ANALIZA KUPCEV ZA OBLIKOVANJE STRATEGIJE TEHNI ČNIH MALOPRODAJNIH VERIG · 2006. 3. 13. · • samostojne tehni čne verige v okviru Mercator Centrov, • samostojne tehni čne

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA

DIPLOMSKO DELO

ANALIZA KUPCEV ZA OBLIKOVANJE STRATEGIJE TEHNI ČNIH MALOPRODAJNIH VERIG

Ljubljana, januar 2006 JANEZ JAKI

IZJAVA Študent Janez Jaki izjavljam, da sem avtor tega diplomskega dela, ki sem ga napisal pod mentorstvom dr. Irene VIDA in dovolim objavo diplomskega dela na fakultetnih spletnih straneh. V Ljubljani, dne 20.01.2006 Podpis: Janez Jaki

KAZALO 1. UVOD ................................................................................................................................... 1 2. FUNKCIJE TRGOVINE....................................................................................................... 2

2.1. FUNKCIJE TRGOVINE NA DROBNO........................................................................ 3 2.2. TRGOVINA V SLOVENIJI ........................................................................................... 4

2.3. PREDSTAVITEV SKUPINE MERCATOR..................................................................... 4 2.3.1. TEHNIČNA VERIGA MERCATOR .......................................................................... 5

3. OBLIKOVANJE TRŽENJSKE STRATEGIJE.................................................................... 6 3.1. SEGMENTACIJA TRGA............................................................................................... 6 3.2. NAMEN SEGMENTACIJE ........................................................................................... 6 3.3. POSTOPEK SEGMENTACIJE...................................................................................... 7 3.4. OSNOVE ZA SEGMENTACIJO ................................................................................... 7 3.5. DOLOČANJE CILJNEGA TRGA ................................................................................. 9

4. ZADOVOLJSTVO PORABNIKOV IN ANALIZA PORABNIŠKIH TRGOV IN NAKUPNEGA VEDENJA ................................................................................................. 11 4.1. VPLIV TRENUTNIH TRENDOV NA POTROŠNJO................................................. 12

4.1.1. TRENDI PREBIVALSTVA .................................................................................. 12 4.1.2. SOCIALNI TRENDI.............................................................................................. 12 4.1.3. EKONOMSKI TRENDI ........................................................................................ 13

4.2. ANALIZA PORABNIŠKIH TRGOV IN NAKUPNEGA VEDENJA........................ 14 4.3. ZADOVOLJSTVO PORABNIKOV ............................................................................ 15

4.3.1. OPREDELITEV ZADOVOLJSTVA .................................................................... 15 4.3.2. USTVARJANJE ZADOVOLJTSVA .................................................................... 15

4.4. ZVESTOBA POTROŠNIKOV IN NJEN POMEN...................................................... 16 5. EMPIRIČNA RAZISKAVA KUPCEV ZA OBLIKOVANJE STRATEGIJE TEHNIČNE

VERIGE MERCATORJA................................................................................................... 18 5.1 RAZISKOVALNI PROBLEM IN CILJI RAZISKAVE............................................... 18 5.2. RAZISKOVALNE HIPOTEZE.................................................................................... 19

5.2.1. IZHODIŠČNE HIPOTEZE.................................................................................... 19 5.3. METODOLOGIJA........................................................................................................ 21

5.3.1. SESTAVA VZORCA ............................................................................................ 21 5.3.2. REZULTATI RAZISKAVE .................................................................................. 25

5.4. PREIZKUŠANJE HIPOTEZ ........................................................................................ 31 6. SKLEP................................................................................................................................. 40 LITERATURA........................................................................................................................ 44 VIRI......................................................................................................................................... 45

1

1. UVOD Živimo v času, ko postaja konkurenca med podjetji vse ostrejša, ko prihaja do hitrih in pomembnih sprememb v našem okolju. Opaziti pa je mogoče tudi spremembe preferenc porabnikov, spremembe v življenjskem slogu in premoženjski strukturi porabnikov. Porabniki za svoj denar pričakujejo kar največ in postajajo vse bolj zahtevni. Zato morajo biti podjetja usmerjene h kupcem in se jim prilagajati, pri posredovanju izdelkov in storitev pa morajo biti učinkovitejše in uspešnejše od konkurentov. Spoznati morajo porabnikove nakupne potrebe, navade, pričakovanja, in želje ter šele zatem oblikovati svojo ponudbo. Tako podjetje lažje izpolni kupčeva pričakovanja in s tem doseže njihovo zadovoljstvo. Še bolje pa je, da podjetje pričakovanja preseže, saj kupce s tem razveseli in zadovolji. Cilj vsakega podjetja je doseči zadovoljstvo kupcev, kajti zadovoljni kupci so pravo bogastvo podjetja (Mejak, 1994, str. 27). Zadovoljni kupci so manj občutljivi na cene, kupujejo več, so najboljša promocija za podjetje in prej postanejo zvesti podjetju. Zadovoljni kupci tako predstavljajo podjetju pomembno konkurenčno prednost, ki pa jo mora podjetje znati izkoristiti. Po drugi strani pa nezadovoljni kupci predstavljajo potencialno nevarnost, saj svoje negativne izkušnje posredujejo naprej. Na kupčeve odločitve o nadaljnjih nakupih zelo vpliva, da je kupec zadovoljen s prodajalno. Tako podjetja, ki skrbijo in vzdržujejo zadovoljne kupce, lažje in bolj uspešno dosegajo zastavljene cilje. Namen mojega diplomskega dela je analizirati kupce in potem na podlagi dobljenih podatkov oblikovati trženjsko strategijo za tehnično verigo Mercatorja. Diplomsko delo sem po vsebini razdelil na teoretični in praktični del. V okviru teoretičnega dela bom predstavil funkcije trgovine. Sledi opredelitev funkcije trgovine na drobno in trgovine v Sloveniji. Nato bom opredelil skupino Mercator in tehnično verigo Mercator. V tretjem poglavju bom opredelil oblikovanje trženjske strategije. Opredelil bom segmentacijo trga, namen segmentacije, njen postopek in osnove zanjo. V četrtem poglavju bom opredelil pojem zadovoljstva potrošnikov in predstavil analizo porabniških trgov ter nakupnega vedenja. Bolj podrobno bom opredelil kakovost in pričakovanja ter dejavnike, ki vplivajo na zadovoljstvo. V petem poglavju bo sledil empirični del, kjer bom prikazal rezultate tržne raziskave, ki je bila izvedena leta 2002, opravila jo je raziskovalna agencija CATI. Opisana bo metodologija ter rezultati anketiranja. Podatki bodo predstavljeni grafično ali s tabelami in bodo ustrezno pisno obrazloženi, statistične domneve pa bom preverjal z ustreznimi statističnimi metodami

2

programa SPSS. Na koncu bo sledil še sklep, v katerem bom povzel glavne misli in ugotovitve celotnega diplomskega dela.

2. FUNKCIJE TRGOVINE V razvitem tržnem gospodarstvu je neposredna povezava med proizvajalci in porabniki izginila, ampak poteka v fazi menjave s posredovanjem trgovine. V redkih izjemah pa povezava med podjetji in porabniki še obstaja. Trgovsko podjetje lahko opredelimo kot organizacijo, ki se ukvarja z menjavo blaga. Glavna dejavnost trgovskega podjetja pa je posredovanje proizvodov med proizvajalci in porabniki. Posredovanje proizvodov praviloma poteka v dveh stopnjah, grosistično in detajlistično. Trgovsko dejavnost zato delimo na dva velika dela. Na trgovino na debelo in trgovino na drobno (Potočnik, 1998, str. 27). Izvajanje trgovske dejavnosti na obeh stopnjah opravljajo trgovska podjetja na debelo, trgovska podjetja na drobno, pa tudi trgovska podjetja, ki hkrati trgujejo na debelo in na drobno. Zakon o trgovini (1993) opredeljuje trgovino kot opravljanje trgovinske dejavnosti na domačem trgu in s tujino. Trgovina obsega nakupovanje blaga zaradi nadaljnje prodaje in opravljanje trgovinskih storitev. Trgovec je pravna ali fizična oseba, ki je registrirana za opravljanje trgovinske dejavnosti in izpolnjuje pogoje, določene z zakonom. Sodobno tržno gospodarstvo ne more funkcionirati brez trgovine, ki posreduje med proizvajalci in porabniki. To posredovanje Potočnik (1998, str. 23) opredeli v petih funkcijah trgovine:

• kot prostorsko posredovanje,

• kot časovno posredovanje,

• kot posredovanje med ponudniki in povpraševalci,

• kot posredovanje pri izravnavanju cen izdelkov enake uporabnosti,

• kot posredovanje pri financiranju nove proizvodnje preden so izdelki prodani končnim porabnikom.

Proizvajalec, trgovec na debelo, trgovec na drobno in porabnik predstavljajo primarne člene na distribucijski poti. Sekundarni členi na tej poti pa so transportna podjetja, distributerji, skladiščna podjetja, oglaševalske agencije in raziskovalne agencije (Vida, 2003). Trgovska podjetja so najpomembnejši primarni členi na tržni poti (Potočnik, 1998, str. 26). Najpomembnejše naloge in tokovi na tržni poti, ki lahko nastanejo med proizvodnimi in trgovskimi podjetij v kateremkoli trenutku so (Potočnik, 1998, str. 26):

• informiranje,

• tržno komuniciranje,

3

• sklepanje pogodb,

• naročanje,

• financiranje,

• prevzem tveganja,

• fizična posest izdelkov,

• plačilo,

• prenos lastništva.

2.1. FUNKCIJE TRGOVINE NA DROBNO "Trgovina na drobno izvaja zadnjo fazo menjalnega procesa in tako vzpostavlja posredni stik med proizvajalci in končnimi porabniki. Naloga trgovine je, da zagotovi pravočasno in po cenah, ki so usklajene z dejansko vrednostjo proizvodov in storitev, ustrezni obseg in strukturo ponudbe na dostopnih lokacijah (Potočnik, 1998, str. 37)." "Trgovina na drobno je ena od temeljnih sektorjev vsakega gospodarstva. Vendar pa pomen trgovine ni samo ekonomski, temveč širši družbeni, politični in kulturni. V trgovini na drobno potekajo številne gospodarske aktivnosti. Trgovino na drobno v ekonomski teoriji in praksi razvitega sveta obravnavajo kot posebno dinamično trženjsko institucijo (Potočnik, 1998, str. 37)." Vloga trgovine na drobno se kaže v izpolnjevanju naslednjih funkcij (Žlajpah, 1999, str. 3):

• funkcije razpoložljivosti blaga (oblikovanje ponudbe) za posamezne skupine porabnikov,

• funkcije prilagajanje ponudbe sedanjim zahtevam porabnikov,

• funkcije informiranje porabnikov,

• funkcije zadovoljevanje potreb porabnikov.

"Trgovina na drobno ima pomembno vlogo tudi neposredno za proizvajalce, saj je prav ona indikator za spremembe v končnem povpraševanju oz. končni porabi. Pri neposrednem stiku s končnim kupcem se zbirajo informacije o njihovih zahtevah in potrebah, njihovem nezadovoljstvu z blagom, reklamacijah, vračilu slabih proizvodov itd. Zato so trgovska podjetja na drobno za proizvajalca pomemben vir informacij. Poleg tega trgovci z razporeditvijo proizvodov po policah, organiziranjem cenovnih akcij in degustacijami pomembno vplivajo na prodajo in poznavanje proizvodov, zato so dobri poslovni odnosi z njimi še kako pomembni. Trgovska podjetja na drobno se v zadnjem času veliko posvečajo storitvam porabnikom in nudijo nekatere brezplačne storitve ter tako pospešujejo prodajo, obenem pa širijo svoje tržnogravitacijsko območje, na katerem si utrjujejo tržni položaj. Za porabnike so namreč nekatere prodajne storitve pogoj, da sploh kupijo izdelek, kot npr.

4

montiranje, garancije, vzdrževanje ali servisiranje. Porabniki bodo čedalje bolj zahtevali različne storitve zaradi prihranka časa, kar je povezano z rastjo kupne moči in načinom življenja. Vendar pa bo del porabnikov še nadalje kupoval cenejše izdelke brez storitev. To pa zahteva razvijanje cenejših oblik trgovanja na drobno, kot so naprimer diskontne prodajalne (Potočnik, 1998, str. 108)." "Vidimo lahko, da je storitveni splet eden ključnih elementov, s pomočjo katerega lahko razlikujemo eno prodajalno od druge. Za pridobivanje kupcev postaja čedalje bolj odločilen sveženj storitev, ki ga vključujejo v prodajni proces trgovskega podjetja (Potočnik, 1998, str. 108)."

2.2. TRGOVINA V SLOVENIJI Slovenska trgovina je generator gospodarske rasti. Z vstopom v Evropsko Unijo bodo uspešni le najboljši z najboljšo organizacijo, trženjem in najnižjimi stroški (Devčič, 2002, str. 5). Analiza poslovanja trgovskih družb, pripravljena na osnovi letnih poročil, ki so jih družbe oddale za leto 2003, potrjuje velik pomen in obseg trgovinske dejavnosti znotraj gospodarstva Republike Slovenije (Simsič, 2004, str. 1). Med vsemi gospodarskimi družbami v RS, ki so oddale letno poročilo za leto 2003, je bilo kar tretjino takih, ki so opravljale trgovinsko dejavnost kot glavno dejavnost. Trgovskih družb, ki so oddale letno poročilo za leto 2003 je bilo 12.778, zaposlovale pa so 81.275 zaposlenih, kar je 3,3 odstotke več, kot so jih te družbe zaposlovale leto prej (Simsič, 2004, str. 1).

2.3. PREDSTAVITEV SKUPINE MERCATOR Skupina Mercator je v preteklem obdobju doživela izredno velik in hiter vzpon. Iz slovenske družbe se je razvila v mednarodno globalno podjetje z ambicijo, da postane največja trgovska družba med Jadranom in Črnim morjem. V Sloveniji spada med najuspešnejša podjetja, v veliko pokazateljih pa je vodilna, kar velja tudi za obseg naložb na posameznih trgih (Mercator poslovno poročilo, 2003). Poleg domicilnega slovenskega trga, kjer predstavlja Mercator največjo trgovsko verigo in obenem največje podjetje, je uspešno prodrl na nove trge (Hrvaška, BIH, Srbija in Črna Gora). Tehnična veriga Mercator je ena od petih verig v skupini (Market, tehnična veriga Mercator, Tekstil, Intersport, Hura diskonti), ki je s 7-odstotnim deležem prodaje druga po velikosti in močno zaostaja za market programi, ki presegajo 80 odstotkov prodaje skupine (Mercator poslovno poročilo, 2003).

5

Verige so trenutno organizirane kot ekonomske enote (Tehnična veriga Mercator, Intersport, Hura diskont) ali pravne osebe (Modna hiša) le v Sloveniji. Predvidena je organizacija verig tudi na posameznih novih trgih. Verige organizirajo kot svoje ekonomske enote ali pravne osebe v okviru dejavnosti, vezane na izvajanje osnovne dejavnosti verige, vse storitvene dejavnosti pa koristijo v infrastrukturnih sektorjih PS Mercator (Mercator poslovno poročilo, 2003).

2.3.1. TEHNIČNA VERIGA MERCATOR Tehnična veriga Mercator je pričela z delom 1. 6. 2003, ko se je koncentrirala dejavnost komerciale in maloprodaje za programske sektorje gradbenoinštalacijskega materiala, pohištva in opreme ter hišnih aparatov in zabavne elektronike v enotni tehnični verigi Mercator. V začetku leta 2003 je bil izveden prenos navedenih programov iz regijskih družb Slovenije v poslovni sistem Mercator, s 1. 6. 2003 pa koncentracija le-teh v samostojni ekonomski enoti tehnične verige Mercator (Mercator poslovno poročilo, 2003). V tehnični verigi Mercator (julij, 2003) imajo skupaj 117 enot, od tega je 36 enot s pohištvom, 45 enot z gradbenoinštalacijskim materialom in 36 poslovalnic s hišnimi aparati in zabavno elektroniko, s planirano prodajo preko 21 milijard SIT v letu 2003, s 745 zaposlenimi (Mercator poslovno poročilo, 2003).

Cilji projekta Tehnične verige Mercator so naslednji: 1. Izboljšanje ponudbe kupcem, povečanje obsega prodaje in doseženega dobička ter dvig

rentabilnosti izrabe sredstev v Mercatorju. 2. Postavitev TVM s ciljem pokrivanja oziroma predstavljanja:

• market programa,

• samostojne tehnične verige v okviru Mercator Centrov,

• samostojne tehnične trgovine (specializirane ali širše), nevezano na Mercator Centre ali market program.

3. Izhajanje iz obstoječih tehnično usmerjenih programov v Mercatorju:

• tehnika v okviru market programa (mali gospodinjski aparati, zabavna elektronika, akustika, program »vse za mizo«),

• gradbeni material,

• pohištvo,

• vse za vrt. 4. Usposobitev tehnične verige za uspešen nastop na slovenskem trgu.

6

3. OBLIKOVANJE TRŽENJSKE STRATEGIJE

3.1. SEGMENTACIJA TRGA Podjetje, ki se odloči poslovati na širšem trgu, kmalu spozna, da ne more oskrbovati vseh porabnikov na tem trgu. Trg sestavljajo porabniki, ki se razlikujejo z več vidikov, najpogosteje po svojih željah, kupni moči, prostorski razporeditvi, nakupnem vedenju in načinu nakupovanja (Kotler, 1998, str. 265). Vsako od teh spremenljivk lahko uporabimo za segmentiranje trga. Segmentacija trga je postopek, s katerim poskušajo podjetja dobiti jasnejšo sliko trga. To storijo tako, da porabnike združijo, razdelijo v razmeroma homogene skupine, kar pomeni,da imajo porabniki približno enake preference. Izbrane značilnosti porabnikov morajo biti znotraj teh skupin homogene in različne med segmenti (Rao, Steckel, 1998, str. 25). To velja predvsem na trgu izdelkov in storitev za končne porabnike, kjer je veliko število posameznih porabnikov (Kotler, 1998, str. 266). V moji diplomski nalogi se bom omejil le na trge končnih porabnikov.

3.2. NAMEN SEGMENTACIJE Razdelitev trga na posamezne segmente oziroma skupine porabnikov podjetju pomaga, da bolje razume potrebe porabnikov po posameznih segmentih. Tako lahko podjetje bolje prilagodi svoje izdelke ali storitve porabnikom. Podjetja spoznavajo, da je vedno težje izvajati množično trženje in se vse bolj usmerjajo na ciljno trženje (Kotler, 1998, str. 264). Pri segmentaciji so lahko osnovni problemi zelo različni. Podjetja imajo to skupno točko, da ne poznajo ali razumejo dovolj dobro svojih kupcev, njihovih želja, potreb, značilnosti itd. Zato segmentacijo trga poimenujejo tudi »močno orodje strateškega menedžmenta, ki pripomore k dobro informiranem procesu odločanja« (Danneels, 1996, str. 36-51). Zaradi velikega števila kupcev in velike prostorske razpršenosti podjetja ne morejo preučevati vsakega kupca posebej. Včasih zaradi stroškov ne morejo prilagoditi proizvoda vsakemu kupcu ali porabniku posebej. Prav tako ne moremo pričakovati, da bodo imeli vsi kupci enake želje, potrebe, značilnosti itd. Tu nastopi segmentacija, ki poskuša razdeliti kupce v nekaj skupin oziroma segmentov, znotraj katerih so si kupci razmeroma podobni po izbranih značilnostih. Boljše poznavanje teh segmentov podjetjem omogoča, da lahko izberejo le tiste segmente, ki jih lahko uspešno oskrbujejo oziroma jih lahko oskrbujejo bolje od konkurence

7

ter nato čim bolje prilagodijo ponudbo zahtevam posameznega segmenta. Kotler (1998, str. 264) temu pravi ciljno trženje. Ciljno trženje zahteva tri glavne faze. Prva faza je segmentiranje trga. To je postopek razčlenitve trga na različne skupine. Druga faza je izbor ciljnega trga. To je postopek izbiranja enega ali več tržnih segmentov. Tretja faza pa je tržno pozicioniranje. To je postopek ugotavljanja glavnih tržnih prednosti izdelka. Obstajajo sicer tudi posebni primeri, tako imenovane tržne vrzeli. Tržna vrzel je ožje opredeljena skupina, ki skuša najti posebno kombinacijo koristi. Tržni segmenti so praviloma zanimivi za številna podjetja, medtem ko tržna vrzel privlači le enega ali nekaj podjetij (Kotler, 1998, str. 267), V mojem diplomskem delu sem se omejil zgolj na trge izdelkov in storitev, namenjene končnim porabnikom, kjer nastopa veliko število majhnih kupcev.

