkirni prostori (Gostič et al., 2011).

K temu je vredno omeniti tudi, da se v bližini terminala nahaja avtocestni priključek,

letališče ter industrijska cona.

Na spodnji Sliki 20, vidimo edino tablo, ki ljudi opozarja, da se torej levo izvaja oprtni

vlak. Ta znak se dejansko nahaja tik pred vstopom na tovorni terminal približno 100m

od glavne ceste.



Slika 20: Obvestilna tabla za oprtni vlak

Vir: Osebni vir

Terminal ima dve temeljni funkciji in sicer izvajanje nespremljanega kombiniranega

transporta oz. kontejnerski transport ter spremljanega kombiniranega transport oz.

oprtnega vlaka.

3.8.2 Površine terminala Tezno v Mariboru

Na spodnji Sliki 21, vidimo skico tovornega terminala Tezno.



Slika 21: Skica tovornega terminala Maribor - Tezno

Vir: Osebni vir

Območja pobarvana z svetlo zeleno, rdečo, modro in oranžno barvo predstavljajo

površine, ki so v uporabi izključno za namene oprtnega vlaka. Rjava barva predstavlja

del terminala, ki je namenjen izključno kontejnerskem transportu. Temnozelena barva

pa predstavlja dovoz ter del cestišča na terminalu, ki si ga oprtni in kontejnerski

transport delita. Svetlo zelena barva tako zajema cestišče in objekte, ki so v uporabi

izključno za izvajanje storitev oprtnega vlaka in njihovim strankam. Pri tem pa smo za

lažjo predstavo površine, ki so namenjene parkiranju tovornih vozil strank oprtnega

vlaka še dodatno razdelili. Razdelili smo jih na cono A in cono B, ki v večji meri

predstavljata trenutno aktivno uporabno površino za namene parkiranja tovornih vozil



strank. Cona C pa predstavlja površino, ki ni urejena vendar pa vseeno omogoča

parkiranje tovornih vozil predvsem kadar sta coni A in B popolnoma zasedeni.

Na Sliki 22 spodaj, lahko vidimo del tovornega terminala Tezno, ki je namenjen

izključno kontejnerskem transportu.

Slika 22: Tovorni terminal Tezno – (kontejnerski transport)

Vir: Osebni vir

Del cone A, ki predstavlja glavne parkirne površine za stranke oprtnega vlaka je

prikazuje Slika 23, spodaj.



Slika 23: Cona A

Vir: Osebni vir

Na Sliki 24, spodaj lahko vidimo del cone B, ki prav tako služi parkiranju tovornih vozil

Slika 24: Cona B

Vir: Osebni vir



Na Sliki 25 spodaj, je prikazan del cone C.

Slika 25: Cona C

Vir: Osebni vir

Za cono C lahko rečemo, da je pravo nasprotje v primerjavi z cono A in cono B.

3.8.3 Objekti na terminalu namenjeni izključno oprtnemu vlaku

Na terminalu se poleg parkirnih površin in tirov nahajajo tudi objekti, ki predstavljajo

pomemben del za izvajanje storitev transporta z oprtnim vlakom. Nekatere kot so

objekt vratarja, objekt podjetja AK d.o.o., ter tehtnico za tehtanje tovornih vozil smo že

omenili, vendar bomo vse z izjemo vratarjevega še malce podrobneje predstavili.

Objekt AK d.o.o., kjer se izdajajo karte in ostale stvari v povezavi z oprtnim vlakom,

vidimo na spodnji Sliki 26. Pri tem smo lahko pozorni, da gre dejansko za prirejen

kontejner, ki sedi na betonskih poviških zato, da so zaposleni v približno enaki višini kot

vozniki, ki zapeljejo na tehtnico.



Slika 26: Objekt AK d.o.o.

Vir: Osebni vir

Prav tako vidimo na Sliki 26 zgoraj okence, preko katerega stranke urejajo dokumente

povezane z oprtnim vlakom. Okence oz. okenca, ki pa sta obrnjena na stran tehtnice pa

sta zaenkrat neizkoriščeni.

Poleg tega je pomembno omeniti tudi t.i. čakalni prostor za uporabnike oprtnega vlaka

kot to prikazuje spodnja Slika 27.



Slika 26: Čakalnica za uporabnike oprtnega vlaka

Vir: Osebni vir

Čakalnica je prav tako sestavljena iz dveh kontejnerjev, ki sta združena v en skupen

prostor. Čakalnica je opremljena z klimatsko napravo, klopmi ter avtomatom za kavo

ter avtomatom za pijačo in priboljški. Notranjost čakalnice je razvidna iz spodnje Slike

28.