3.3. POSTOPEK SEGMENTACIJE Tu prikazujem eno izmed splošnih poti, ki jih uporabljajo podjetja za raziskavo trga. Postopek segmentacije sestavljajo naslednji koraki (Dilon, Madden, Firtle, 1987, str. 619):

• odločitev za vnaprejšnjo ali naknadno segmentacijo,

• izbira ali določitev osnov za segmentacijo,

• izbira spremenljivk, s katerimi bomo opisali segmente,

• izbira vzorca,

• zbiranje podatkov,

• formiranje segmentov,

• opis segmentov oziroma formiranje njihovih profilov,

• uporaba rezultatov segmentacije za reševanje problemov. Vnaprejšnja segmentacija je tista segmentacija, pri kateri osnove za segmentacijo opredelimo pred začetkom segmentiranja ter s tem določimo tudi segmente (Dilon, Madden, Firtle, 1987, str. 618). Pri vnaprejšnji segmentaciji lahko določimo, da bomo porabnike razdelili glede na spol, starost, dohodek, izobrazbo, itd. Naknadna segmentacija pa je segmentacija, pri kateri so segmenti določeni naknadno s pomočjo metod, kot so statistične metode razvrščanja v skupine (Dilon, Madden, Firtle, 1987, str. 618). Najprej opravimo začetek raziskave, zberemo podatke in nato oblikujemo segmente.

3.4. OSNOVE ZA SEGMENTACIJO Trg končnih porabnikov lahko segmentiramo z različnimi spremenljivkami. Raziskovalci oblikujejo segmente po značilnostih porabnikov. Različni avtorji različno delijo te osnove.

8

Najpogosteje upoštevajo geografske, demografske in psihografske značilnosti. Te izbrane lastnosti so pravzaprav osnove, po katerih segmentiramo. Nekateri raziskovalci poskušajo oblikovati segmente po značilnostih porabnikov. Drugi raziskovalci poskušajo oblikovati tržne segmente na podlagi odziva porabnikov glede na želene lastnosti izdelka, možnosti uporabe ali blagovne znamke (Kotler, 1998, str. 270). Spremenljivke za opis segmentov izbiramo iz skupine spremenljivk, ki so osnova za segmentacijo (geografske, demografske), lahko pa uporabimo tudi spremenljive spremenljivke o porabnikih. Opis in formiranje segmentov pomeni, da vsak segment opišemo z vsemi tistimi spremenljivkami, ki so na voljo in so za nas zanimive. Tako Kotler (1998, str. 271) pozna naslednje skupine spremenljivk za segmentiranje:

• geografske,

• demografske,

• psihografske,

• vedenjske. GEOGRAFSKO SEGMENTIRANJE Geografsko segmentiranje zahteva razdelitev trga na različne geografske enote. Razdelitev je lahko na narode, države, regije, pokrajine, mesta ali soseske. Podjetje lahko posluje na enem območju ali na več območjih. Če podjetje posluje na več območjih, mora nameniti posebno pozornost krajevnim razlikam glede različnih preferenc in potreb porabnikov (Kotler, 1998, str. 270). DEMOGRAFSKO SEGMENTIRANJE Demografsko segmentiranje zahteva razdelitev trga na segmente, kot so starost, spol, velikost družine, življenjski ciklus družine, dohodek, poklic, izobrazba, vera, rasa, narodnost. Demografske spremenljivke so najbolj priljubljena osnova za razlikovanje posameznih skupin kupcev. Želje, preference in načini uporabe so namreč ozko povezani z demografskimi spremenljivkami, ki jih je lažje meriti kot večino drugih spremenljivk (Kotler, 1998, str. 272). PSIHOGRAFSKO SEGMENTIRANJE Pri psihografskem segmentiranju delimo kupce na različne skupine na podlagi njihove pripadnosti določenemu družbenemu sloju, življenjskega sloga in osebnostnih značilnosti. Ljudje v okviru iste demografske skupine pogosto izražajo zelo različne psihografske lastnosti. Psihografska raziskava je kvantitativna raziskava, katere cilj je opisati posameznika

9

s psihološkimi značilnostmi. Osredotoči se na aktivnosti, interese in mnenja s stališči in vrednotami (Kotler, 1998, str. 272). VEDENJSKO SEGMENTIRANJE Vedenjsko segmentiranje zahteva razdelitev trga po statusu porabnika. Ali je sploh uporabnik določenih izdelkov ali pa to ni. V ta sklop segmentiranja spada še zvestoba porabnika, privrženost, odnos do izdelka, pripravljenost za nakup (Kotler, 1998, str. 271).

3.5. DOLOČANJE CILJNEGA TRGA Segmentiranje trga odkrije priložnosti, ki pomenijo tržni segment za podjetja. Podjetje mora oceniti različne segmente in se odločiti, na koliko segmentov in na katere segmente se bo usmerilo. Pri ocenjevanju različnih segmentov mora podjetje upoštevati tri dejavnike (Kotler, 1998, str, str. 281):

• velikost segmenta in njegovo rast,

• privlačnost segmenta z vidika konkurenčne strukture,

• cilje in vire podjetja. VELIKOST SEGMENTA IN NJEGOVA RAST Velika podjetja dajejo prednosti velikim trgom. Velika podjetja pogosto spregledajo manjše segmente. Ponavadi se posvečajo samo velikemu obsegu prodaje. Manjša podjetja pa se izogibajo velikim segmentom in se raje posvečajo manjšim segmentom, saj je za manjše segmente potrebno manj denarnih sredstev. Zaželena pa je rast segmenta. Podjetja pričakujejo, da z rastjo segmenta raste tudi njihova prodaja in dobiček. Je pa tudi res, da v hitro rastoče segmente vstopajo tudi konkurentje, kar zmanjšuje njihovo dobičkonosnost (Kotler, 1998, str. 282). PRIVLAČNOST SEGMENTA Z VIDIKA KONKURENČNE STRUKTURE Segment je lahko želene velikosti in rasti, toda s slabim potencialom za dobiček. Podjetju lahko grozi pet nevarnosti (Kotler, 1998, str. 282):

• nevarnost intenzivnega tekmovanja v segmentu,

• nevarnost vstopa potencialnih novih ponudnikov,

• nevarnost nadomestnih izdelkov,

• nevarnost naraščajoče pogajalske moči kupcev,

• nevarnost naraščajoče pogajalske moči dobaviteljev.

10

Nevarnost intenzivnega tekmovanja v segmentu Če segment vsebuje številne agresivne, močne konkurente, potem je segment neprivlačen. Stanje pa je še slabše, če je segment stabilen ali pa upada. Zaradi teh razlogov nastajajo med podjetji razne cenovne vojne, oglaševalske bitke, uvajanje novih proizvodov. Vse to pripelje do tega, da postaja konkurenčni boj med podjetji vse dražji (Kotler, 1998, str. 282).

Nevarnost vstopa potencialnih novih ponudnikov Vprašanje je, s kakšno težavo oziroma lahkoto lahko podjetja vstopajo na trg. Če so močne, zahtevne, drage vstopne ovire, ki so povezane še z ostrimi povratnimi ukrepi prizadetih podjetji, takrat je vstop na trg že težaven. Segment ni zanimiv, če bo pritegnil nove konkurente z novimi zmogljivostmi. Privlačnost segmenta je odvisna od velikosti vstopnih in izstopnih ovir. Najbolj privlačen segment za vstop je tisti, za katerega so vstopne ovire visoke, izstopne ovire pa nizke (Kotler, 1998, str. 282).

Nevarnost nadomestnih izdelkov Če obstajajo dejanski ali potencialni nadomestki za izdelek, potem segment ni zanimiv za podjetje. Podjetje mora pozorno spremljati gibanje cen nadomestkov. Cene in dobički se bodo v segmentu zmanjšali, če se tehnologija izboljša in če naraste konkurenca v panogah (Kotler, 1998, str. 282).

Nevarnost naraščajoče pogajalske moči kupcev Če narašča pogajalska moč kupcev, potem segment ni privlačen. Porabniki poskušajo zniževati cene, zahtevajo boljšo kakovost in servisiranje. Če se porabniki med seboj bolj povezujejo, potem narašča njihova pogajalska moč. V obrambi poskušajo podjetja izbrati tiste porabnike, ki imajo najmanjšo pogajalsko moč (Kotler, 1998, str. 283).

Nevarnost naraščajoče pogajalske moči dobaviteljev Če lahko dobavitelji podjetja zvišajo ceno ali pa da poslabšajo kakovost, potem je segment nezanimiv. Dobavitelji so močni takrat, ko se povezujejo, ko je malo nadomestkov, ko so stroški zamenjave dobaviteljev visoki. Najboljša obramba je, da ima podjetje več dobaviteljev oziroma ima podjetje z dobavitelji partnerski odnos (Kotler, 1998, str. 283).

11

CILJI IN VIRI PODJETJA Podjetje mora proučiti svoje cilje in vire, če tudi je nek segment velik, naraščajoč in z vidika konkurenčne strukture privlačen. V vsakem segmentu obstajajo določeni pogoji za uspeh. Mora pa podjetje zapustiti segment, če nima več sposobnosti pridobiti določene prednosti. Podjetje naj vstopi le na tiste tržne segmente, na katerih lahko ponuja nekaj več kot drugi (Kotler, 1998, str. 283).

4. ZADOVOLJSTVO PORABNIKOV IN ANALIZA PORABNIŠKIH TRGOV IN NAKUPNEGA VEDENJA

Namen trženja je odzivanje na potrebe, zadovoljitev in želje porabnika. Podjetja morajo proučevati porabnikove želje, zaznavanje, nagnjenja ter nabavno oziroma nakupno vedenje (Kotler, 1998, str. 173). Ker na ljudi vplivajo različni trendi, imajo ljudje tudi različne potrebe po izdelkih in storitvah. Spremembe v populaciji, socialni in ekonomski trendi vplivajo na vedenje porabnika, le-to pa vpliva na odločitve podjetja. Za podjetja je zelo pomembno, da poznajo in razumejo porabnike, saj lahko le tako zadovoljijo porabnike. V preteklosti so podjetja porabnike spoznavali skozi vsakdanje izkušnje pri prodaji. Danes, ko je velikost podjetij in velikost trgov znatno večja, kot je to bilo včasih, je proučevanje porabnikov postala dejavnost. Za vsako sodobno, trženjsko naravnano podjetje, ki se pri svojem poslovanju srečuje s številčno konkurenco, tako na ponudbeni strani kot na povpraševalni strani, je pomembno, da zna prisluhniti željam, zahtevam in potrebam ciljnega trga ter na podlagi teh ugotovitev oblikovati ponudbo, ki lahko kar najbolje zadovolji potrebe potencialnih porabnikov. V podjetjih se vse bolj zavedajo pomena, da zadovoljen in zvest porabnik zelo veliko prinese k uspehu poslovanja podjetja. Zato podjetja namenjajo vse večjo pozornost načrtovanju, izvajanju in upravljanju procesov, ki se nanašajo na porabnikovo zadovoljstvo oziroma nezadovoljstvo. Na nakupno vedenje porabnika vpliva veliko različnih dejavnikov. Tako je nakupna izbira posledica medsebojnega delovanja kulturnih, družbenih, osebnih in psiholoških dejavnikov. Na mnoge dejavnike podjetja nimajo nikakršnih vplivov. Na druge dejavnike pa podjetja lahko vplivajo in pomagajo podjetju oblikovati izdelek, postaviti pravo ceno, tržno pot in tržno komuniciranje (Štefančič Pavlovič, 2001, str. 6).

12

4.1. VPLIV TRENUTNIH TRENDOV NA POTROŠNJO Na potrošnjo vpliva več dejavnikov. V nadaljevanju bom podal nekaj glavnih trendov, ki vplivajo na potrošnjo. To so trendi prebivalstva, socialni trendi in ekonomski trendi.

4.1.1. TRENDI PREBIVALSTVA

• Rast prebivalstva. V Sloveniji bo število prebivalstva v prihodnje počasi stagniralo. V zadnjih letih se giblje število prebivalstva v Sloveniji okoli dveh milijonov. Po podatkih popisa iz leta 2002 je v Sloveniji živelo 1.964.036 prebivalcev. Število prebivalcev se je od popisa 1991 povečalo za 2,60%. Do povečanja števila prebivalstva je prišlo zaradi priseljevanja iz tujine, saj se je v tem obdobju v Slovenijo priselilo 28.000 oseb. Naravni prirast pa je bil med popisnim obdobjem negativen za 3.500 oseb. Za podjetja je bolje, da obstaja rast prebivalstva, saj tako lahko več prodajo na trgu, ker je povpraševanje po dobrinah večje (Statistični letopis RS, 2003, str. 531).

• Geografski trendi. Lokacija porabnika v odnosu s podjetjem vpliva na to, kako porabnik kupuje. Porabniki v mestih se zelo razlikujejo od porabnikov na podeželju. Zato je za podjetja zelo pomembno, da imajo različno ponudbo izdelkov, da prilagodijo ponudbo dejanskim potrebam trga. V mestih ljudje bolj kupujejo izdelke z visoko dodano vrednostjo, med tem ko ljudje v manjših, podeželskih krajih kupujejo izdelke nižje vrednosti.

• Starostna distribucija. Porabnikove potrebe se po starostnih skupinah razlikujejo. Po mnogih izdelkih so potrebe po njih povezane s starostjo porabnikov. Povprečna starost v Sloveniji je bila 39,5 let leta 2002, indeks staranja pa je znašal 96,30 (Statistični letopis RS, 2003, str. 73).

4.1.2. SOCIALNI TRENDI

• Izobrazba. Izobrazba je eden najboljših kazalcev porabnikovega dohodka, vedenja in porabnikovih navad. Porabniki z višjo stopnjo izobrazbe zaslužijo več, so bolj zahtevni, kot porabniki z nižjo dokončano izobrazbo. Porabniki z visoko izobrazbo so bolj občutljivi na ceno, kakovost in oglaševanje. V naslednjih letih se pričakuje, da bo število izobraženih ljudi v Sloveniji raslo, zato lahko podjetja pričakujejo bolj prefinjene, zahtevnejše, občutljive in samostojne porabnike pri nakupovanju dobrin (Dunne, 2002, str. 72). Za Slovenijo je v obdobju od 1991 do 2002 značilno povečanje števila izobraženih ljudi (visoka

13

dodiplomska in podiplomska izobrazba se je povečala za več kot 100%), opaziti pa je tudi močan padec ljudi, ki nimajo osnovne šolske izobrazbe (Statistični urad RS, 2004).

• Struktura gospodinjstva. Struktura gospodinjstva je zelo pomembna za podjetja. Porabnikove zahteve se zelo razlikujejo, ali porabnik živi v enem članskem gospodinjstvu ali živi v štiri članskem gospodinjstvu. Zato morajo podjetja slediti trendom in prilagajati ponudbo. Za Slovenijo je v obdobju od 1991 do 2002 značilno povečanje števila gospodinjstev za 8,30%. Opaziti je zmanjšanje povprečne velikosti gospodinjstva s 3,00 članov na 2,80 članov. Opaziti pa je tudi povečanje števila zunajzakonskih skupnosti s 17.000 na 42.000 (Statistični letopis RS, 2003, str.75).

• Sprememba narave dela. V preteklosti so se ljudje s svojim podjetjem identificirali, bili so mu zvesti in pripadni. Danes je opaziti naraščanje števila samozaposlenih in delo na domu. V Sloveniji se je tudi spremenilo celotno gospodarsko okolje, saj smo iz socialistične ureditve prišli v kapitalistično ureditev. Zaposleni se čedalje bolj obravnavajo kot strošek podjetja. Zaposleni se zato počutijo vse manj pomembni v podjetju, zato so tudi manj zvesti podjetju. (Dunne, 2002, str. 74).

4.1.3. EKONOMSKI TRENDI

• Rast prihodkov. Letni neto dohodek na člana gospodinjstva je izračunan iz skupnega letnega neto dohodka gospodinjstva: plač, pokojnin, dohodkov iz dejavnosti, lastnine, kmetijstva, nadomestil za brezposelnost, štipendij, otroških dodatkov itd. Višji kot je neto dohodek, več porabniki trošijo, večje je povpraševanje po dobrinah. Posledično podjetja prodajo več, spremeni se tudi struktura prodaje. Povprečni neto letni dohodek na člana gospodinjstva v Sloveniji v zadnjih letih raste. Leta 2000 je vrednost znašala 914.852 SIT, leta 2001 pa 1.064.834 SIT (Statistični letopis RS, 2003, str. 264).

• Zaposlene ženske. Za trgovca na drobno pomenijo zaposlene ženske spremembo nakupnih navad. Gospodinjstva imajo manj časa za nakupe oziroma ne nakupujejo samo ženske kot je bilo to včasih, nakupujejo tudi moški. Je pa res, da so ljudje bolj nagnjeni k udobnosti in podpirajočim storitvam, ki jih nudi trgovec na drobno. Leta 2001 je bilo v Sloveniji 417.000 delovno aktivnih žensk, leta 2002 pa 423.000, kar kaže na rast zaposlenih žensk. (Statistični letopis RS, 2003, str. 129).

14

• Široka možnost uporabe kredita. Kreditne kartice so trgovcem na drobno omogočile povečanje prodaje in doseganje višjih dobičkov. V zadnjem času je opaziti poplavo raznih kartic ugodnosti. Tako ima že skoraj vsako srednje veliko trgovsko podjetje svojo nakupno kartico.

4.2. ANALIZA PORABNIŠKIH TRGOV IN NAKUPNEGA VEDENJA Porabniške trge in nakupno vedenje porabnikov je potrebno zelo dobro poznati, če želimo izdelati učinkovit trženjski načrt. Porabniški trg kupuje izdelke in storitve za osebno porabo. Porabniški trg je poglavitni trg, za katerega se izvajajo gospodarske dejavnosti. Pri analizi porabniškega trga moramo upoštevati cilje kupcev, udeležence, predmete, organizacije, dejavnosti, priložnosti in prodajna mesta (Kotler, 1998, str. 201). Na porabnikovo vedenje vplivajo štiri vrste dejavnikov:

• kulturni dejavniki (kultura, subkultura, družbeni razred),

• družbeni dejavniki (referenčne skupine, družina, vloge in položaji),

• osebni dejavniki (starost in stopnja v življenjskem ciklusu, poklic, premoženjsko stanje, življenjski slog, osebnost in samopodoba),

• psihološki dejavniki (motivacija, zaznavanje, učenje, prepričanja in stališča). Poznavanje naštetih dejavnikov je za podjeje podlaga za ustrezen pristop k porabniku in za porabnikovo čim boljšo zadovoljitev. Preden začne podjetje načrtovati trženjske dejavnosti, mora spoznati ciljne porabnike in njihove procese nakupnega odločanja. Nekatere nakupne odločitve vključujejo samo enega odločevalca. Pri drugih nakupnih odločitvah pa je udeležencev več in imajo različne vloge (Kotler, 1998, str. 201):

• pobudnik,

• vplivnež,

• odločevalec,

• kupec,

• uporabnik. Podjetje mora odkriti, kdo so ostali nakupni udeleženci, kakšna so njihova nakupna merila in kakšen je njihov vpliv na kupca. Trženjski program mora doseči in pritegniti porabnika in druge ključne udeležence v nakupnem procesu. Z zapletenostjo nakupne situacije naraščata pomembnost preudarka in število nakupnih udeležencev. Načrtovanje trženja se razlikuje glede na vrsto nakupnega vedenja, kjer ločimo (Kotler, 1998, str. 201):

• kompleksno nakupno vedenje,

• nakupno vedenje, usmerjeno k zmanjševanju neskladja,

• običajno nakupno vedenje, nakupno vedenje, usmerjeno k raznolikosti.

15

Vrste nakupnega vedenja so odvisne od visoke oziroma nizke zavzetosti porabnika za nakup ter od velikega ali majhnega števila pomembnih razlik med blagovnimi znamkami. Podjetje mora poznati porabnikovo vedenje in vplive na posameznih stopnjah procesa; tako lahko za svoj ciljni trg razvije učinkovit in uspešen trženjski program (Kotler, 1998, str. 201).

4.3. ZADOVOLJSTVO PORABNIKOV

4.3.1. OPREDELITEV ZADOVOLJSTVA Danes se podjetja srečujejo z veliko konkurenco, ki postaja vse hujša. Na trgih porabniki izbirajo med široko ponudbo izdelkov in storitev. Podjetja se zato trudijo, da so njihovi porabniki zadovoljni s kupljenim izdelkom. Zadovoljstvo porabnika Kotler (1998, str. 40) opredeli kot splošna čustvena reakcija ob kupljenem izdelku oziroma stopnja porabnikovega počutja, ki je posledica primerjave med zaznanim delovanjem izdelka in osebnimi pričakovanji. Zadovoljstvo porabnika je povezano s pričakovanji, ki jih ima porabnik pred nakupom izdelka. Pričakovanja nastanejo na osnovi porabnikovih preteklih nakupnih izkušnjah. Porabnik je zadovoljen, če so njegova pričakovanja zadovoljena. Če pa porabnikova pričakovanja po opravljenem nakupu niso zadovoljena, je porabnik nezadovoljen (Potočnik, 2000, str. 181). Jones in Sasser (1995, str. 88-89) menita, da je ključ do porabnikove zvestobe popolnoma zadovoljen porabnik. Za podjetje to pomeni ustvarjanje dolgotrajnega finančnega učinka.

4.3.2. USTVARJANJE ZADOVOLJTSVA Potočnik (2000, str. 183-187) zadovoljstvo opredeljuje kot vrzel med zaznanim in pričakovanim stanjem, kar je razvidno tudi iz Slike 1 (na str. 16). Porabnik lahko doživi eno od treh stopenj zadovoljstva. Če izdelek ne dosega porabnikova pričakovanja, potem je porabnik nezadovoljen. Če izdelek ustreza porabnikovem pričakovanjem, potem je porabnik zadovoljen. Če pa izdelek preseže pričakovanja, potem je porabnik izredno navdušen, vesel, zadovoljen. Višja kot so porabnikova pričakovanja, tem višji je prag zaznavanja kakovosti. Če so motnje pozitivne, to pomeni, da je zaznana kakovost izdelka višja od pričakovane. Porabnik bo zato z izdelkom zadovoljen. V primeru, da so motnje negativne, zaznana kakovost slabša od pričakovane, takrat bo porabnik zelo verjetno nezadovoljen in bo naslednjič poiskal drugo podjetje. Na pričakovanja vplivajo (Zore, 2004, str. 45):

• sam izdelek, ki vključuje porabnikove pretekle izkušnje;

• situacija, v kateri je bil izdelek kupljen in/ali porabljen;

• že obstoječe znanje porabnika o izdelku in percepcija.

16

Pogoj za ponovni nakup je zaznana vrednost izdelka oziroma storitve. Vrednost izdelka je za porabnika določena z razmerjem med kakovostjo in ceno (Potočnik, 2000, str. 186). Slika 1: Povezave v procesu ustvarjanja zadovoljstva porabnikov

Vir: Potočnik, 2000, str. 181.

4.4. ZVESTOBA POTROŠNIKOV IN NJEN POMEN V preteklosti so imela podjetja svoje porabnike za nekaj samoumevnega. Porabniki niso imeli na voljo veliko izbire podjetij. Danes so podjetja odločena, da bodo razvijala tesnejše vezi s svojimi porabniki in pridobila zvestobo porabnikov. Dejstvo je, da je najbolj racionalno zadržati obstoječe porabnike, jih narediti zveste, kot pa neprestano pridobivati nove, saj pridobiti novega porabnika stane petkrat več kot pa zadržati obstoječega, zvestega kupca. Za pridobitev novega porabnika je potrebno veliko več stroškov in napora, da ga prepričamo, da zamenja podjetje, v katerem trenutno kupuje (Kotler, 1998, str. 47). Zvestoba kupca je njegova zavezanost k ponovnemu nakupu izdelka, ki poteka konsistentno v prihodnosti ne glede na trženjske napore in vse ostale dejavnike, ki bi to lahko preprečili (Oliver, 1997, str. 392). Zvest porabnik vpliva pozitivno na poslovanje podjetja, ker kupuje pogosteje in se osredotoči le na eno podjetje, ki zagotavlja visoko kakovost izdelka. Če je porabnik zvest, ima podjetje

Pričakovanja Objektivna kakovost

Motnje pričakovanj (pozitivne, negativne)

Zaznana kakovost

Prihodnja pričakovanja

Zadovoljstvo ali razočaranje

17

nižje stroške za poslovanja s porabnikom, ker porabnik potrebuje manj pomoči ob nakupu, prav tako pa tudi širi pozitivne informacije o podjetju (Rojšek, 2003). Jones in Sasser (1995, str. 96-97) sta na podlagi odnosov med zadovoljstvom, zvestobo in odzivom porabnika v času nakupa opredelila štiri skupine porabnikov, ki so prikazane v Tabeli 1. Tabela 1: Skupine porabnikov glede na zadovoljstvo, zvestobo in odziv

POSAMEZNIKI, GLEDE NA PORABNIKOVO ZADOVOLJSTVO, ZVESTOBO IN ODZIV PORABNIKOV

ZADOVOLJSTVO ZVESTOBA ODZIV PORABNIKOV

Apostoli Visoko Visoka So zadovoljni in zvesti

Teroristi Nizko do srednje Nizka do srednja Zapuščajo podjetje nezadovoljni

Plačanci oz. podkupljivci

Visoko Nizka do srednja So nizko zavezani podjetju, nestalni kupci

Talci Nizko do srednje Visoka So ujeti in ne morejo zbežati

Vir: Jones, Sasser, 1995, str. 96.

• APOSTOLI. Apostoli so porabniki, ki so z nakupom zadovoljni in zato so zvesti podjetju. Svoje zadovoljstvo in navdušenje so pripravljeni širiti in tako privabljajo nove porabnike k podjetju.

• TERORISTI. Teroristi so porabniki, ki so nezadovoljni ali zelo nezadovoljni. Teroristi za podjetje predstavljajo najhujšega sovražnika. Komaj čakajo, da povedo drugim o svojem razočaranju, nezadovoljstvu in jezi drugim. So porabniki, ki odhajajo iz podjetja.

• PLAČANCI. Plačanci so porabniki, ki so zadovoljni s podjetjem, vendar pa podjetju niso zvesti. So nestalni porabniki. Pritegnejo jih nizke cene, ali zgolj želja po spremembi. Zato takoj zapustijo podjetje, ko opazijo pri konkurenčnem podjetju cenejši, ugodnejši izdelek.

• TALCI. Talci so porabniki, ki so zelo zvesti določenemu podjetju in so srednje zadovoljni s podjetjem. Nakupujejo v istem podjetju, saj so na nek način omejeni, ker nimajo izbire. Podjetje pa mora biti na njih pozorna, saj so to porabniki, ki bodo najverjetneje takoj odšli h konkurentu, ko se jim bo ponudila priložnost. Obstaja pa velika verjetnost, da bo velika večina teh porabnikov prišla v skupino teroristov, ki širijo slab glas o podjetju.

18

Znotraj vsake skupine so stališča in vedenje porabnikov podobna. Zato mora vsako podjetje te skupine dobro poznati, saj se na podlagi razumevanja njihovega obnašanja lahko odloči o strategijah, ki jih bo oblikovalo v svojem poslovanju in tržnih odnosih (Kuhelj, 2002, str. 15).

5. EMPIRIČNA RAZISKAVA KUPCEV ZA OBLIKOVANJE STRATEGIJE TEHNI ČNE VERIGE MERCATORJA

Z raziskavo sem želel ugotoviti, katere so glavne razlike med porabniki, ki kupujejo v trgovinah s tehničnim blagom. Skušal bom ugotoviti, ali se porabniki v mestih glede na vrsto nakupa v trgovinah s tehničnim blagom razlikujejo od porabnikov na podeželju. Skušal bom tudi ugotoviti ali velja trditev, da moški raje in bolj pogosto kupujejo v trgovinah s tehničnim blagom kot ženske. Želim ugotoviti, kako starost kupcev vpliva na zanimanje za nakup tehničnega blaga. Ker v trgovine s tehničnim blagom spada pohištvo, gradbeni material, zabavna elektronika, bela tehnika, hobi program itd., sem se odločil, da bom za vsako izmed teh prodajnih programov naredil posebno analizo. V uvodnem delu bom najprej predstavil problem ter cilje raziskave. Tej opredelitvi bo sledila postavitev hipotez in opredelitev samega načrta raziskave ter na koncu predstavitev rezultatov.

5.1 RAZISKOVALNI PROBLEM IN CILJI RAZISKAVE Živimo v času, ko med trgovci vlada zelo močna konkurenca in je na trgu prisotno že izredno veliko število prodajaln. Tudi kupci postajajo vedno bolj zahtevni in imajo ves čas na voljo dovolj informacij o trgovcih in njihovi ponudbi. Vprašanje, ki se pri tem postavlja je, katero prodajalno bo kupec izbral v množici najrazličnejših prodajaln, ki jih ima na izbiro. Kje bo kupec opravil svoj nakup, je odvisno predvsem od njegovega zadovoljstva s prodajalno in izbiro izdelkov v prodajalni. Ugotoviti želim, kateri dejavniki vplivajo na nakup pohištva in opreme stanovanja, gradbenega materiala, hobi programa, bele tehnike ter malih gospodinjskih aparatov, zabavne elektronike in računalniške opreme. Kot prvo me je zanimalo, ali spol porabnika vpliva na nakup pohištva, gradbenega materiala, hobi programa, bele tehnike in zabavne elektronike. Obstaja prepričanje, da moški raje nakupujejo gradbeni material in zabavno elektroniko, medtem ko naj bi ženske raje kupovale pohištvo in izdelke iz hobby programa. Zanimalo me je tudi, kako starost porabnikov vpliva na zanimanje za nakup pohištva, gradbenega materiala, hobi programa, bele tehnike in zabavne elektronike. Poskušal sem tudi ugotoviti, ali so kakšne razlike med porabniki po slovenskih regijah in kako velikost naselja vpliva na nakupni proces. Ker se nakupne navade kupcev razlikujejo tudi po stopnji izobrazbe, sem se odločil preveriti, kako stopnja izobrazbe vpliva na nakup pohištva, gradbenega materiala, hobi programa, bele tehnike in zabavne elektronike.

19

5.2. RAZISKOVALNE HIPOTEZE Začetne hipoteze predstavljajo izhodiščno točko pri reševanju problema. Le-te sem po analizi podatkov potrdil ali zavrnil. Hipoteza predstavlja trditev, ki podrobno označuje, kako sta dve (ali več) merljivi spremenljivki med seboj povezani (Churchill, 1991, str. 130).

5.2.1. IZHODIŠČNE HIPOTEZE H1a: Obstaja povezanost med pogostostjo obiskovanja trgovin s pohištvom in opremo stanovanja ter spolom. H1b: Obstaja povezanost med pogostostjo obiskovanja trgovin z gradbenim materialom in spolom. H1c: Obstaja povezanost med pogostostjo obiskovanja trgovin z hobi programom in spolom. H1d: Obstaja povezanost med pogostostjo obiskovanja trgovin z belo tehniko in malimi gospodinjskimi aparati ter spolom. H1e: Obstaja povezanost med pogostostjo obiskovanja trgovin z zabavno elektroniko in računalniško opremo ter spolom. Veliko ljudi ob besedi tehnična trgovina pomisli, da v njih prodajajo zgolj gradbeni material in razno orodje ter na podlagi tega sklepajo, da v takšnih prodajalnah nakupujejo predvsem moški. V tehničnih trgovinah poleg gradbenega materiala prodajajo še pohištvo, izdelke iz hobi programa, belo tehniko, male gospodinjske aparate, zabavno elektroniko in računalniško opremo. V raziskavi (Coley, Burgess, 2003, str. 290) je bilo ugotovljeno, da moški raje nakupujejo zabavno elektroniko kot ženske. H2a: Obstaja povezanost med zanimanjem za nakup pohištva in opreme stanovanja ter starostjo kupcev. H2b: Obstaja povezanost med zanimanjem za nakup gradbenega materiala in starostjo kupcev. H2c: Obstaja povezanost med zanimanjem za nakup bele tehnike in malih gospodinjskih aparatov ter starostjo kupcev. H2d: Obstaja povezanost med zanimanjem za nakup zabavne elektronike in računalniške opreme ter starostjo kupcev. H2e: Obstaja povezanost med zanimanjem za nakup izdelkov iz hobi programa in starostjo kupcev. To hipotezo sem postavil, da bi ugotovil ali je starost kupcev pomembna za nakup zabavne elektronike, pohištva, gradbenega materiala, izdelkov iz hobi programa in bele tehnike.

20

Raziskava (Lipke, 2001, str. 40-42) je pokazala, da so mladi ljudje v svojih preferencah veliko bolj podvrženi in nagnjeni k preizkušanju novih blagovnih znamk in proizvodov, medtem ko se starejši porabniki nagibajo k njihovim najbolj priljubljenim blagovnim znamkam. H3a: Zanimanje za pohištvo in opremo stanovanja je različno po slovenskih regijah. H3b: Zanimanje za gradbeni material je različno po slovenskih regijah. H3c: Zanimanje za belo tehniko in male gospodinjske aparate je različno po slovenskih regijah. H3d: Zanimanje za izdelke iz hobi programa je različno po slovenskih regijah. H3e: Zanimanje za zabavno elektroniko in računalniško opremo je različno po slovenskih regijah. To hipotezo sem postavil zato, da bi ugotovil, kakšno je zanimanje za pohištvo, gradbeni material, belo tehniko, zabavno elektroniko in izdelke iz hobi programa po slovenskih regijah. Raziskava (Tao, Guohua, 2004, str. 246) je pokazala, da imajo porabniki v bolj razvitih regijah več zanimanja za nakup zabavne elektronike, računalnikov, televizorjev, pohištva in so tudi bolj dojemljivi za nove stvari, medtem ko ljudje iz manj razvitih regij za tovrstno ponudbo kažejo manjše zanimanje. H4a: Stopnja izobrazbe vpliva na zanimanje za nakup pohištva in opreme za stanovanje. H4b: Stopnja izobrazbe vpliva na zanimanje za nakup gradbenega materiala. H4c: Stopnja izobrazbe vpliva na zanimanje za nakup bele tehnike in malih gospodinjskih aparatov. H4d: Stopnja izobrazbe vpliva na zanimanje za nakup zabavne elektronike in računalniške opreme. H4e: Stopnja izobrazbe vpliva na zanimanje za nakup izdelkov iz hobi programa. To hipotezo sem postavil zato, da bi ugotovil, kako stopnja izobrazbe vpliva na nakup pohištva in opreme za stanovanje, gradbenega materiala, bele tehnike in malih gospodinjskih aparatov, izdelkov iz hobi programa, zabavne elektronike in računalniške opreme. Raziskava (Ruby, Outi, 2002, str. 461) je pokazala, da bolj izobražene ljudi zanima nakup zabavne elektronike in računalniške opreme. H5a: Zanimanje za nakupa pohištva in opreme za stanovanje narašča sorazmerno z velikostjo kraja. H5b: Zanimanje za nakupa gradbenega materiala narašča sorazmerno z velikostjo kraja. H5c: Zanimanje za nakup bele tehnike in malih gospodinjskih aparatov narašča sorazmerno z velikostjo kraja.

21

H5d: Zanimanje za nakup zabavne elektronike in računalniške opreme narašča sorazmerno z velikostjo kraja. H5e: Zanimanje za nakup izdelkov iz hobi programa narašča sorazmerno z velikostjo kraja. To hipotezo sem postavil zato, da bi ugotovil, kako velikost naselja vpliva na zanimanje za nakup pohištva in opreme za stanovanje, gradbenega materiala, bele tehnike in malih gospodinjskih aparatov, izdelkov iz hobi programa, zabavne elektronike in računalniške opreme. Raziskava (Smith, 1999, str. 61) je pokazala, da ljudi v večjih mestih bolj zanima nakupovanje, zato tudi več zapravijo.

5.3. METODOLOGIJA Za diplomsko delo sem uporabil sekundarne podatke. Anketiranje je izvedlo podjetje CATI. Obdobje anketiranja je potekalo od 14. 11. 2002 do 23. 11. 2002. Metoda anketiranja je računalniško podprto telefonsko anketiranje. Vzorčni okvir je zajemal prebivalce Slovenije v starosti med 15 in 65 letom. Vzorec je enostaven in naključen, naključni izbor sogovornika po metodi zadnjega rojstnega dneva. Reprezentativnost je bila na zbranih podatkih naknadno izvedena z uteževanjem vzorca, ki porazdelitve izbranih (interakcijo med spolom in starostjo, geografsko strukturo in izobrazbo) spremenljivk prilagodi populacijski strukturi. Uteženi vzorec se tako v izbranih kontrolnih spremenljivkah popolnoma ujema s populacijo 15+. Velikost vzorca je 1004 (n=1004). Demografski podatki zajemajo spol, starost, izobrazbo, mesečni neto osebni dohodek, zaposlitveni status, število članov gospodinjstva, zakonski stan in tip naselja.

5.3.1. SESTAVA VZORCA V nadaljevanju bom predstavil vzorec po demografskih spremenljivkah. V raziskavo je bilo vključenih 50% moških in 50% žensk. Ta struktura se le nekoliko razlikuje od prebivalstva Slovenije, katerega sestavlja 51% žensk in 49% moških (Statistične informacije o prebivalstvu, 5. 9. 2001, str. 2). Iz Slike 2 (na str. 22) je razvidno, da ima največ posameznikov (37,65%) neto mesečni dohodek od 65.001 SIT do 130.000 SIT, sledijo anketiranci (29,98%) z neto mesečnim dohodkom od 130.001 SIT do 195.000 SIT. Tem sledita dva razreda, ki imata zelo podoben odstotek, in sicer ima 14,35% anketirancev neto mesečni dohodek od 195.001 SIT do 260.000 SIT. Trinajst odstotkov anketirancev pa ima neto mesečni dohodek do 65.000 SIT. Najmanj je takih (4,98%), katerih neto mesečni dohodek presega 260.001 SIT.

22

Slika 2: Neto mesečni dohodek posameznika

13,04%

37,65%

29,98%

14,35%

4,98%

0,00%

5,00%

10,00%

15,00%

20,00%

25,00%

30,00%

35,00%

40,00%

Do 65.000 SIT Od 65.001 SITdo 130.000

SIT

Od 130.001SIT do

195.000 SIT

Od 195.001SIT do

260.000 SIT

Nad 260.001SIT in več

Neto mese čni dohodek

Ods

tote

k

Vir: CATI anketa, 2002. Iz Slike 3 je razvidno, da je največ anketirancev (56%) poročenih. Sledijo jim samski (25%) in anketiranci, ki živijo izvenzakonsko življenje (12%). Ločenih (3%) in ovdovelih (4%) je najmanj. Slika 3: Zakonski stan

56%

25%

12%

3% 4%

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

Poročeni Samski Živite vizvenzakonski

zvezi

Ločeni Ovdoveli

Zakonski stan

Ods

tote

k

Vir: CATI anketa, 2002.