Slika 27: Notranjost čakalnice za stranke oprtnega vlaka

Vir: Osebni vir

Stranke imajo v čakalnici tudi zagotovljeno brezžično internetno povezavo oz. Wi-Fi,

kot tudi monitor namenjen obvestilom v povezavi z oprtnim vlakom, vse od čakalne

liste, do navodil za uporabo itd. Primer monitorja, preko katerega se stranke obvešča

vidimo na spodnji Sliki 28.



Slika 28: Notranjost čakalnice – monitor za obveščanje strank oprtnega vlaka

Vir: Osebni vir

Spodaj na Sliki 29 vidimo tuš kabine, ki so prav tako narejene iz kontejnerja ter v ozadju

(objekt SŽ d.o.o.), kjer so tudi sanitarije, za stranke oprtnega vlaka.



Slika 29: Tuš kabine spredaj in sanitarije (objekt zadaj) za stranke oprtnega vlaka

Vir: Osebni vir

3.8.4 Tovorni terminal Wels v Avstriji

Tovorni terminal Wels v Avstriji se naha v bližini meje z Nemčijo. Na terminalu izvajajo

transportne storitve, ki zajemajo tako spremljan kot tudi nespremljan kombinirani

transport ter ostale dodatne storitve kot so carina, popravilo kontejnerjev ipd.

Terminal razpolaga s skupno površino 120.000 km2 (»ROLA Terminal Wels« [OEBB,

GmbH], b. d.).

Na satelitskem posnetku na Sliki 30 spodaj vidimo, tovorni terminal Wels v Avstriji.



Slika 30: Terminal Wels v Avstriji

Vir: Terminal Wels, b. d.

Slika 31, spodaj prikazuje poleg določenih objektov tudi precejšni del parkirnih površin,

ki se nahajajo na terminalu Wels.

Slika 31: Del parkirnih površin na terminalu Wels v Avstriji

Vir: Terminal Wels, b. d.

Te parkirne površine so namenjene parkiranju cestnih tovornih vozil strank oprtnega

vlaka.



3.9 Kritična analiza

V naslednjih podpoglavjih bomo podrobneje spregovorili o problemih, ki se pojavljajo

pri določenih procesih dela ter nenazadnje tudi v spremljajoči infrastrukturi.

Opravljanje rezervacij za oprtni vlak

Celoten proces rezervacij temelji na internetni povezavi. Internet je dandanes sicer

nepogrešljiva točka poslovanja skoraj vsakega napredno usmerjenega podjetja, po

drugi strani pa vendar predstavlja določeno mero šibkosti. V primeru izpada interneta

se rezervacije ne morejo opravljati, tako da delo rezervacij obstoji.

Aplikacija, ki se uporablja za opravljanje rezervacij vezane na oprtni vlak ima kar nekaj

pomanjkljivosti. Čeprav je prišla v veljavo novejša različica te aplikacije, je ostalo še kar

nekaj pomanjkljivosti, ki so bile prisotne tudi v starejši različici. Pri tem želimo

izpostaviti predvsem to, da delavec, ko prekliče, npr. rezervirano mesto, ga aplikacija

ne vpraša npr. ali ste prepričani, da želite preklicati to aplikacijo? To pomeni, da je en

klik, ki se lahko zgodi tudi pomotoma, dovolj, da se določeno rezervirano mesto

prekliče. Še bolj nerodno pa je to, da ne moremo v aplikaciji nikakor preveriti, katero

mesto smo dejansko preklicali. Po preklicu se delavcu v aplikaciji sicer izpiše številka

rezervacije, ki je bila preklicana, vendar kasneje tega več ne gre preveriti, torej katera

je dejansko bila ta številka oz. kateremu podjetju je ta rezervacija dejansko pripadala.

Ker aplikacija ne omogoča omenjenega, pomeni, da je preverjanje opravljenega dela,

ugotavljanja napak kasneje s strani delavca oteženo. Pri tem bi želeli poudariti tudi, da

ni možno opraviti več rezervacij za določeno podjetje na enem vlaku hkrati. Na primer:

če podjetje X želi 3 rezervacije za nek določen termin na vlaku, je potrebno vsako

rezervacijo narediti posebej. Ali če je pri kateri stranki treba na določenem vlaku

spremeniti registrske številke, je te treba za vsako vozilo pisati posebej. Tudi pri

pošiljanju potrdil za rezervacijo strankam je treba klikniti ikono za izpis potrdila in nato

ročno preko tipkovnince napisati št. rezervacije. Prav tako pa je potrebno vsako

potrdilo shranjevati in zanj tipkati referenčno št. posebej. Aplikacija ne ponuja

možnosti, da bi se številka potrdila avtomatsko izpisala, ko želimo potrdilo shraniti.



Prav tako ni mogoče shraniti večjega števila potrdil hkrati. Vse omenjeno namreč vpliva

tako na sam pregled opravljenega dela kot tudi na čas, ki je potreben da se delo opravi.