23

Iz Slike 4 je razvidno, da največ anketirancev (33%) prihaja iz štiričlanskih gospodinjstev, sledijo tričlanska (26%), dvočlanska (18%), petčlanska (11%), nato s 5% deležem sledijo enočlanska in šestčlanska gospodinjstva. Sedemčlanskih gospodinjstev in več pa je 2%. Slika 4: Velikost gospodinjstva

5%

18%

26%

33%

11%

5%2%

0%

5%

10%

15%

20%

25%

30%

35%

1 2 3 4 5 6 7 in več

Število članov

Ods

tote

k

Vir: CATI anketa, 2002. Iz Slike 5 je razvidno, da ima največ anketirancev dokončano samo osnovno šolo ali manj (28%). Nato sledijo anketiranci, ki imajo dokončano štiriletno srednjo šolo (27%) in poklicno šolo (26%). Dokončano višjo, visoko šolo ali več ima 19% anketirancev. Slika 5: Struktura anketirancev glede na dokončno izobrazbo

28%

26%27%

19%

Osnovna šola alimanjPoklicna šola

Štiriletna srednja šola

Višja, visoka šola aliveč


24

Na vprašanje, v kako velikem naselju stanujete, je največ anketirancev odgovorilo, da stanuje v manjših naseljih. Največ anketirancev (34,20%) stanuje v naselju, ki je manjše od 500 prebivalcev, 18,40% anketirancev stanuje v naseljih manjših kot 2.000 prebivalcev, 13% anketirancev stanuje v naseljih, manjših kot 7.000 prebivalcev, 2,10% anketirancev stanuje v naseljih z manj kot 10.000 prebivalcev, 13,90% anketirancev stanuje v naseljih z več kot 10.000 prebivalcev. V Mariboru stanuje 5,30% anketirancev, v Ljubljani pa 13,10% anketirancev (glej Sliko 6). Slika 6: Struktura anketirancev glede na velikost naselja

34,20%

18,40%

13%

2,10%

13,90%

5,30%

13,10%

0,00%

5,00%

10,00%

15,00%

20,00%

25,00%

30,00%

35,00%

40,00%

<500prebivalcev

<2.000prebivalcev

<7.000prebivalcev

<10.000prebivalcev

10.000+prebivalcev

Maribor Ljubljana

Velikost naselja

Vir: CATI anketa, 2002. Struktura anketirancev po regijah je različna. Največ (29,40%) jih je v osrednji Sloveniji in v vzhodno štajerski (20,20%). Sledijo anketiranci iz savinjske (12,60%) in gorenjske regije (9,90%). Iz dolenjske regije je 8.80% odstotkov. Najmanj anketirancev pa prihaja iz obalno-notranjske regije (6,80%), Prekmurja (6,20%) in goriške regije (6%) (glej Sliko 7 na str. 25).

25

Slika 7: Struktura anketirancev po regijah

29,40%

20,20%12,60%

9,90%

6%

6,80%

8,80% 6,20%

Osrednja Slovenija

vzhodna Štajerska (MB)

Savinjska (CE)

Gorenjska

Goriška

obalno Notranjska

Dolenjska

Prekmurje


5.3.2. REZULTATI RAZISKAVE V tej točki podajam analizo odgovorov po zaporednem vrstnem redu vprašanj. Na vprašanje, kako pogosto na leto obiskujete trgovine s pohištvom in drugo opremo za stanovanje, kamor spada tudi sanitarna oprema ter dodatki za opremo stanovanja (npr. svetila), je največ anketirancev (24,50%) odgovorilo, da na leto vsaj enkrat mesečno obišče trgovino s pohištvom in drugo opremo za stanovanje. 22,70% anketirancev jih obišče nekajkrat letno, 12,70% anketirancev nekajkrat mesečno, 11,90% anketirancev enkrat letno, 7,50% anketirancev vsake dva do tri mesece, 7,30% anketirancev vsaj enkrat tedensko, 6,90% nikoli in 6,40% anketirancev manj pogosto (glej Sliko 8). Slika 8: Pogostost obiska trgovin s pohištvom in stanovanjsko opremo na leto

24,50%22,70%

12,70% 11,90%

7,50% 7,30% 6,90% 6,40%

0,00%

5,00%

10,00%

15,00%

20,00%

25,00%

30,00%

Vsajenkrat

mesečno

Nekajkratletno

Nekajkratmesečno

Enkratletno

Vsakedva do trimesece

Vsajenkrat

tedensko

Nikoli Manjpogosto

Pogostost nakupa na leto

Ods

tote

k


26

Na vprašanje, kako pogosto na leto obiskujete trgovine z gradbenim materialom (tj. material potreben za gradnjo, talne in stenske obloge, kritine, centralno ogrevanje, izolacijski material ipd.) je največ anketirancev (29%) odgovorilo, da na leto nikoli ne obišče trgovin z gradbenim materialom, 15,60% anketirancev jih obišče nekajkrat letno, 12,50% anketirancev enkrat letno, 12,30% anketirancev vsaj enkrat mesečno, 9,30% anketirancev manj pogosto, 7,90% anketirancev vsaj enkrat tedensko, 6,80% nekajkrat mesečno in 6,60% anketirancev vsake dva do tri mesece (glej Sliko 9). Slika 9: Pogostost obiska trgovin z gradbenim materialom na leto

29%

15,60%12,50% 12,30%

9,30% 7,90% 6,80% 6,60%

0%

5%

10%

15%

20%

25%

30%

35%

Nik

oli

Nek

ajkr

atle

tno

Enk

rat

letn

o

Vsa

jen

krat

mes

ečno

Man

jpo

gost

o

Vsa

jen

krat

tede

nsko

Nek

ajkr

atm

eseč

no

Vsa

kedv

a do

tri

mes

ece


Ods

tote

k

Vir: CATI anketa, 2002. Na vprašanje, kako pogosto na leto obiskujete trgovine s hobi programom, kamor sodijo orodja za vrt, poljedelsko orodje, kosilnice, semena, ročna in strojna orodja, je največ anketirancev (19,50%) odgovorilo, da vsaj enkrat mesečno obišče trgovine s hobi programom, 15,70% anketirancev jih nekajkrat letno, 15,60% anketirancev nikoli, 14,40% anketirancev nekajkrat mesečno, 9,10% anketirancev enkrat letno, 9% anketirancev vsaj enkrat tedensko, 8,90% vsake dva do tri mesece in 7,80% anketirancev manj pogosto (glej Sliko 10 na str. 27).

27

Slika 10: Pogostost obiska trgovin s hobi programom na leto

19,50%

15,70% 15,60%14,40%

9,10% 9% 8,90%7,80%

0,00%

5,00%

10,00%

15,00%

20,00%

25,00%

Vsajenkrat

mesečno

Nekajkratletno

Nikoli Nekajkratmesečno

Enkratletno

Vsajenkrat

tedensko

Vsakedva do trimesece

Manjpogosto


Ods

tote

k

Vir: CATI anketa, 2002. Na vprašanje, kako pogosto obiskujete trgovine z belo tehniko in malimi gospodinjskimi aparati, je največ anketirancev (25,90%) odgovorilo, da vsaj enkrat mesečno, 20,60% anketirancev jih obišče nekajkrat letno, 15,90 % anketirancev nekajkrat mesečno, 10% anketirancev vsake dva do tri mesece, 8,60% anketirancev enkrat letno, 7,80% anketirancev vsaj enkrat tedensko, 5,60% manj pogosto in 5,50% anketirancev nikoli (glej Sliko 11). Slika 11: Pogostost obiska trgovin z belo tehniko in malimi gospodinjskimi aparati na leto

25,90%

20,60%

15,90%

10% 8,60% 7,80%5,60% 5,50%

0,00%

5,00%

10,00%

15,00%

20,00%

25,00%

30,00%

Vsa

jen

krat

mes

ečno

Nek

ajkr

atle

tno

Nek

ajkr

atm

eseč

no

Vsa

kedv

a do

tri

mes

ece

Enk

rat

letn

o

Vsa

jen

krat

tede

nsko

Man

jpo

gost

o

Nik

oli

Pogostost nakupa

Ods

tote

k


28

Na vprašanje, kako pogosto na leto obiskujete trgovine z zabavno elektroniko, kamor spadajo TV-ji video naprave, DVD-ji, glasbeni stolpi, telefoni, mobilni telefoni, računalniki, računalniška oprema ipd., je največ anketirancev (19,70%) odgovorilo, da na leto vsaj enkrat mesečno obiščejo trgovino z zabavno elektroniko in računalniško opremo, 15,60% anketirancev jih nikoli ne obišče, 14,60 % anketirancev nekajkrat mesečno, 14,50% anketirancev nekajkrat letno, 13,60% anketirancev vsaj enkrat tedensko, 8% anketirancev enkrat letno, 7,70% vsake dva do tri mesece in 6,20% anketirancev manj pogosto (glej Sliko 12). Slika 12: Pogostost obiska trgovin z zabavno elektroniko in računalniško opremo na leto

19,70%

15,60%14,60% 14,50%

13,60%

8% 7,70%6,20%

0,00%

5,00%

10,00%

15,00%

20,00%

25,00%

Vsajenkrat

mesečno

Nikoli Nekajkratmesečno

Nekajkratletno

Vsajenkrat

tedensko

Enkratletno

Vsake dvado tri

mesece

Manjpogosto


Ods

tote

k

Vir: CATI anketa, 2002. Na vprašanje, v kolikšni meri vas trenutno zanima nakup pohištva (ocenite vaše zanimanje na lestvici od 1 do 5, kjer 1 pomeni da vas nakup sploh ne zanima, 5 pa, da vas nakup zelo zanima), je največ anketirancev (30,80%) neodločenih, 19,40% anketirancev je odgovorilo, da jih zelo zanima, 18,80% anketirancev je odgovorilo, da jih zanima, 18% anketirancev je odgovorilo, da jih sploh ne zanima, 13% anketirancev pa je odgovorilo: ne zanima me (glej Sliko 13 na str. 29).

29

Slika 13: Zanimanje za nakup pohištva in opreme za stanovanje

30,80%

19,40% 18,80% 18%

13%

0,00%

5,00%

10,00%

15,00%

20,00%

25,00%

30,00%

35,00%

Neodločen Zelo mezanima

Zanima me Sploh me nezanima

Ne zanima me

Odstotek

Zan

iman

je z

a na

kup

Vir: CATI anketa, 2002. Na vprašanje, v kolikšni meri vas trenutno zanima nakup gradbenega materiala (ocenite vaše zanimanje na lestvici od 1 do 5, kjer 1 pomeni da vas nakup sploh ne zanima, 5 pa, da vas nakup zelo zanima), je največ anketirancev (44,70%) odgovorilo: sploh me ne zanima, 14,60% anketirancev je odgovorilo: ne zanima me, 14,50 % anketirancev je odgovorilo, da so neodločeni, 14% anketirancev je odgovorilo: zelo me zanima in 12,20% anketirancev je odgovorilo: zanima me (glej Sliko 14).

Slika 14: Zanimanje za nakup gradbenega materiala

44,70%

14,60% 14,50% 14% 12,20%

0,00%

5,00%

10,00%

15,00%

20,00%

25,00%

30,00%

35,00%

40,00%

45,00%

50,00%

Sploh me nezanima

Ne zanima me Neodločen Zelo mezanima

Zanima me

Zanimanje za nakup

Ods

tote

k


30

Na vprašanje, v kolikšni meri vas trenutno zanimajo nakupi izdelkov iz hobi programa (ocenite vaše zanimanje na lestvici od 1 do 5, kjer 1 pomeni, da vas nakup sploh ne zanima, 5 pa, da vas nakup zelo zanima), je največ anketirancev (31,60%) odgovorilo: sploh me ne zanima, 21,90% anketirancev je odgovorilo, da so neodločeni, 16,90% anketirancev je odgovorilo: zelo me zanima, 15,80% anketirancev je odgovorilo: zanima me, 13,90% anketirancev pa je odgovorilo: ne zanima me (glej Sliko 15). Slika 15: Zanimanje za nakup izdelkov iz hobi programa

31,60%

21,90%16,90% 15,80% 13,90%

0,00%5,00%

10,00%15,00%20,00%25,00%30,00%35,00%

Sploh me nezanima

Neodločen Zelo mezanima

Zanima me Ne zanima me

Zanimanje za nakup

Ods

tote

k

Vir: CATI anketa, 2002. Na vprašanje, v kolikšni meri vas trenutno zanima nakup bele tehnike in malih gospodinjskih aparatov (ocenite vaše zanimanje na lestvici od 1 do 5, kjer 1 pomeni da vas nakup sploh ne zanima, 5 pa, da vas nakup zelo zanima), je največ anketirancev (27,90%) odgovorilo, da so neodločeni, 22,70% anketirancev je odgovorilo: zanima me, 17,80% anketirancev je odgovorilo: zelo me zanima, 16,70% anketirancev je odgovorilo: sploh me ne zanima in 14,80% anketirancev je odgovorilo: ne zanima me (Sliko 16). Slika 16: Zanimanje za nakup bele tehnike in malih gospodinjskih aparatov

27,90%22,70%

17,80% 16,70% 14,80%

0,00%5,00%

10,00%15,00%20,00%25,00%30,00%

Neodločen Zanima me Zelo mezanima

Sploh me nezanima

Ne zanima me

Zanimanje za nakup

Ods

tote

k


31

Na vprašanje, v kolikšni meri vas trenutno zanima nakup izdelkov iz programa zabavne elektronike in računalniške opreme (ocenite vaše zanimanje na lestvici od 1 do 5, kjer 1 pomeni, da vas nakup sploh ne zanima, 5 pa, da vas nakup zelo zanima), je največ anketirancev (24,80%) odgovorilo: zanima me, 22,70% anketirancev je odgovorilo: zelo me zanima, 20,90 % anketirancev je odgovorilo, da so neodločeni, 18,20% anketirancev je odgovorilo: sploh me ne zanima, 13,30% anketirancev pa je odgovorilo: ne zanima me (glej Sliko 17). Slika 17: Zanimanje za nakup zabavne elektronike in računalniške opreme

24,80%22,70%

20,90%18,20%

13,30%

0,00%

5,00%

10,00%

15,00%

20,00%

25,00%

30,00%

Zanima me Zelo mezanima

Neodločen Sploh me nezanima

Ne zanima me

Zanimanje za nakup

Ods

tote

k


5.4. PREIZKUŠANJE HIPOTEZ Predhodno postavljene domneve lahko preverimo na podlagi vzorčnih podatkov, vendar tedaj ne moremo z gotovostjo ugotoviti, ali trditev velja ali ne velja. Na podlagi vzorčnih podatkov lahko le sklepamo, da je trditev »verjetno pravilna« ali »verjetno ni pravilna«. Domnevo, ki jo na podlagi vzorčnih podatkov preizkušamo, imenujemo ničelna domena in jo označujemo s

0H . Hkrati z ničelno domeno opredelimo še eno domeno, ki jo imenujemo alternativna

domena - 1H . Ta je ničelni domeni nasprotna, kar pomeni, da se ničelna in alternativna

domneva izključujeta (Košmelj, Rovan, 2000, str. 196). Pri analizi statističnih domnev raziskave »Analiza kupcev za oblikovanje strategije tehničnih maloprodajnih verig« sem uporabil dve statistični metodi, in sicer analizo variance s testom One-Way ANOVA ter Pearsonov preizkus.

32

Analiza varianc - One-Way ANOVA "Preizkušali bomo domnevo o razliki med več aritmetičnimi sredinami. Omenjeno domnevo preverimo z F-preizkusom, ki je opredeljen kot razmerje med oceno variance, ki meri razlike med aritmetičnimi sredinami in oceno variance, ki meri razlike med vrednostmi proučevane spremenljivke znotraj skupin. Kritično področje je le na desni strani F-porazdelitve, pa čeprav v alternativni domnevi zapišemo, da vse aritmetične sredine niso enake (Rogelj, 2000, str. 75)."

Ničelna in alternativna domneva 210 : µµ =H

211 : µµ ≠H

Kontingenčna tabela in Pearsonov 2χ preizkus

"Kadar proučujemo odvisnost med dvema opisnima spremenljivkama, od katerih ima vsaj ena več kot dve vrednosti, govorimo o kontingenci. Najprej razvrstimo enote, ki so bile izbrane v vzorec, v kombinacijsko tabelo glede na vrednosti opisnih spremenljivk. Tako dobljene dejanske frekvence moramo primerjati s teoretičnimi, ki izražajo stanje neodvisnosti med opisnima spremenljivkama. Pri preverjanju ničelne domneve o neodvisnosti med opisnima

spremenljivkama uporabimo2χ preizkus (izračunamo Pearsonov2χ ), pri čemer je kritično

področje vedno na desni strani2χ porazdelitve (Rogelj, 2000, str. 145)."

'0 : ijij ffH = '

1 : ijij ffH ≠

H1a: Obstaja povezanost med pogostostjo obiskovanja trgovine s pohištvom in opremo za stanovanje ter spolom. H1b: Obstaja povezanost med pogostostjo obiskovanja trgovine z gradbenim materialom in spolom. H1c: Obstaja povezanost med pogostostjo obiskovanja trgovine z hobi programom in spolom. H1d: Obstaja povezanost med pogostostjo obiskovanja trgovine z belo tehniko in malimi gospodinjskimi aparati ter spolom. H1e: Obstaja povezanost med pogostostjo obiskovanja trgovine z zabavno elektroniko in računalniško opremo ter spolom.

Hipotezo sem preizkušal s pomočjo kontingenčne tabele in Pearsonovega2χ preizkusa.

Ker so določene celice imele premajhno frekvenco, sem smiselno združil posamezne kategorije. Iz osmih možnih odgovorov o pogostosti obiskovanja trgovine s pohištvom in opremo za stanovanje, trgovine z gradbenim materialom, pogostosti obiskovanja trgovine s

33

hobi programom, pogostosti obiskovanja trgovine z belo tehniko in malimi gospodinjskimi aparati in pogostosti obiskovanja trgovine z zabavno in računalniško opremo sem oblikoval sedem skupin odgovorov. V prvo skupino sem vključil tiste odgovore anketiranih, ki so vsaj enkrat tedensko obiskali zgoraj naštete trgovine, v drugo skupino tiste, ki so nekajkrat na mesec obiskali zgoraj naštete trgovine, v tretjo skupino tiste, ki so vsaj enkrat mesečno obiskali zgoraj naštete trgovine, v četrto skupino tiste, ki so obiskali zgoraj naštete trgovine vsake dva do tri mesece, v peto skupino tiste, ki so obiskali zgoraj naštete trgovine nekajkrat letno, v šesto skupino tiste, ki so obiskali zgoraj naštete trgovine enkrat letno in v sedmo skupino tiste, ki so obiskali zgoraj naštete trgovine manj pogosto in nikoli na leto. Tabela 2: Preverjanje hipotez H1a, H1b, H1c, H1d, H1e

Hipoteze P Stopnja značilnosti Statistično značilne razlike H1a P=0,262 (P=0,262)>(α =0,05) Razlika ni značilna

H1b P=0,000 (P=0,000)<(α =0,001) Razlika je značilna

H1c P=0,410 (P=0,410)>(α =0,05) Razlika ni značilna

H1d P=0,389 (P=0,389)>(α =0,05) Razlika ni značilna

H1e P=0,000 (P=0,000)<(α =0,001) Razlika je značilna

Vir: Izračuni v SPSS-ju iz podatkov CATI anketa, 2002. Na osnovi podatkov iz tabele navajam naslednje ugotovitve:

• Za hipotezo 1a 2χ test ni pokazal statistično značilne razlike med spoloma pri pogostosti

obiskovanja trgovine s pohištvom in opremo za stanovanje na leto. Točna stopnja značilnosti, ki jo izračuna SPSS je 0,262, kar pomeni, da razlika ni značilna

((P=0,262)>(α =0,05)). Na podlagi vzorčnih podatkov pri stopnji značilnosti α =0,05 ne moremo zavrniti ničelne domneve, da so dejanske in teoretične frekvence enake. Ne moremo torej trditi, da sta spremenljivki pogostosti obiskovanja trgovine s pohištvom in opremo za stanovanje ter spola kupcev medsebojno povezani (Priloga 3, str. 20).

• Za hipotezo 1b je 2χ test pokazal statistično značilne razlike med spoloma pri pogostosti

obiskovanja trgovine z gradbenim materialom na leto. Točna stopnja značilnosti, ki jo

izračuna SPSS je 0,000, kar pomeni, da je razlika značilna ((P=0,000)<(α =0,001)). Na

podlagi vzorčnih podatkov pri stopnji značilnosti α =0,001 zavrnemo ničelno domnevo, da so dejanske in teoretične frekvence enake. Trdimo torej, da sta spremenljivki pogostosti obiskovanja trgovine z gradbenim materialom in spola kupcev medsebojno povezani. Domnevo potrdimo z manj kot enoodstotnim tveganjem. Rezultati kažejo, da moški na leto pogosteje obiskujejo trgovine z gradbenim materialom kot ženske (Priloga 4, str. 22).

34

• Za hipotezo 1c 2χ test ni pokazal statistično značilne razlike med spoloma pri pogostosti

obiskovanja trgovine s hobi programom na leto. Točna stopnja značilnosti, ki jo izračuna

SPSS je 0,410, kar pomeni, da razlika ni značilna ((P=0,410)>(α =0,05)). Na podlagi

vzorčnih podatkov pri stopnji značilnosti α =0,05 ne moremo zavrniti ničelne domneve, da so dejanske in teoretične frekvence enake. Ne moremo torej trditi, da sta spremenljivki pogostosti obiskovanja trgovine s hobi programom in spola kupcev medsebojno povezani (Priloga 5, str. 24).

• Za hipotezo 1d 2χ test ni pokazal statistično značilne razlike med spoloma pri pogostosti

obiskovanja trgovine z belo tehniko in malimi gospodinjskimi aparati na leto. Točna stopnja značilnosti, ki jo izračuna SPSS je 0,389, kar pomeni, da razlika ni značilna

((P=0,389)>(α =0,05)). Na podlagi vzorčnih podatkov pri stopnji značilnosti α =0,05 ne moremo zavrniti ničelne domneve, da so dejanske in teoretične frekvence enake. Ne moremo torej trditi, da sta spremenljivki pogostosti obiskovanja trgovine z belo tehniko in malimi gospodinjskimi aparati ter spola kupcev medsebojno povezani (Priloga 6, str. 26).

• Za hipotezo 1e je 2χ test pokazal statistično značilne razlike med spoloma pri pogostosti

obiskovanja trgovine z zabavno elektroniko in računalniško opremo na leto. Točna stopnja značilnosti, ki jo izračuna SPSS je 0,000, kar pomeni, da je razlika značilna

((P=0,000)<(α =0,001)). Na podlagi vzorčnih podatkov pri stopnji značilnosti α =0,001 zavrnemo ničelno domnevo, da so dejanske in teoretične frekvence enake. Trdimo torej, da sta spremenljivki pogostosti obiskovanja trgovine z zabavno elektroniko in računalniško opremo ter spola kupcev medsebojno povezani. Domnevo potrdimo z manj kot enoodstotnim tveganjem. Rezultati kažejo, da moški na leto bolj pogosto zahajajo v trgovine z zabavno elektroniko in računalniško opremo kot ženske (Priloga 7, str. 28).

H2a: Obstaja povezanost med zanimanjem za nakup pohištva in opreme stanovanja ter starostjo kupcev. H2b: Obstaja povezanost med zanimanjem za nakup gradbenega materiala in starostjo kupcev. H2c: Obstaja povezanost med zanimanjem za nakup bele tehnike in malih gospodinjskih aparatov ter starostjo kupcev. H2d: Obstaja povezanost med zanimanjem za nakup zabavne elektronike in računalniške opreme ter starostjo kupcev. H2e: Obstaja povezanost med zanimanjem za nakup izdelkov iz hobi programa in starostjo kupcev.

Hipotezo sem preizkušal s pomočjo kontingenčne tabele in Pearsonovega2χ preizkusa.

35

Tabela 3: Preverjanje hipotez H2a, H2b, H2c, H2d, H2e

Hipoteza P Stopnja značilnosti Statistično značilne razlike H2a P=0,000 (P=0,000)<(α =0,001) Razlika je značilna

H2b P=0,000 (P=0,000)<(α =0,001) Razlika je značilna

H2c P=0,039 (P=0,039)<(α =0,05) Razlika je značilna

H2d P=0,000 (P=0,000)<(α =0,001) Razlika je značilna

H2e P=0,000 (P=0,000)<(α =0,001) Razlika je značilna

Vir: Izračuni v SPSS-ju iz podatkov CATI anketa, 2002.

• Za hipotezo 2a je 2χ test pokazal statistično značilne razlike med zanimanjem za nakup

pohištva in opreme stanovanja ter starostjo kupcev. Točna stopnja značilnosti, ki jo

izračuna SPSS je 0,000, kar pomeni, da je razlika značilna ((P=0,000)<(α =0,001)). Na

podlagi vzorčnih podatkov pri stopnji značilnosti α =0,001 zavrnemo ničelno domnevo, da so dejanske in teoretične frekvence enake. Trdimo torej, da sta spremenljivki zanimanja za nakup pohištva in opreme stanovanja ter starostjo kupcev medsebojno povezani. Domnevo potrdimo z manj kot enoodstotnim tveganjem. Rezultati kažejo, da je zanimanje za nakup pohištva in stanovanjske opreme največja pri kupcih, starih med 25 in 54 let, najmanjše pa je zanimanje pri kupcih, starih med 15 in 24 let ter pri kupcih, starih med 55 in 65 let (Priloga 8, str. 30).

• Za hipotezo 2b je 2χ test pokazal statistično značilne razlike med zanimanjem za nakup

gradbenega materiala in starostjo kupcev. Točna stopnja značilnosti, ki jo izračuna SPSS

je 0,000, kar pomeni, da je razlika značilna ((P=0,000)<(α =0,001)). Na podlagi vzorčnih

podatkov pri stopnji značilnosti α =0,001 zavrnemo ničelno domnevo, da so dejanske in teoretične frekvence enake. Trdimo torej, da sta spremenljivki zanimanja za nakup gradbenega materiala in starosti kupcev medsebojno povezani. Domnevo potrdimo z manj kot enoodstotnim tveganjem. Rezultati kažejo, da je zanimanje za nakup gradbenega materiala največje pri kupcih, starih med 35 in 44 let, najmanjše pa je pri mlajših kupcih (15 - 24 let) (Priloga 9, str. 32).

• Za hipotezo 2c je 2χ test pokazal statistično značilne razlike med zanimanjem za nakup

bele tehnike in malih gospodinjskih aparatov ter starostjo kupcev. Točna stopnja značilnosti, ki jo izračuna SPSS je 0,039, kar pomeni, da je razlika značilna

((P=0,039)<(α =0,05)). Na podlagi vzorčnih podatkov pri stopnji značilnosti α =0,05 zavrnemo ničelno domnevo, da so dejanske in teoretične frekvence enake. Trdimo torej, da sta spremenljivki zanimanja za nakup bele tehnike in malih gospodinjskih aparatov ter starosti kupcev medsebojno povezani. Domnevo potrdimo z manj kot petodstotnim tveganjem. Rezultati kažejo, da je zanimanje za nakup bele tehnike in malih gospodinjskih

36

aparatov največje pri kupcih, starih med 25 in 44 let. Najnižje zanimanje pa je pri kupcih, starih med 15 in 24 let (Priloga 10, str. 34).

• Za hipotezo 2d je 2χ test pokazal statistično značilne razlike med zanimanjem za nakup

zabavne elektronike in računalniške opreme ter starostjo kupcev. Točna stopnja značilnosti, ki jo izračuna SPSS je 0,000, kar pomeni, da je razlika značilna

((P=0,000)<(α =0,001)). Na podlagi vzorčnih podatkov pri stopnji značilnosti α =0,001 zavrnemo ničelno domnevo, da so dejanske in teoretične frekvence enake. Trdimo torej, da sta spremenljivki zanimanja za nakup zabavne elektronike in računalniške opreme ter starosti kupcev medsebojno povezani. Domnevo potrdimo z manj kot enoodstotnim tveganjem. Rezultati kažejo, da je zanimanje za nakup zabavne elektronike in računalniške opreme največje pri kupcih, starih med 15 in 24 let. Najnižje pa je zanimanje pri kupcih, starih med 55 in 65 let (Priloga 11, str. 36).

• Za hipotezo 2e je 2χ test pokazal statistično značilne razlike med zanimanjem za nakup

izdelkov iz hobi programa in starostjo kupcev. Točna stopnja značilnosti, ki jo izračuna

SPSS je 0,000, kar pomeni, da je razlika značilna ((P=0,000)<(α =0,001)). Na podlagi

vzorčnih podatkov pri stopnji značilnosti α =0,001 zavrnemo ničelno domnevo, da so dejanske in teoretične frekvence enake. Trdimo torej, da sta spremenljivki zanimanja za nakup izdelkov iz hobi programa in starosti kupcev medsebojno povezani. Domnevo potrdimo z manj kot enoodstotnim tveganjem. Rezultati kažejo, da je zanimanje za nakup izdelkov iz hobi programa največje pri kupcih, starih med 45 in 54 let. Najnižje pa je pri kupcih, starih med 15 in 24 let (Priloga 12, str. 38).

H3a: Zanimanje za pohištvo in opremo stanovanja je različno po slovenskih regijah. H3b: Zanimanje za gradbeni material je različno po slovenskih regijah. H3c: Zanimanje za belo tehniko in male gospodinjske aparate je različno po slovenskih regijah. H3d: Zanimanje za izdelke iz hobi programa je različno po slovenskih regijah. H3e: Zanimanje za zabavno elektroniko in računalniško opremo je različno po slovenskih regijah. To domnevo preverimo z F - preizkusom (One-Way ANOVA).

876543210 : µµµµµµµµ =======H :1H vse jµ niso enake

37


Hipoteza F Stopnja značilnosti Statistično značilne razlike H3a F=0,984 ( )( ) ( )05,0442,0984,0 =≥=≥ αFP Razlika ni značilna

H3b F=3,216 ( )( ) ( )05,0002,0216,3 =≤=≥ αFP Razlika je značilna

H3c F=1,199 ( )( ) ( )05,0301,0199,1 =≥=≥ αFP Razlika ni značilna

H3d F=4,060 ( )( ) ( )05,0000,0060,4 =≤=≥ αFP Razlika je značilna

H3e F=1,393 ( )( ) ( )05,0205,0393,1 =≥=≥ αFP Razlika ni značilna


• Hipoteza 3a: Na podlagi vzorčnih podatkov ne moremo zavrniti ničelne domneve, da je zanimanje za nakup pohištva in opreme stanovanja različno po slovenskih regijah

( )( ) ( )05,0442,0984,0 =≥=≥ αFP (Priloga 13, str. 40).

• Hipoteza 3b: Na podlagi vzorčnih podatkov pri zanemarljivi stopnji značilnosti zavrnemo

ničelno domnevo in sprejmemo sklep, da vse aritmetične sredine niso enake. To pomeni, da je zanimanje za nakup gradbenega materiala različno po slovenskih regijah

( )( ) ( )05,0002,0216,3 =≤=≥ αFP (Priloga 14, str. 41).

• Hipoteza 3c: Na podlagi vzorčnih podatkov ne moremo zavrniti ničelne domneve, da je

zanimanje za nakup bele tehnike in malih gospodinjskih aparatov različno po slovenskih

regijah ( )( ) ( )05,0301,0199,1 =≥=≥ αFP (Priloga 15, str. 42).

• Hipoteza 3d: Na podlagi vzorčnih podatkov pri zanemarljivi stopnji značilnosti zavrnemo ničelno domnevo in sprejmemo sklep, da vse aritmetične sredine niso enake. To pomeni, da je zanimanje za nakup izdelkov iz hobi programa različno po slovenskih regijah

( )( ) ( )05,0000,0060,4 =≤=≥ αFP (Priloga 16, str. 43).

• Hipoteza 3e: Na podlagi vzorčnih podatkov ne moremo zavrniti ničelne domneve, da je

zanimanje za nakup zabavne elektronike in računalniške opreme različno po slovenskih

regijah ( )( ) ( )05,0205,0393,1 =≥=≥ αFP (Priloga 17, str. 44).

H4a: Stopnja izobrazbe vpliva na zanimanje za nakup pohištva in opreme stanovanja. H4b: Stopnja izobrazbe vpliva na zanimanje za nakup gradbenega materiala. H4c: Stopnja izobrazbe vpliva na zanimanje za nakup bele tehnike in malih gospodinjskih aparatov.

38

H4d: Stopnja izobrazbe vpliva na zanimanje za nakup zabavne elektronike in računalniške opreme. H4e: Stopnja izobrazbe vpliva na zanimanje za nakup izdelkov iz hobi programa. To domnevo preverimo z F - preizkusom (One-Way ANOVA).

43210 : µµµµ ===H :1H vse jµ niso enake


Hipoteza F Stopnja značilnosti Statistično značilne razlike H4a F=1,056 ( )( ) ( )05,0367,0056,1 =≥=≥ αFP Razlika ni značilna

H4b F=6,245 ( )( ) ( )05,0000,0245,6 =≤=≥ αFP Razlika je značilna

H4c F=0,560 ( )( ) ( )05,0641,0560,0 =≥=≥ αFP Razlika ni značilna

H4d F=1,081 ( )( ) ( )05,0356,0081,1 =≥=≥ αFP Razlika ni značilna

H4e F=5,986 ( )( ) ( )05,0000,0986,5 =≤=≥ αFP Razlika je značilna


• Hipoteza 4a: Na podlagi vzorčnih podatkov ne moremo zavrniti ničelne domneve, da

stopnja izobrazbe anketirancev vpliva na zanimanje za nakup pohištva in opreme

stanovanja ( )( ) ( )05,0367,0056,1 =≥=≥ αFP (Priloga 18, str. 45).

• Hipoteza 4b: Na podlagi vzorčnih podatkov pri zanemarljivi stopnji značilnosti zavrnemo

ničelno domnevo in sprejmemo sklep, da vse aritmetične sredine niso enake. To pomeni, da stopnja izobrazbe anketirancev vpliva na zanimanje za nakup gradbenega materiala

( )( ) ( )05,0000,0245,6 =≤=≥ αFP (Priloga 19, str. 46).

• Hipoteza 4c: Na podlagi vzorčnih podatkov ne moremo zavrniti ničelne domneve, da

stopnja izobrazbe anketirancev vpliva na zanimanje za nakup bele tehnike in malih

gospodinjskih aparatov ( )( ) ( )05,0641,0560,0 =≥=≥ αFP (Priloga 20, str. 47).

• Hipoteza 4d: Na podlagi vzorčnih podatkov ne moremo zavrniti ničelne domneve, da

stopnja izobrazbe anketirancev vpliva na zanimanje za nakup zabavne elektronike in

računalniške opreme ( )( ) ( )05,0356,0081,1 =≥=≥ αFP (Priloga 21 str. 48).

• Hipoteza 4e: Na podlagi vzorčnih podatkov pri zanemarljivi stopnji značilnosti zavrnemo

ničelno domnevo in sprejmemo sklep, da vse aritmetične sredine niso enake. To pomeni,

39

da stopnja izobrazbe anketirancev vpliva na zanimanje za nakup izdelkov iz hobi

programa ( )( ) ( )05,0000,0986,5 =≤=≥ αFP (Priloga 22, str. 49).

H5a: Zanimanje za nakup pohištva in opreme stanovanja narašča sorazmerno z velikostjo kraja. H5b: Zanimanje za nakup gradbenega materiala narašča sorazmerno z velikostjo kraja. H5c: Zanimanje za nakup bele tehnike in malih gospodinjskih aparatov narašča sorazmerno z velikostjo kraja. H5d: Zanimanje za nakup zabavne elektronike in računalniške opreme narašča sorazmerno z velikostjo kraja. H5e: Zanimanje za nakup izdelkov iz hobi programa narašča sorazmerno z velikostjo kraja.

Hipotezo sem preizkušal s pomočjo kontingenčne tabele in Pearsonovega2χ preizkusa. Ker so

določene celice imele premajhno frekvenco, sem smiselno združil posamezne kategorije. Iz sedmih možnih odgovorov o velikosti naselja sem oblikoval šest skupin odgovorov. V prvo skupino sem vključil tiste odgovore anketiranih, ki stanujejo v naseljih z manj kot 500 prebivalcev, v drugo skupino tiste, ki stanujejo v naseljih z manj kot 2.000 prebivalcev, v tretjo tiste, ki stanujejo v naseljih z manj kot 7.000 prebivalcev, v četrto tiste z več kot 7.000 prebivalcev, v peto tiste, ki stanujejo v Mariboru in v šesto tiste, ki stanujejo v Ljubljani. Tabela 6: Preverjanje hipotez od H5a, H5b, H5c, H5d, H5e

Hipoteza P Stopnja značilnosti Statistično značilne razlike H5a P=0,559 (P=0,559)>(α =0,05) Ni značilna

H5b P=0,000 (P=0,000)<(α =0,001) Je značilna

H5c P=0,747 (P=0,747)>(α =0,05) Ni značilna

H5d P=0,056 (P=0,056)>(α =0,05) Ni značilna

H5e P=0,000 (P=0,000)<(α =0,001) Je značilna


• Za hipotezo 5a 2χ test ni pokazal statistično značilne razlike med zanimanjem za nakup

pohištva in opreme stanovanja ter velikostjo kraja. Točna stopnja značilnosti, ki jo

izračuna SPSS je 0,559, kar pomeni, da razlika ni značilna ((P=0,559)>(α =0,05)). Na

podlagi vzorčnih podatkov pri stopnji značilnosti α =0,05 ne moremo zavrniti ničelne domneve, da so dejanske in teoretične frekvence enake. Ne moremo torej trditi, da sta spremenljivki zanimanja za nakup pohištva in opreme stanovanja ter velikosti kraja medsebojno povezani (Priloga 23, str. 50).

• Za hipotezo 5b je 2χ test pokazal statistično značilne razlike med zanimanjem za nakup

gradbenega materiala in velikostjo kraja. Točna stopnja značilnosti, ki jo izračuna SPSS,

40

je 0,000, kar pomeni, da je razlika značilna ((P=0,000)<(α =0,001)). Na podlagi vzorčnih

podatkov pri stopnji značilnosti α =0,001 zavrnemo ničelno domnevo, da so dejanske in teoretične frekvence enake. Trdimo torej, da sta spremenljivki zanimanja za nakup gradbenega materiala in velikosti kraja medsebojno povezani. Rezultati kažejo, da je zanimanje za nakup gradbenega materiala največje pri kupcih iz manjših naselij (do 500 prebivalcev). Najnižje pa je pri kupcih iz Ljubljane (Priloga 24, str. 52).

• Za hipotezo 5c 2χ test ni pokazal statistično značilne razlike med zanimanjem za nakup

bele tehnike in malih gospodinjskih aparatov ter velikostjo kraja. Točna stopnja značilnosti, ki jo izračuna SPSS je 0,747, kar pomeni, da razlika ni značilna

((P=0,747)>(α =0,05)). Na podlagi vzorčnih podatkov pri stopnji značilnosti α =0,05 ne moremo zavrniti ničelne domneve, da so dejanske in teoretične frekvence enake. Ne moremo torej trditi, da sta spremenljivki zanimanja za nakup bele tehnike in malih gospodinjskih aparatov ter velikosti kraja medsebojno povezani (Priloga 25, str. 54).

• Za hipotezo 5d 2χ test ni pokazal statistično značilne razlike med zanimanjem za nakup

zabavne elektronike in računalniške opreme ter velikostjo kraja. Točna stopnja značilnosti, ki jo izračuna SPSS je 0,056, kar pomeni, da razlika ni značilna

((P=0,056)>(α =0,05)). Na podlagi vzorčnih podatkov pri stopnji značilnosti α =0,05 ne moremo zavrniti ničelne domneve, da so dejanske in teoretične frekvence enake. Ne moremo torej trditi, da sta spremenljivki zanimanja za nakup zabavne elektronike in računalniške opreme ter velikosti kraja medsebojno povezani (Priloga 26, str. 56).

• Za hipotezo 5e je 2χ test pokazal statistično značilne razlike med zanimanjem za nakup

izdelkov iz hobi programa ter velikostjo kraja. Točna stopnja značilnosti, ki jo izračuna

SPSS je 0,000, kar pomeni, da je razlika značilna ((P=0,000)<(α =0,001)). Na podlagi

vzorčnih podatkov pri stopnji značilnosti α =0,001 zavrnemo ničelno domnevo, da so dejanske in teoretične frekvence enake. Trdimo torej, da sta spremenljivki zanimanja za nakup izdelkov iz hobi programa in velikosti kraja medsebojno povezani. Rezultati kažejo, da je zanimanje za nakup izdelkov iz hobi programa največje pri kupcih iz manjših naselij (manj kot 2.000 prebivalcev). Najnižje pa je pri kupcih iz Maribora (Priloga 27, str. 58).