Prihod vozil na tovorni terminal Maribor Tezno

Pri tem procesu smo opazili, da po prihodu strank oprtnega vlaka na tovorni terminal

Maribor Tezno, ni vzpostavljenega nobenega reda, po katerem bi stranke parkirale

svoja tovorna vozila. Ob gneči se določenim strankam pove, kam naj parkirajo, to pa je

tudi vse. Ker ni posebnega reda, po katerem bi razporejali strankam parkirne prostore,

so stranke prepuščene same sebi, da se znajdejo in parkirajo po lastni volji. Posledica

takšnega parkiranja je včasih takšna, kot prikazuje Slika 32 spodaj.

Slika 32: Parkirana cestna tovorna vozila

Vir: Osebni vir

Poleg tega so parkirne površine poškodovane, in sicer v smislu razpok in lukenj kot tudi

neurejene v smislu označenosti, npr. parkirnih mest. Na Sliki 33 spodaj vidimo del

površin, ki so namenjene parkiranju cestnih tovornih vozil strank oprtnega vlaka. Talne

označbe povečini sploh niso več vidne.



Slika 33: Del površin za parkiranje cestnih tovornih vozil

Vir: Osebni vir

Le ponekod so še vidni ostanki starih talnih označb parkirnih prostorov. Prav tako so te

povečini vidne le proti koncu parkirnega prostora oz. tam, kjer se površine najmanj

obrabljajo. Primer vidimo na spodnji Sliki 34.



Slika 34: Stare talne označbe parkirnih prostorov

Vir: Osebni vir

Omenjeni problem je dejansko povezan tudi s spremljajočo infrastrukturo, kateri

bomo več pozornosti namenili kasneje.

Tehtanje tovornih vozil

Čeprav je v zadnjem času bilo nekaj motenj pri delovanju tehtnice, ta deluje povečini

normalno. Opazili smo, da zapornica pred tehtnico ne deluje. Prav tako je razvidno, da

je tehtnica slabo vzdrževana, kar seveda vpliva, tako na njeno delovanje kakor tudi na

varnost zaposlenih ter strank.

Površina tehtnice je prekrita s kovinskimi ploščami. Nekaterim ploščam manjkajo vijaki.

Primer lahko vidimo na plošči na Sliki 35 spodaj. Rdeč okvirček, zajema dve luknji, kjer

manjkata vijaka ter na sliki moder okvirček, ki označuje mesto, kjer je še vijak.



Slika 35: Del površine tehtnice tovornih vozil

Vir: Osebni vir

Slika 36 spodaj prikazuje stranske nosilce tehtnice, katerih matice so popolnoma

popuščene.

Slika 36: Del ene izmed stranic tehtnice

Vir: Osebni vir



Tudi del varnostne ograje na tehtnici ni pritrjen, kot vidimo na sliki 37 spodaj.

Slika 37: Del varnostne ograje tehtnice tovornih vozil

Vir: Osebni vir

Spremljajoča infrastruktura – prepoznavnost terminala Tezno

Tovorni terminal Maribor Tezno je v očeh javnosti slabo poznan. V bližini terminala, kot

smo omenili že v prejšnem poglavju, je samo ena obvestilna tabla, ki informira ljudi s

puščico, da se tu izvaja oprtni vlak in ne, da se tu tudi dejansko nahaja tovorni terminal

Tezno. Ta obvestilna tabla pa zaradi njene velikosti kot tudi lokacije, kjer je postavljena,

to je skoraj tik ob vhodu na terminal približno 100 m od glavne ceste (kot smo omenili

to že v prejšnjem poglavju), dejansko ne pripomore dosti v smislu obveščanja ljudi, ki

iščejo terminal ali pot do oprtnega vlaka. Prav tako ima terminal Tezno en naslov, ki je

vezan na objekt SŽ d.o.o., ki se tu nahaja. To pomeni, če npr. stranka oprtnega vlaka v

navigacijo vpiše naslov terminala Tezno, ga ta navigacije pripelje do objekta SŽ d.o.o.,

ki pa je čisto na drugi strani objekta AK d.o.o. Povrh tega pa navigacija vodi voznike na

terminal Tezno skozi stranski vhod, ki ga prikazuej Slika 38 spodaj. ki ni komercialni

vhod in je ozek, neoznačen, povečini neasfaltiran in v zelo slabem stanju. Tukaj tudi ni

nobene osvetljave in še bi lahko naštevali. Ta vhod lahko vidimo na Sliki 38 spodaj.

Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru

Documents

ANALIZA DELA OPRTNEGA VLAKA S · Analiza dela oprtnega vlaka s spremljajočo infrastrukturo Diplomsko delo ponuja vpogled v celoten proces dela oprtnega vlaka ter spremljajočo infrastrukturo,