6. SKLEP Podjetja, ki se v današnjem času ukvarjajo s prodajo izdelkov in storitev, se soočajo z vse ostrejšo konkurenco. Pogosto se ponudba med trgovci skoraj ne razlikuje, zato postaja za pridobivanje kupcev čedalje bolj odločilen sveženj storitev, ki ga vključujejo v prodajni

41

proces trgovska podjetja. Dodatne storitve tako kupcu omogočajo razlikovanje med prodajalnami in olajšajo odločitev za nakup. Ker imajo kupci možnost nakupovati v množici konkurenčnih trgovskih podjetij, vse bolj na pomenu pridobiva zadovoljstvo kupcev s prodajalno. V primeru, da kupci ne bodo več zadovoljni s ponudbo določene prodajalne ali da le-ta ne bo izpolnjevala njihovih potreb in želja, bodo ti najverjetneje odšli h konkurenčnemu podjetju. Tega si ne želi nobeno trgovsko podjetje, zlasti v razmerah zrelega trga, za katerega je značilna zelo nizka stopnja rasti prodaje vseh ponudnikov na trgu, prav tako odhod vsakega že pridobljenega kupca pomeni veliko izgubo za podjetje. Z diplomsko nalogo sem želel ugotoviti, kako pogosto kupci zahajajo v tehnične trgovine (pohištvo, gradbeni material, bela tehnika, zabavna elektronika, računalniška oprema in hobi program), ali obstajajo kakšne razlike med spoloma glede zanimanja za nakup izdelkov v tehničnih trgovinah, kako se razlikuje zanimanje za nakup tehničnih izdelkov po slovenskih regijah, kako stopnja izobrazbe vpliva na nakup in kako velikost kraja vpliva na nakup. Če povzamem rezultate raziskave, lahko na podlagi vzorčnih podatkov opredelim značilnosti kupcev v Sloveniji in nato po prodajnih programih opredelim še ciljne skupine kupcev tehnične verige Mercatorja. Na podlagi vzorčnih podatkov ima največ kupcev neto mesečni dohodek od 65.000 SIT do 130.000 SIT (37,65%) in od 130.000 SIT do 195.000 SIT (29,98%). Večina anketirancev je poročenih (56%) in živi v štiričlanskem gospodinjstvu (33%). Struktura anketirancev po izobrazbi je sledeča. Največ anketirancev ima dokončano osnovno šolo (28%) in štiriletno srednjo šolo (26,80%). Višjo oz. visoko šolo in več ima 19% anketirancev. Največ anketirancev stanuje v naseljih z manj kot 500 prebivalci. Po regijah jih je največ iz osrednje Slovenije. Pri analizi postavljenih domnev sem prišel do naslednjih ugotovitev:

• Pohištvo in oprema za stanovanje. Pri pogostosti obiskovanja trgovin s pohištvom in opremo stanovanja ni razlik med spoloma. Tako moški kot ženske enako pogosto obiskujejo trgovine s pohištvom. Največ je takih, ki obiščejo trgovine s pohištvom vsaj enkrat mesečno. Obstajajo starostne razlike med kupci glede zanimanja za nakup pohištva. Največje zanimanje je pri kupcih, starih od 25 do 54 let, medtem ko je najmanjše zanimanje med mlajšimi kupci (15 do 24 let) in starejšimi (55 do 65 let). Zanimanje za nakup pohištva je enako po slovenskih regijah.

42

Tudi ni nobenih razlik, kar se tiče velikosti kraja. Niti izobrazba ne vpliva na zanimanje za nakup pohištva.

• Gradbeni material. Pri pogostosti obiskovanja trgovin z gradbenim materialom obstajajo razlike med spoloma. Tako moški bolj pogosto obiskujejo trgovine z gradbenim materialom kot ženske. Največ je takih, ki nikoli ne obiščejo trgovin z gradbenim materialom. Obstajajo starostne razlike med kupci glede zanimanja za nakup gradbenega materiala. Največje je zanimanje pri kupcih, starih od 35 do 44 let, medtem ko je najmanjše zanimanje med mlajšimi kupci (15 do 24 let). Zanimanje za nakup gradbenega materiala je različno po slovenskih regijah. Največje zanimanje je v Prekmurju in na Dolenjskem, najmanjše pa v osrednji Sloveniji. Največje zanimanje je v manjših krajih, do 500 prebivalcev, najmanjše pa v Ljubljani. Najbolj zanima nakup gradbenega materiala ljudi s končano štiriletno srednjo šolo, najmanj pa ljudi s končano višjo, visoko šolo ali več.

• Hobi program. Pri pogostosti obiskovanja trgovin s hobi programom ni razlik med spoloma. Tako moški kot ženske enako pogosto obiskujejo trgovine s hobi programom in največ je takih, ki jih obiščejo vsaj enkrat mesečno. Obstajajo tudi starostne razlike med temi kupci. Največje je zanimanje pri kupcih, starih od 45 do 54 let, medtem ko je najmanjše zanimanje med mlajšimi kupci (15 do 24 let). Zanimanje za nakup izdelkov iz hobi programa ni enako po slovenskih regijah. Največje zanimanje je v Prekmurju, najmanjše pa na Gorenjskem. Obstajajo tudi razlike, kar se tiče velikosti kraja. Največje zanimanje je v naseljih do 2.000 prebivalcev, najmanjše pa v Mariboru. Nakup izdelkov iz hobi programa najbolj zanima ljudi s končano poklicno šolo, najmanj pa tiste, s končano višjo, visoko šolo ali več.

• Bela tehnika in mali gospodinjski aparati. Pri pogostosti obiskovanja trgovin z belo tehniko in malimi gospodinjskimi aparati ni razlik med spoloma. Tako moški kot ženske enako pogosto obiskujejo trgovine z belo tehniko. Največ je takih, ki obiščejo trgovine vsaj enkrat mesečno. Prav tako obstajajo starostne razlike med kupci. Največje zanimanje je pri kupcih, starih od 25 do 44 let, medtem ko je najmanjše med mlajšimi (15 do 24 let). Zanimanje za nakup bele tehnike je enako po slovenskih regijah. Prav tako ni nobenih razlik, kar se tiče velikosti naselja in izobrazbe.

• Zabavna elektronika in računalniška oprema. Pri pogostosti obiskovanja trgovin z zabavno elektroniko so razlike med spoloma. Tako moški bolj pogosto obiskujejo trgovine z zabavno elektroniko kot ženske. Največ je takih, ki obiščejo te trgovine vsaj enkrat mesečno. Obstajajo starostne razlike med kupci glede zanimanja za nakup zabavne elektronike. Največje zanimanje je pri kupcih, starih od 15 do 24 let, medtem ko je najmanjše med starejšimi kupci (55 do 65 let). Zanimanje za

43

nakup zabavne elektronike je enako po slovenskih regijah. Tudi ni nobenih razlik, kar se tiče velikosti kraja. Niti izobrazba ne vpliva na zanimanje za nakup zabavne elektronike.

Iz rezultatov celotne raziskave je mogoče jasno razbrati, da v večjih mestih obstaja večji potencial za prodajo zabavne elektronike, računalniške opreme, pohištva in opreme za stanovanja ter bele tehnike in malih gospodinjskih aparatov, zato je upravičeno širiti tovrstno ponudbo v vseh večjih slovenskih mestih. V manjših krajih pa obstaja večji potencial za prodajo hobi programa in gradbenega materiala. Največ zanimanja je za izdelke zabavne elektronike in računalniške opreme (47,50%), sledita pohištvo in oprema stanovanja (38,20%) ter bela tehnika in mali gospodinjski aparati (40,5%). Vsakega tretjega anketiranega zanima tudi nakup iz izdelkov hobi programa, vsakega četrtega pa nakup gradbenega materiala. Dobre tri četrtine (78%) anketiranih vsaj enkrat mesečno obiščejo eno od naštetih kategorij trgovin. Na osnovi ugotovitev iz empirične analize predlagam, da tehnična trgovina Mercator v svoji trženjski strategiji razvija ponudbo omenjenih programov skladno z strukturo izkazanega zanimanja kupcev, kar bo pomembno prispevalo k povečanju uspešnosti poslovanja. Zato naj ponudbo programov bele tehnike, zabavne elektronike in pohištva locira v večjih krajih, in sicer kot samostojna prodajna mesta, še bolj upravičeno v sklopu Mercator centrov. Ponudbo iz programov gradbenega materiala in hobi programa je smiselno širiti predvsem na podeželju, ker tovrstni kupci pogosto nastopajo kot samostojni izvajalci pri gradnjah in kot izvajalci raznih hišnih obrti. Ravno tako priporočam, da skladno z mojimi ugotovitvami pri posameznih hipotezah prilagodi trženjski splet v smislu trženjskega komuniciranja. Zato naj bodo aktivnosti pospeševanja prodaje zabavne elektronike usmerjena na mlade, bele tehnike in pohištva pa na žensko in moško populacijo srednjih let.

44

LITERATURA 1. Churchill A. Gilbert, Jr: Marketing Research: Methodological Fundations. Fifth Edition.

Dryden : The Dryden Press, 1991. 130 str. 2. Coley Amanda, Burgess Brigitte: Gender differences in cognitive and affective impulse

buying. Journal of Fashion Marketing and Management, Bradford, 7(2003), 3, str. 282-295.

3. Danneels Erwin: Market segmentation: normative model versus business reality: An exploratory study of apparel retailing in Belgium. European Journal of Marketing, Bradford, 30(1996), 6, str. 36-51.

4. Devčič Davor: Analiza sodobne trgovine v Sloveniji in Evropi. Diplomsko delo. Ljubljana : Ekonomska fakulteta, 2002. 45 str.

5. Dilon William R., Madden Thomas J., Firtle Neil H.: Marketing research in marketing environment. Second Edition. Homewood : Irwin, 1987. 853 str.

6. Dunne M. Patrick: Retailing. 4 izdaja. Mason (Ohio) : South-Western, 2002. 594 str. 7. Hayes Bob E.: Measuring Customer Satisfaction. B.k. : ACQC Quality Press, B.1., 250

str. 8. Jones Thomas O., Sasser W. Earl Jr.: Why Satisfied Customers Defect. Harvard Business

Review, Boston, 73(1995), 11, str. 88-99. 9. Košmelj Blaženka, Rovan Jože: Statistični obrazci in tabele. Ljubljana : Ekonomska

fakulteta, 1999. 76 str. 10. Košmelj Blaženka, Rovan Jože: Statistično sklepanje. Ljubljana : Ekonomska fakulteta,

2000. 312 str. 11. Kotler Philip: Marketing Management - Trženjsko upravljanje: Analiza, načrtovanje,

izvajanje in nadzor. Ljubljana : Slovenska knjiga, 1998. 832 str. 12. Kuhelj Andrej Daniel: Povezanost med zadovoljstvom kupca in njegovo zvestobo

prodajalni. Diplomsko delo. Ljubljana : Ekonomska fakulteta, 2002. 41 str. 13. Lipke J. David: Pladge of Allegiance. American Demographics, Ithaca, 2001, 22, str. 40-

42. 14. Mejak Miran: Odjemalčevo zadovoljstvo, tržni delež in donosnost. MM Zmagovalec,

Ljubljana, 14(1994), 164, str. 27. 15. Oliver Richard L.: Satisfaction. New York : McGraw-Hill, 1997. 432 str. 16. Potočnik Vekoslav: Poslovanje trgovskih podjetij. Ljubljana : Ekonomska fakulteta, 1998.

172 str. 17. Potočnik Vekoslav: Trženje storitev. Ljubljana : Gospodarski vestnik, 2000. 229 str. 18. Rogelj Roman: Statistika 2. Ljubljana : Ekonomska fakulteta, 2000. 267 str. 19. Rao Vithala R., Steckel Joel H.: Analysis for Strategic Marketing. Reading (Mass) :

Addison-Wesley, 1998. XIII, 514 str.

45

20. Ruby Dholakia Roy, Outi Uusitalo: Switching to electronic stores: Consumer characteristics and the perception of shopping benefits. International Journal of Retail & Distribution Management, Edinburgh, 30(2002), 10, str. 459-469.

21. Smith Michael F.: Urban versus suburban consumers: A contrast in holiday shopping purchase intentions and outshopping behavior. Journal of Consumer Marketing, Paramus, 16(1999), 1, str. 58-73.

22. Štefančič Pavlovič Tadeja: Zadovoljstvo potrošnikov kot osnova za uspešno poslovanje podjetja. Magistersko delo. Ljubljana : Ekonomska fakulteta, 2001. 98 str.

23. Tao Sun, Guohua Wu: Consumption patterns of Chinese urban and rural consumers. Journal of Consumer Marketing, Paramus, 21(2004), 4, str. 245-253.

24. Zore Mira: Posebnosti strategij trženja storitev s primerom podjetja Bartog. Magistrsko delo. Ljubljana : Ekonomska fakulteta, 2004. 113 str.

25. Žlajpah Lenka: Merjenje zadovoljstva trgovcev z dobavitelji. Diplomsko delo. Ljubljana : Ekonomska fakulteta, 1999. 56 str.

VIRI 1. CATI anketa, november 2002. 2. Mercator poslovno poročilo 2003. 3. Rojšek Iča: Metode trženjskega raziskovanja. Prosojnice predavanj. Ljubljana :

Ekonomska fakulteta, 2003. 4. Simsič Marjanca: Analiza poslovanja trgovinskih družb v letu 2004.

[URL: http://www.gzs.si/DRNivo3.asp?IDpm=8178], 25.11.2005 5. Standardna klasifikacija dejavnosti 2002. Ljubljana : Uradni list Republike Slovenije,

2002. 294 str. 6. Statistične informacije o prebivalstvu. Ljubljana : Statistični urad Republike Slovenije, 5.

9. 2001. 58 str. 7. Statistični letopis RS 2003. Ljubljana : Zavod RS za statistiko, 2003. 667 str. 8. Statistični urad RS 2004.

[URL: http://www.stat.si/letopis/index_vsebina.asp?poglavje=6&leto=2004&jezik=si], 10.10.2005

9. Vida Irena: Trženje v trgovini na drobno. Prosojnice predavanj. Ljubljana : Ekonomska fakulteta, 2003.

10. Zakon o trgovini (Uradni list RS, št. 18/93).

PRILOGE KAZALO PRILOG PRILOGA 1: Anketni vprašalnik .............................................................................................. 1 PRILOGA 2: Tabele za analizo rezultatov.............................................................................. 13 PRILOGA 3: Kontingenčna tabela za preizkušanje prve hipoteze ......................................... 20 PRILOGA 4: Kontingenčna tabela za preizkušanje prve hipoteze ......................................... 22 PRILOGA 5: Kontingenčna tabela za preizkušanje prve hipoteze ......................................... 24 PRILOGA 6: Kontingenčna tabela za preizkušanje prve hipoteze ......................................... 26 PRILOGA 7: Kontingenčna tabela za preizkušanje prve hipoteze ......................................... 28 PRILOGA 8: Kontingenčna tabela za preizkušanje druge hipoteze ....................................... 30 PRILOGA 9: Kontingenčna tabela za preizkušanje druge hipoteze ....................................... 32 PRILOGA 10: Kontingenčna tabela za preizkušanje druge hipoteze ..................................... 34 PRILOGA 11: Kontingenčna tabela za preizkušanje druge hipoteze ..................................... 36 PRILOGA 12: Kontingenčna tabela za preizkušanje druge hipoteze ..................................... 38 PRILOGA 13: Analiza variance za preuzkušanje tretje hipoteze ........................................... 40 PRILOGA 14: Analiza variance za preuzkušanje tretje hipoteze ........................................... 41 PRILOGA 15: Analiza variance za preuzkušanje tretje hipoteze ........................................... 42 PRILOGA 16: Analiza variance za preuzkušanje tretje hipoteze ........................................... 43 PRILOGA 17: Analiza variance za preuzkušanje tretje hipoteze ........................................... 44 PRILOGA 18: Analiza variance za preuzkušanje četrte hipoteze .......................................... 45 PRILOGA 19: Analiza variance za preuzkušanje četrte hipoteze .......................................... 46 PRILOGA 20: Analiza variance za preuzkušanje četrte hipoteze .......................................... 47 PRILOGA 21: Analiza variance za preuzkušanje četrte hipoteze .......................................... 48 PRILOGA 22: Analiza variance za preuzkušanje četrte hipoteze .......................................... 49 PRILOGA 23: Kontingenčna tabela za preizkušanje pete hipoteze........................................ 50 PRILOGA 24: Kontingenčna tabela za preizkušanje pete hipoteze........................................ 52 PRILOGA 25: Kontingenčna tabela za preizkušanje pete hipoteze........................................ 54 PRILOGA 26: Kontingenčna tabela za preizkušanje pete hipoteze........................................ 56 PRILOGA 27: Kontingenčna tabela za preizkušanje pete hipoteze........................................ 58

1

PRILOGA 1: Anketni vprašalnik 1. Nam lahko poveste, kako pogosto na leto obiskujete trgovine s pohištvom in drugo

opremo za stanovanje, kamor spada tudi sanitarna oprema, ter dodatki za opremo stanovanja (npr. svetila)?

(a) vsaj enkrat tedensko (b) nekajkrat mesečno (c) vsaj enkrat mesečno (d) vsake dva do tri mesece (e) nekajkrat letno (f) enkrat letno (g) manj pogosto (h) nikoli

2. Katere trgovine s pohištvom ali drugo opremo za stanovanje pa poznate?

(a) Lesnina Center (b) Rutar (c) Harvey Norman (d) IPH Center (e) Maros pohištvo (f) Triles (g) Keros (h) Nova oprema (Postojna) (i) Novi dom (N. Gorica) (j) Razgoršek pohištvo (k) Mercator pohištvo (l) Slovenijales

2

3. Pa recimo, da bi danes kupovali pohištvo ali drugo opremo za stanovanje, v katero trgovino bi šli?

(a) Lesnina Center (b) Rutar (c) Harvey Norman (d) IPH Center (e) Maros pohištvo (f) Triles (g) Keros (h) Nova oprema (Postojna) (i) Novi dom (N. Gorica) (j) Razgoršek pohištvo (k) Mercator pohištvo (M salon, M studio) (l) Slovenijales

4. V kolikšni meri vas trenutno zanima nakup pohištva. Ocenite vaše zanimanje na lestvici

od 1 do 5, kjer 1 pomeni da vas nakup sploh ne zanima, 5 pa, da vas nakup zelo zanima. sploh ni zanimivo 1 2 3 4 5 zelo zanimivo

5. Nam lahko poveste, kako pogosto na leto obiskujete trgovine z gradbenim materialom, to

je ves material potreben za gradnjo, talne in stenske obloge, kritine, centralno ogrevanje, izolacijski material ipd. ?


3

6. Katere trgovine z gradbenim materialom pa poznate? (a) AstraChemo (b) Bauhaus (c) Baumax (d) Jager (Rogaška Slatina) (e) Mercator (f) Merkur Mojster (g) Metalka (h) Obi (i) drugo __________________________________________________________

7. V kateri trgovini z gradbenim materialom pa ste nakupovali v zadnjem letu? (a) AstraChemo (b) Bauhaus (c) Baumax (d) Jager (Rogaška Slatina) (e) Mercator (f) Merkur Mojster (g) Metalka (h) Obi (i) drugo __________________________________________________________

8. V kolikšni meri vas trenutno zanima nakup gradbenega materiala. Ocenite vaše zanimanje

na lestvici od 1 do 5, kjer 1 pomeni da vas nakup sploh ne zanima, 5 pa, da vas nakup zelo zanima.

sploh ni zanimivo 1 2 3 4 5 zelo zanimivo

9. Nam lahko poveste, kako pogosto na leto obiskujete trgovine s hobby programom, kamor sodijo izdelki vse za vrt, poljedelsko orodje, kosilnice, semena, ročna in strojna orodja?

(a) vsaj enkrat tedensko (f) enkrat letno (b) nekajkrat mesečno (g) manj pogosto (c) vsaj enkrat mesečno (h) nikoli (d) vsake dva do tri mesece (e) nekajkrat letno

4

10. Katere trgovine s hobby programom pa poznate? (a) Bauhaus (b) Baumax (c) Jager (Rogaška Slatina) (d) Keros (Rogaška Slatina) (e) Mercator (f) Merkur (g) Metalka (h) Obi (i) Obnova Vrhnika (j) drugo __________________________________________________________

11. V kateri trgovini s hobby programom pa ste nakupovali v zadnjem letu?

(a) Bauhaus (b) Baumax (c) Jager (Rogaška Slatina) (d) Keros (Rogaška Slatina) (e) Mercator (f) Merkur (g) Metalka (h) Obi (i) Obnova Vrhnika (j) drugo __________________________________________________________

12. Če bi danes kupovali hobby program, v katero trgovino bi šli?

(a) Bauhaus (b) Baumax (c) Jager (Rogaška Slatina) (d) Keros (Rogaška Slatina) (e) Mercator (f) Merkur (g) Metalka (h) Obi (i) Obnova Vrhnika (j) drugo __________________________________________________________

5

13. V kolikšni meri vas trenutno zanimajo nakupi izdelkov iz hobby programa. Ocenite vaše zanimanje na lestvici od 1 do 5, kjer 1 pomeni da vas nakup sploh ne zanima, 5 pa, da vas nakup zelo zanima.

sploh ni zanimivo 1 2 3 4 5 zelo zanimivo 14. Nam lahko poveste, kako pogosto na leto obiskujete trgovine z belo tehniko in malimi

gospodinjskimi aparati? (a) vsaj enkrat tedensko (b) nekajkrat mesečno (c) vsaj enkrat mesečno (d) vsake dva do tri mesece (e) nekajkrat letno (f) enkrat letno (g) manj pogosto (h) nikoli

15. Katere trgovine z belo tehniko pa poznate? (a) Merkur (b) Metalka (c) Bauhaus (d) Baumax (e) Avtotehna (f) Big Bang (g) BOF (h) Mercator (i) Gorenje (j) Electrolux (k) Tehnounion

6

16. Recimo, da bi danes kupovali belo tehniko in male gospodinjske aparate. V katero trgovino bi šli?

(a) Merkur (b) Metalka (c) Bauhaus (d) Baumax (e) Avtotehna (f) Big Bang (g) BOF (h) Mercator (i) Gorenje (j) Electrolux (k) Tehnounion

17. V kolikšni meri vas trenutno zanima nakup bele tehnike. Ocenite vaše zanimanje na

lestvici od 1 do 5, kjer 1 pomeni da vas nakup sploh ne zanima, 5 pa, da vas nakup zelo zanima.

sploh ni zanimivo 1 2 3 4 5 zelo zanimivo

18. Kako pogosto na leto obiskujete trgovine z zabavno elektroniko, kamor spadajo TV-ji

video naprave, DVD-ji, glasbeni stolpi, telefoni, mobilni telefoni, računalniki in računalniška oprema ipd.?


7

19. Katere trgovine z zabavno elektroniko pa poznate? (a) Big Bang (b) BOF (c) Coming (d) Harvey Norman (e) Mercator (f) Mediasvet (Coming) (g) Maximarket (h) Metalka (i) Merkur Dom (j) Nama

20. V kateri trgovini z zabavno elektroniko pa ste nakupovali v zadnjem letu? (a) Big Bang (b) BOF (c) Coming (d) Harvey Norman (e) Mercator (f) Mediasvet (Coming) (g) Maximarket (h) Metalka (i) Merkur Dom (j) Nama

21. Če bi danes kupovali zabavno elektroniko, v katero trgovino bi šli?

(a) Big Bang (b) BOF (c) Coming (d) Harvey Norman (e) Mercator (f) Mediasvet (Coming) (g) Maximarket (h) Metalka (i) Merkur Dom (j) Nama

8

22. V kolikšni meri vas trenutno zanima nakup izdelkov iz programa zabavne elektronike. Ocenite vaše zanimanje na lestvici od 1 do 5, kjer 1 pomeni da vas nakup sploh ne zanima, 5 pa, da vas nakup zelo zanima.

sploh ni zanimivo 1 2 3 4 5 zelo zanimivo 23. V kolikšni meri se vam zdi, da se trgovine s tehničnim blagom, ki jih poznate, razlikujejo

glede na naslednje lastnosti. Ocenite na lestvici od 1 do 5, kjer 1 pomeni, da se trgovine sploh ne razlikujejo, 5 pa pomeni, da se trgovine razlikujejo.

- Velika izbira izdelkov

Sploh se ne razlikujejo 1 2 3 4 5 Zelo se razlikujejo - Nizke cene Sploh se ne razlikujejo 1 2 3 4 5 Zelo se razlikujejo - Je blizu mojega doma Sploh se ne razlikujejo 1 2 3 4 5 Zelo se razlikujejo - Ugodni akcijski pogoji Sploh se ne razlikujejo 1 2 3 4 5 Zelo se razlikujejo - Nudi tudi priznane blagovne znamke Sploh se ne razlikujejo 1 2 3 4 5 Zelo se razlikujejo - Prijazno in ustrežljivo prodajno osebje Sploh se ne razlikujejo 1 2 3 4 5 Zelo se razlikujejo - Ponudba domačih izdelkov Sploh se ne razlikujejo 1 2 3 4 5 Zelo se razlikujejo - Dostava na dom, montaža in servis Sploh se ne razlikujejo 1 2 3 4 5 Zelo se razlikujejo - Redno obveščanje o svoji ponudbi Sploh se ne razlikujejo 1 2 3 4 5 Zelo se razlikujejo - Ugodni plačilni pogoji Sploh se ne razlikujejo 1 2 3 4 5 Zelo se razlikujejo - Možnost svetovanja v trgovini Sploh se ne razlikujejo 1 2 3 4 5 Zelo se razlikujejo - Drobne pozornosti Sploh se ne razlikujejo 1 2 3 4 5 Zelo se razlikujejo - Nagrajevanje zvestih potrošnikov (npr. s karticami zaupanja, dodatnimi popusti Sploh se ne razlikujejo 1 2 3 4 5 Zelo se razlikujejo - Nudi dodatne storitve, kot so izposoja prikolic, strojev, najem kamiona ipd. Sploh se ne razlikujejo 1 2 3 4 5 Zelo se razlikujejo

9

- Se v njih res dobro počutite Sploh se ne razlikujejo 1 2 3 4 5 Zelo se razlikujejo - Nudi najboljšo kvaliteto za ceno Sploh se ne razlikujejo 1 2 3 4 5 Zelo se razlikujejo

24. Za vsako izmed trditev ocenite na lestvici od 1 do 5, kjer 1 pomeni da trditev sploh ne

velja za vas, 5 pa, da trditev zelo velja za vas. - Pomembno mi je, da je trgovina odprta tudi čez vikend / popoldan Sploh ne velja 1 2 3 4 5 Zelo velja - Zelo me moti, če v trgovinah skupine izdelkov niso označene Sploh ne velja 1 2 3 4 5 Zelo velja - Pri nakupovanju je pomembno, da lahko kupim vse na enem mestu Sploh ne velja 1 2 3 4 5 Zelo velja - Reklame so dober vir informacij Sploh ne velja 1 2 3 4 5 Zelo velja - Večkrat se mi zgodi, da kupim kaj, česar sploh ne potrebujem Sploh ne velja 1 2 3 4 5 Zelo velja - Pogosto me zamika, da bi kupil stvari, ki sem jih videl v oglasu, letaku Sploh ne velja 1 2 3 4 5 Zelo velja - Pomembno mi je, da je v trgovini nekdo, ki mi zna strokovno svetovati Sploh ne velja 1 2 3 4 5 Zelo velja - Ko nakupujem, se raje posvetujem, kot da bi se odločal sam Sploh ne velja 1 2 3 4 5 Zelo velja - Prijatelji in sodelavci me pred nakupi pogosto vprašajo za nasvet Sploh ne velja 1 2 3 4 5 Zelo velja - Ko nakupujem mi je pomembno, da so prostori prijetni in urejeni Sploh ne velja 1 2 3 4 5 Zelo velja - Ponavadi kupujem v trgovinah, kjer so cene najugodnejše Sploh ne velja 1 2 3 4 5 Zelo velja - Rad nakupujem Sploh ne velja 1 2 3 4 5 Zelo velja - Nakupovanje je zame zgolj zapravljanje časa Sploh ne velja 1 2 3 4 5 Zelo velja - Rad nakupujem v velikih trgovskih centrih Sploh ne velja 1 2 3 4 5 Zelo velja - Veseli me, da se v velikih trgovskih centrih vedno kaj dogaja Sploh ne velja 1 2 3 4 5 Zelo velja

10

- Najraje grem v tisto trgovino, ki jo že dobro poznam Sploh ne velja 1 2 3 4 5 Zelo velja - Pomembno mi je, da ima trgovina posebne ugodnosti za zveste kupce Sploh ne velja 1 2 3 4 5 Zelo velja - Pri nakupu dam vedno prednost domačim izdelkom Sploh ne velja 1 2 3 4 5 Zelo velja - Kakovost mi je veliko bolj pomembna kot cena Sploh ne velja 1 2 3 4 5 Zelo velja - Ko mi je kaj všeč, ne gledam na ceno Sploh ne velja 1 2 3 4 5 Zelo velja - Vedno pogledam, v kateri trgovini dobim izdelek najceneje Sploh ne velja 1 2 3 4 5 Zelo velja - Najraje kupujem v trgovinah, ki so v moji neposredni bližini Sploh ne velja 1 2 3 4 5 Zelo velja

25. Ali kdaj kupujete v trgovinah Mercatorja? Da Ne 26. Kako pogosto pa kupujete v Mercatorju?

(a) vsak dan (b) večkrat tedensko (c) enkrat tedensko (d) nekajkrat mesečno (e) enkrat mesečno (f) manj kot enkrat mesečno

33. Nam lahko poveste koliko članov šteje vaše gospodinjstvo? (a) 1 (e) 5 (b) 2 (f) 6 (c) 3 (g) 7 in več (d) 4

11

27. Kakšna pa je vaša trenutna zaposlitev? (a) Zaposlen (pri delodajalcu) (b) Lastnik podjetja (delodajalec) (c) Obrtnik (d) Samostojni podjetnik (e) Samozaposleni strokovnjaki (odvetnik, zdravnik, arhitekt) (f) Svobodni poklici (umetnik, svob. novinar, svob. igralec) (g) Pogodbeno delo, avtorska pogodba (h) Nezaposlen (i) Upokojenec (j) Osnovnošolec (k) Srednješolec (l) Študent (m) Vajenci (n) Kmetovalec (o) Gospodinja

28. Kakšna je vaša dokončna izobrazba?

(a) Osnovna šola ali manj (b) Poklicna šola (c) Štiriletna srednja šola (d) Višja, visoka šola ali več

29. Kakšen pa je vaš zakonski stan?

(a) Samski (b) Poročeni (c) Živite v izvenzakonski zvezi (d) Ločeni (e) Poročeni a živite ločeno (f) Ovdoveli

30. V kako velikem naselju stanujete?

(a) Manj kot 500 prebivalcev (e) Več kot 10.000 prebivalcev (b) Manj kot 2.000 prebivalcev (f) Maribor (c) Manj kot 7.000 prebivalcev (g) Ljubljana (d) Manj kot 10.000 prebivalcev

12

31. Iz katere regije prihajate? (a) Osrednja Slovenija (b) Vzhodno Štajerska (c) Savinjska (d) Gorenjska (e) Goriška (f) Obalna - Notranjska (g) Dolenjska (h) Prekmurje

32. Kolikšen ja vaš povprečni mesečni neto dohodek?

(a) Do 65.000 SIT (b) Od 65.001 SIT do 130.000 SIT (c) Od 130.001 SIT do 195.000 SIT (d) Od 195.001 SIT do 260.000 SIT (e) Od 260.001 SIT in več

33. Spol? M Ž 34. Starost?

(1) 15-24 (2) 25-34 (3) 35-44 (4) 45-54 (5) 55-65

13

PRILOGA 2: Tabele za analizo rezultatov Tabela 1: Kako pogosto obiskujete trgovine s pohištvom in opremo za stanovanje

Frequency Percent vsaj enkrat tedensko 73 7,3nekajkrat mesečno 128 12,7vsaj enkrat mesečno 246 24,5vsake dva do tri mesece 76 7,5nekajkrat letno 228 22,7enkrat letno 120 11,9manj pogosto 65 6,4nikoli 69 6,9Total 1004 100,0Vir: Anketa, 2002. Tabela 2: V kolikšni meri vas trenutno zanima nakup pohištva in opreme za stanovanje

Frequency Percent sploh me ne zanima 180 18,0ne zanima me 131 13,0neodločen 309 30,8zanima me 188 18,8zelo me zanima 195 19,5Total 1004 100,0Vir: Anketa, 2002. Tabela 3: Kako pogosto obiskujete trgovine z gradbenim materialom

Frequency Percent vsaj enkrat tedensko 79 7,9nekajkrat mesečno 68 6,8vsaj enkrat mesečno 124 12,3vsake dva do tri mesece 67 6,6nekajkrat letno 156 15,6enkrat letno 126 12,5manj pogosto 93 9,3nikoli 292 29,0Total 1004 100,0Vir: Anketa, 2002. Tabela 4: V kolikšni meri vas trenutno zanima nakup gradbenega materiala Frequency Percent sploh me ne zanima 449 44,7ne zanima me 147 14,6neodločen 145 14,5zanima me 123 12,2zelo me zanima 140 14,0Total 1004 100,0Vir: Anketa, 2002.

14

Tabela 5: Kako pogosto obiskujete trgovine s hobi programom Frequency Percent

vsaj enkrat tedensko 90 9,0nekajkrat mesečno 144 14,4vsaj enkrat mesečno 196 19,5vsake dva do tri mesece 89 8,9nekajkrat letno 158 15,7enkrat letno 92 9,1manj pogosto 78 7,8nikoli 157 15,6Total 1004 100,0Vir: Anketa, 2002. Tabela 6: V kolikšni meri vas trenutno zanima nakup izdelkov iz hobi programa Frequency Percent sploh me ne zanima 317 31,6ne zanima me 140 13,9neodločen 220 21,9zanima me 158 15,8zelo me zanima 169 16,9Total 1004 100,0Vir: Anketa, 2002. Tabela 7: Kako pogosto obiskujete trgovine z belo tehniko Frequency Percent vsaj enkrat tedensko 78 7,8nekajkrat mesečno 160 15,9vsaj enkrat mesečno 260 25,9vsake dva do tri mesece 101 10,0nekajkrat letno 207 20,6enkrat letno 86 8,6manj pogosto 56 5,6nikoli 55 5,5Total 1004 100,0Vir: Anketa, 2002. Tabela 8: V kolikšni meri vas trenutno zanima nakup bele tehnike Frequency Percent sploh me ne zanima 168 16,7ne zanima me 149 14,8neodločen 280 27,9zanima me 228 22,7zelo me zanima 179 17,8Total 1004 100,0Vir: Anketa, 2002.

15

Tabela 9: Kako pogosto obiskujete trgovine z zabavno elektroniko Frequency Percent vsaj enkrat tedensko 137 13,6nekajkrat mesečno 147 14,6vsaj enkrat mesečno 198 19,7vsake dva do tri mesece 77 7,7nekajkrat letno 146 14,5enkrat letno 80 8,0manj pogosto 62 6,2nikoli 156 15,6Total 1004 100,0Vir: Anketa, 2002. Tabela 10: V kolikšni meri vas trenutno zanima nakup zabavne elktronike Frequency Percent sploh me ne zanima 183 18,2ne zanima me 134 13,3neodločen 210 20,9zanima me 249 24,8zelo me zanima 228 22,7Total 1004 100,0Vir: Anketa, 2002.

16

Tabela 11: Razlogi za nakup Minimum Maximum Mean

pomembno mi je, da je trgovina odprta tudi čez vikend oziroma popoldan

1 5 3,00

zelo me moti, če v trgovinah skupine izdelkov niso označene in jih težko najdem

1 5 3,93

pri nakupovanju je pomembno, da lahko kupim vse na enem mestu

1 5 4,04

reklame in letaki so dober vir informacij 1 5 3,90večkrat se mi zgodi, da kupim kaj, česar sploh ne potrebujem 1 5 2,63pogosto me zamika, da bi kupil stvari, ki sem jih videl v reklami, letaku

1 5 3,19

pomembno mi je, da je v trgovini nekdo, ki mi zna strokovno svetovati.

1 5 4,55

ko nakupujem, se raje posvetujem, kot da bi se odločal sam 1 5 4,05prijatelji in sodelavci me pred nakupi pogosto vprašajo za nasvet 1 5 3,13ko nakupujem mi je pomembno, da so prostori prijetni in urejeni 1 5 4,49ponavadi kupujem v trgovinah, kjer so cene najugodnejše 1 5 4,04rad nakupujem 1 5 3,86nakupovanje je zame zgolj zapravljanje časa 1 5 2,20rad nakupujem v velikih trgovskih centrih 1 5 3,67veseli me, da se v velikih trgovskih centrih vedno kaj dogaja 1 5 3,61najraje grem v tisto trgovino, ki jo že dobro poznam 1 5 4,32pomembno mi je, da ima trgovina posebne ugodnosti za zveste kupce (kartice ugodnosti, kartice zaupanja)

1 5 4,04

pri nakupu dam prednost domačim izdelkom 1 5 3,59kakovost mi je veliko bolj pomebna kot cena 1 5 4,21ko mi je kaj všeč, ne gledam na ceno 1 5 3,73vedno pogledam, v kateri trgovini dobim izdelek najceneje 1 5 3,57najraje kupujem v trgovinah, ki so v moji neposredni bližini 1 5 3,63Valid N (listwise) Vir: Anketa, 2002.

17

Tabela 12: Nakupovanje živil in drugih vsakdanjih potrebščin Frequency Percent

Mercator 481 47,9Interspar 100 9,9Spar 77 7,7City Park 4 ,4Nama 4 ,4Maximarket 1 ,1Živila 39 3,9E.Leclerc 11 1,1Vele 22 2,2Hardi 5 ,5ne kupujem živil in drugih vsakdanjih potrebščin

6 ,6

drugo 248 24,7zavrnil 2 ,2ne vem 4 ,4Total 1004 100,0Vir: Anketa, 2002. Tabela 13: Kako pogosto nakupujete v Mercatorju

Frequency Percent vsak dan 176 17,5večkrat tedensko 235 23,4enkrat tedensko 127 12,6nekajkrat mesečno 45 4,5enkrat mesečno 29 2,9manj kot enkrat mesečno 10 1,0ne vem 0 ,0Total 622 61,9System 382 38,1Total 1004 100,0Vir: Anketa, 2002. Tabela 14: Število članov v gospodinjstvu

Frequency Percent 1 50 5,02 180 18,03 261 26,04 336 33,55 111 11,06 47 4,7

7 in več 18 1,8Total 1004 100,0

Vir: Anketa, 2002.

18

Tabela 15: Zaposlitev Frequency Percent

ZAPOSLEN (PRI DELODAJALCU) 534 53,2LASTNIK PODJETJA - delodajalec 11 1,1OBRTNIK, 8 ,8SAMOSTOJNI PODJETNIK 42 4,2samozaposleni strokovnjaki (odvetnik, zdravnik, arhitekt) 2 ,2SVOBODNI POKLICI (umetnik, svob. novinar, svob. igralec) 1 ,1pogodbeno delo, avtorska pogodba 1 ,1NEZAPOSLEN 81 8,1UPOKOJENEC 152 15,1osnovnošolec 1 ,1SREDNJEŠOLCI 78 7,7študent 58 5,7VAJENCI 1 ,1KMETOVALEC 26 2,6GOSPODINJA 9 ,9Total 1004 100,0Vir: Anketa, 2002. Tabela 16: Izobrazba Frequency Percent

osnovna šola ali manj 202 20,1poklicna šola 263 26,2štiriletna srednja šola 269 26,8višja šola, visoka šola ali več 132 13,2

Total 866 86,3System 138 13,7 1004 100,0Vir: Anketa, 2002. Tabela 17: Zakonski stan

Frequency Percent samski 232 23,1poročeni 515 51,3živite v izvenzakonski zvezi 108 10,8ločeni 32 3,1poročeni a živite ločeno 1 ,1ovdoveli 36 3,6zavrnil 1 ,1Total 925 92,1Manjka 79 7,9 Total 1004 100,0Vir: Anketa, 2002.

19

Tabela 18: Neto dohodek Frequency Percent

Do 65.000 SIT 131 13,04Od 65.001 SIT do 130.000 SIT 378 37,65Od 130.001 SIT do 195.000 SIT 301 29,98Od 195.001 SIT do 260.000 SIT 144 14,35Od 260.001 SIT in več 50 4,98Total 1004 100,0Vir: Anketa, 2002. Tabela 19: Struktura anketirancev glede na spol Frequency Percent Moški 502 50,0Ženske 502 50,0Total 1004 100,0Vir: Anketa, 2002. Tabela 19: Struktura anketirancev po regijah Frequency Percent osrednja slovenija 296 29,4vzhodno štajerska (mb) 203 20,2savinjska (CE) 127 12,6gorenjska 99 9,9Goriška 60 6,0obalna-notranjska 69 6,8Dolenjska 88 8,8prekmurje 63 6,2Total 1004 100,0Vir: Anketa, 2002. Tabela 20: Struktura anketirancev glede na velikost naselja Frequency Percent <500 prebivalcev 313 31,2<2.000 prebivalcev 198 19,7<7.000 prebivalcev 120 12,0<10.000 prebivalcev 21 2,1>10.000 prebivalcev 138 13,7Maribor 61 6,1Ljubljana 153 15,2Total 1004 100,0Vir: Anketa, 2002.

20

PRILOGA 3: Kontingen čna tabela za preizkušanje prve hipoteze Case Processing Summary

Cases Valid Missing Total

N Percent N Percent N Percent Pohištvo in oprema za stanovanje * Spol anketiranca

1002 99,8% 2 ,2% 1004 100,0%

Pohištvo in oprema za stanovanje * Spol anketiranca Crosstabulation

Spol anketiranca

moški ženske

Total

Count 38 35 73Expected Count 34,6 38,4 73,0% within Pohištvo in oprema za stanovanje

52,1% 47,9% 100,0%

% within Spol anketiranca 8,0% 6,6% 7,3%

vsaj enkrat tedensko % of Total 3,8% 3,5% 7,3%


51,9% 48,1% 100,0%


nekajkrat mesečno % of Total 6,7% 6,2% 12,9%


44,6% 55,4% 100,0%


vsaj enkrat mesečno % of Total 11,1% 13,8% 24,9%


51,9% 48,1% 100,0%


Pohištvo in oprema za stanovanje

vsake dva do tri mesece % of Total 4,2% 3,9% 8,1%

21


41,2% 58,8% 100,0%


nekajkrat letno % of Total 9,1% 13,0% 22,1%


49,6% 50,4% 100,0%


enkrat letno

% of Total 5,7% 5,8% 11,5%Count 69 65 134Expected Count 63,5 70,5 134,0% within Pohištvo in oprema za stanovanje

51,5% 48,5% 100,0%


manj pogosto % of Total 6,9% 6,5% 13,4%


47,4% 52,6% 100,0%


Total % of Total 47,4% 52,6% 100,0% Chi-Square Tests

Value df Asymp. Sig. (2-sided) Pearson Chi-Square 7,688 6 ,262Likelihood Ratio 7,709 6 ,260Linear-by-Linear Association

,063 1 ,802

N of Valid Cases 1002a 0 cells (,0%) have expected count less than 5. The minimum expected count is 34,61. .

22

PRILOGA 4: Kontingen čna tabela za preizkušanje prve hipoteze

Case Processing Summary


N Percent N Percent N Percent Gradbeni material * Spol anketiranca

1001 99,7% 3 ,3% 1004 100,0%

Gradbeni material * Spol anketiranca Crosstabulatio n

Spol anketiranca moški ženske

Total

Count 51 17 68Expected Count 32,3 35,7 68,0% within Gradbeni material 75,0% 25,0% 100,0%% within Spol anketiranca 10,7% 3,2% 6,8%









Gradbeni material

nekajkrat letno

% of Total 8,0% 7,3% 15,3%

23


enkrat letno % of Total 4,6% 9,1% 13,7%






82,254 1 ,000

N of Valid Cases 1001a 0 cells (,0%) have expected count less than 5. The minimum expected count is 32,34.

24


Case Processing Summary Cases

Valid Missing Total N Percent N Percent N Percent

Hobi program * Spol anketiranca

1004 100,0% 0 ,0% 1004 100,0%

Hobi program * Spol anketiranca Crosstabulation

Spol anketiranca

moški ženske

Total

Count 48 33 81Expected Count 38,4 42,6 81,0% within Hobi program 59,3% 40,7% 100,0%% within Spol anketiranca 10,1% 6,3% 8,1%







Hobi program


25









Value df Asymp. Sig. (2-sided)Pearson Chi-Square 6,116 6 ,410Likelihood Ratio 6,128 6 ,409Linear-by-Linear Association

2,208 1 ,137


26




Bela tehnika in mali gospod. aparati * Spol anketiranca

1003 99,9% 1 ,1% 1004 100,0%

Bela tehnika in mali gospod. aparati * Spol anketir anca Crosstabulation

Spol anketiranca

moški ženske

Total

Count 41 33 74Expected Count 35,1 38,9 74,0% within Bela tehnika in mali gospod. aparati

55,4% 44,6% 100,0%




48,1% 51,9% 100,0%




45,6% 54,4% 100,0%




41,0% 59,0% 100,0%


Bela tehnika in mali gospod. aparati


27


47,5% 52,5% 100,0%




55,4% 44,6% 100,0%




45,8% 54,2% 100,0%




47,5% 52,5% 100,0%




,059 1 ,808


28




N Percent N Percent N Percent Zabavna elektronika, rač. oprema * Spol anketiranca

1003 99,9% 1 ,1% 1004 100,0%

Zabavna elektronika, ra č. oprema * Spol anketiranca Crosstabulation

Spol anketiranca moški ženske

Total

Count 93 37 130Expected Count 61,6 68,4 130,0% within Zabavna elektronika, rač. oprema

71,5% 28,5% 100,0%




63,1% 36,9% 100,0%




49,0% 51,0% 100,0%




36,9% 63,1% 100,0%


Zabavna elektronika, rač. oprema


29


36,4% 63,6% 100,0%




42,4% 57,6% 100,0%




33,3% 66,7% 100,0%




47,4% 52,6% 100,0%




61,057 1 ,000


30

PRILOGA 8: Kontingen čna tabela za preizkušanje druge hipoteze



N Percent N Percent N Percent Starost anketirancev * pohištvo in oprema za stanovanje

1002 99,8% 2 ,2% 1004 100,0%

Starost anketirancev * pohištvo in oprema za stanov anje Crosstabulation

pohištvo in oprema za stanovanje sploh me

ne zanima ne

zanima me

neodločen zanima me

zelo me zanima

Total

Count 42 43 48 24 19 176Expected Count 31,6 23,7 52,3 35,0 33,4 176,0% within Starost anketirancev

23,9% 24,4% 27,3% 13,6% 10,8% 100,0%

% within pohištvo in oprema za stanovanje

23,3% 31,9% 16,1% 12,1% 10,0% 17,6%

15-24 % of Total 4,2% 4,3% 4,8% 2,4% 1,9% 17,6%


14,1% 13,1% 29,6% 22,1% 21,1% 100,0%


16,7% 20,7% 21,1% 23,6% 23,7% 21,3%

25-34 % of Total 3,0% 2,8% 6,3% 4,7% 4,5% 21,3%


14,5% 11,5% 29,0% 24,5% 20,5% 100,0%


16,1% 17,0% 19,5% 24,6% 21,6% 20,0%

Starost anketirancev

35-44 % of Total 2,9% 2,3% 5,8% 4,9% 4,1% 20,0%

31


17,2% 11,6% 30,9% 20,2% 20,2% 100,0%


22,2% 20,0% 24,2% 23,6% 24,7% 23,3%

45-54 % of Total 4,0% 2,7% 7,2% 4,7% 4,7% 23,3%


21,7% 7,8% 31,7% 17,8% 21,1% 100,0%


21,7% 10,4% 19,1% 16,1% 20,0% 18,0%

55-65 % of Total 3,9% 1,4% 5,7% 3,2% 3,8% 18,0%


18,0% 13,5% 29,7% 19,9% 19,0% 100,0%


100,0% 100,0% 100,0% 100,0% 100,0% 100,0%

Total % of Total 18,0% 13,5% 29,7% 19,9% 19,0% 100,0% Chi-Square Tests


6,201 1 ,013


32

PRILOGA 9: Kontingen čna tabela za preizkušanje druge hipoteze Case Processing Summary


N Percent N Percent N Percent Starost anketirancev * gradbeni material

1002 99,8% 2 ,2% 1004 100,0%

Starost anketirancev * gradbeni material Crosstabul ation

gradbeni material sploh me

ne zanima ne zanima

me neodločen zanima

me zelo me zanima

Total


55,1% 22,2% 7,4% 9,1% 6,3% 100,0%

% within gradbeni material

21,0% 24,7% 9,6% 13,0% 8,8% 17,6%

15-24 % of Total 9,7% 3,9% 1,3% 1,6% 1,1% 17,6%


43,7% 19,2% 15,5% 11,7% 9,9% 100,0%


20,2% 25,9% 24,4% 20,3% 16,8% 21,3%

25-34 % of Total 9,3% 4,1% 3,3% 2,5% 2,1% 21,3%


42,5% 14,0% 11,5% 14,0% 18,0% 100,0%


18,4% 17,7% 17,0% 22,8% 28,8% 20,0%

35-44 % of Total 8,5% 2,8% 2,3% 2,8% 3,6% 20,0%


47,2% 12,0% 19,3% 11,2% 10,3% 100,0%


23,9% 17,7% 33,3% 21,1% 19,2% 23,3%


45-54 % of Total 11,0% 2,8% 4,5% 2,6% 2,4% 23,3%

33


42,2% 12,2% 11,7% 15,6% 18,3% 100,0%


16,5% 13,9% 15,6% 22,8% 26,4% 18,0%

55-65 % of Total 7,6% 2,2% 2,1% 2,8% 3,3% 18,0%


46,0% 15,8% 13,5% 12,3% 12,5% 100,0%


100,0% 100,0% 100,0% 100,0% 100,0% 100,0%



13,999 1 ,000


34

PRILOGA 10: Kontingenčna tabela za preizkušanje druge hipoteze Case Processing Summary


N Percent N Percent N Percent Starost anketirancev * bela tehnika in mali gospod. aparati

1002 99,8% 2 ,2% 1004 100,0%

Starost anketirancev * bela tehnika in mali gospod. aparati Crosstabulation

bela tehnika in mali gospod. aparati

sploh me ne zanima

ne zanima me

neodločen zanima me

zelo me zanima

Total

Count 28 37 56 37 18 176Expected Count

28,5 25,5 50,2 42,0 29,9 176,0

% within Starost anketirancev

15,9% 21,0% 31,8% 21,0% 10,2% 100,0%

% within bela tehnika in mali gospod. aparati

17,3% 25,5% 19,6% 15,5% 10,6% 17,6%

15-24

% of Total 2,8% 3,7% 5,6% 3,7% 1,8% 17,6%Count 27 34 67 49 36 213Expected Count

34,4 30,8 60,8 50,8 36,1 213,0


12,7% 16,0% 31,5% 23,0% 16,9% 100,0%


16,7% 23,4% 23,4% 20,5% 21,2% 21,3%

25-34


32,3 28,9 57,1 47,7 33,9 200,0


15,5% 11,0% 27,5% 28,0% 18,0% 100,0%


19,1% 15,2% 19,2% 23,4% 21,2% 20,0%


35-44

% of Total 3,1% 2,2% 5,5% 5,6% 3,6% 20,0%

35


37,7 33,7 66,5 55,6 39,5 233,0


16,3% 12,0% 30,5% 22,7% 18,5% 100,0%


23,5% 19,3% 24,8% 22,2% 25,3% 23,3%

45-54


29,1 26,0 51,4 42,9 30,5 180,0


21,1% 13,3% 20,6% 24,4% 20,6% 100,0%


23,5% 16,6% 12,9% 18,4% 21,8% 18,0%

55-65


162,0 145,0 286,0 239,0 170,0 1002,0


16,2% 14,5% 28,5% 23,9% 17,0% 100,0%


100,0% 100,0% 100,0% 100,0% 100,0% 100,0%



1,769 1 ,184


36

PRILOGA 11: Kontingenčna tabela za preizkušanje druge hipoteze



Starost anketirancev * zabavna elektronika, rač. oprema

1002 99,8% 2 ,2% 1004 100,0%

Starost anketirancev * zabavna elektronika, ra č. oprema Crosstabulation

zabavna elektronika, rač. oprema sploh me

ne zanima ne zanima


me zelo me zanima

Total


31,3 23,7 39,2 44,1 37,8 176,0


2,8% 6,3% 17,0% 30,1% 43,8% 100,0%

% within zabavna elektronika, rač. oprema

2,8% 8,1% 13,5% 21,1% 35,8% 17,6%

15-24

% of Total ,5% 1,1% 3,0% 5,3% 7,7% 17,6%Count 20 29 57 62 45 213Expected Count

37,8 28,7 47,4 53,4 45,7 213,0


9,4% 13,6% 26,8% 29,1% 21,1% 100,0%


11,2% 21,5% 25,6% 24,7% 20,9% 21,3%

25-34


35,5 26,9 44,5 50,1 42,9 200,0


14,5% 14,0% 21,0% 29,5% 21,0% 100,0%


16,3% 20,7% 18,8% 23,5% 19,5% 20,0%


35-44

% of Total 2,9% 2,8% 4,2% 5,9% 4,2% 20,0%

37


41,4 31,4 51,9 58,4 50,0 233,0


26,6% 15,5% 22,7% 21,0% 14,2% 100,0%


34,8% 26,7% 23,8% 19,5% 15,3% 23,3%

45-54


32,0 24,3 40,1 45,1 38,6 180,0


34,4% 17,2% 22,8% 15,6% 10,0% 100,0%


34,8% 23,0% 18,4% 11,2% 8,4% 18,0%

55-65


178,0 135,0 223,0 251,0 215,0 1002,0


17,8% 13,5% 22,3% 25,0% 21,5% 100,0%


100,0% 100,0% 100,0% 100,0% 100,0% 100,0%

Total

% of Total 17,8% 13,5% 22,3% 25,0% 21,5% 100,0% Chi-Square Tests Value df Asymp. Sig. (2-sided) Pearson Chi-Square 154,165 16 ,000Likelihood Ratio 157,104 16 ,000Linear-by-Linear Association

131,623 1 ,000


38

PRILOGA 12: Kontingenčna tabela za preizkušanje druge hipoteze



N Percent N Percent N Percent Starost anketirancev * hobi program

1002 99,8% 2 ,2% 1004 100,0%

Starost anketirancev * hobi program Crosstabulation

hobi program sploh me ne zanima

ne zanima me

neodločen zanima me zelo me zanima

Total


55,7 26,3 37,1 29,2 27,8 176,0


46,6% 25,6% 15,3% 8,5% 4,0% 100,0%

% within hobi program

25,9% 30,0% 12,8% 9,0% 4,4% 17,6%

15-24

% of Total 8,2% 4,5% 2,7% 1,5% ,7% 17,6%Count 73 40 55 30 15 213Expected Count

67,4 31,9 44,9 35,3 33,6 213,0


34,3% 18,8% 25,8% 14,1% 7,0% 100,0%


23,0% 26,7% 26,1% 18,1% 9,5% 21,3%

25-34


63,3 29,9 42,1 33,1 31,5 200,0


27,0% 12,0% 25,5% 16,5% 19,0% 100,0%


17,0% 16,0% 24,2% 19,9% 24,1% 20,0%


35-44

% of Total 5,4% 2,4% 5,1% 3,3% 3,8% 20,0%

39


73,7 34,9 49,1 38,6 36,7 233,0


27,5% 9,0% 22,3% 19,7% 21,5% 100,0%


20,2% 14,0% 24,6% 27,7% 31,6% 23,3%

45-54


56,9 26,9 37,9 29,8 28,4 180,0


24,4% 11,1% 14,4% 23,3% 26,7% 100,0%


13,9% 13,3% 12,3% 25,3% 30,4% 18,0%

55-65


317,0 150,0 211,0 166,0 158,0 1002,0


31,6% 15,0% 21,1% 16,6% 15,8% 100,0%


100,0% 100,0% 100,0% 100,0% 100,0% 100,0%

Total % of Total 31,6% 15,0% 21,1% 16,6% 15,8% 100,0% Chi-Square Tests Value df Asymp. Sig. (2-sided) Pearson Chi-Square 112,600 16 ,000Likelihood Ratio 117,931 16 ,000Linear-by-Linear Association

76,633 1 ,000


40

PRILOGA 13: Analiza variance za preuzkušanje tretje hipoteze

Descriptives pohištvo in oprema za stanovanje

N Mean Std. Deviation

Std. Error 95% Confidence Interval for Mean

Minimum Maximum

Lower Bound

Upper Bound

osrednja slovenija 296 3,03 1,348 ,078 2,88 3,18 1 5vzhodno štajerska (mb)

203 3,15 1,324 ,093 2,97 3,33 1 5

savinjska (CE) 127 3,09 1,308 ,116 2,86 3,32 1 5gorenjska 99 2,95 1,354 ,136 2,68 3,22 1 5goriška 60 3,05 1,292 ,166 2,72 3,38 1 5obalna-notranjska 69 2,94 1,433 ,173 2,60 3,29 1 5dolenjska 88 3,20 1,380 ,147 2,91 3,49 1 5prekmurje 63 3,40 1,363 ,172 3,06 3,75 1 5Total 1004 3,09 1,345 ,042 3,00 3,17 1 5 ANOVA pohištvo in oprema za stanovanje

Sum of Squares

df Mean Square

F Sig.

Between Groups

12,456 7 1,779 ,984 ,442

Within Groups

1801,963 996 1,809

Total 1814,418 1003

41

PRILOGA 14: Analiza variance za preuzkušanje tretje hipoteze Descriptives gradbeni material



Minimum Maximum

Lower Bound

Upper Bound


203 2,29 1,477 ,104 2,09 2,50 1 5

savinjska (CE) 127 2,46 1,466 ,130 2,21 2,72 1 5gorenjska 99 2,35 1,524 ,153 2,05 2,66 1 5goriška 60 2,34 1,489 ,192 1,96 2,73 1 5obalna-notranjska 69 2,33 1,521 ,184 1,97 2,70 1 5dolenjska 88 2,81 1,599 ,171 2,47 3,15 1 5prekmurje 63 2,84 1,463 ,185 2,47 3,21 1 5Total 1004 2,36 1,486 ,047 2,27 2,45 1 5 ANOVA gradbeni material

Sum of Squares

df Mean Square

F Sig.

Between Groups

48,967 7 6,995 3,216 ,002

Within Groups

2166,496 996 2,175

Total 2215,463 1003

42

PRILOGA 15: Analiza variance za preuzkušanje tretje hipoteze Descriptives bela tehnika in mali gospod. aparati



Minimum Maximum

Lower Bound

Upper Bound


203 3,15 1,264 ,089 2,97 3,32 1 5

savinjska (CE) 127 3,06 1,411 ,125 2,81 3,30 1 5gorenjska 99 3,07 1,234 ,124 2,82 3,31 1 5goriška 60 3,17 1,260 ,162 2,85 3,50 1 5obalna-notranjska 69 2,88 1,380 ,166 2,55 3,21 1 5dolenjska 88 3,21 1,437 ,153 2,90 3,51 1 5prekmurje 63 3,45 1,426 ,180 3,09 3,81 1 5Total 1004 3,10 1,322 ,042 3,02 3,18 1 5 ANOVA bela tehnika in mali gospod. aparati

Sum of Squares

df Mean Square

F Sig.

Between Groups

14,645 7 2,092 1,199 ,301

Within Groups

1738,438 996 1,745

Total 1753,083 1003

43

PRILOGA 16: Analiza variance za preuzkušanje tretje hipoteze Descriptives hobi program



Minimum Maximum

Lower Bound

Upper Bound


203 2,76 1,427 ,100 2,57 2,96 1 5

savinjska (CE) 127 2,86 1,476 ,131 2,60 3,12 1 5gorenjska 99 2,47 1,421 ,143 2,19 2,76 1 5goriška 60 2,62 1,335 ,172 2,27 2,96 1 5obalna-notranjska 69 2,52 1,490 ,180 2,16 2,88 1 5dolenjska 88 3,15 1,472 ,157 2,84 3,47 1 5prekmurje 63 3,31 1,469 ,186 2,94 3,68 1 5Total 1004 2,72 1,470 ,046 2,63 2,82 1 5 ANOVA hobi program

Sum of Squares

df Mean Square

F Sig.

Between Groups

60,122 7 8,589 4,060 ,000

Within Groups

2107,024 996 2,115

Total 2167,146 1003

44

PRILOGA 17: Analiza variance za preuzkušanje tretje hipoteze Descriptives zabavna elektronika, ra č. oprema N Mean Std.

Deviation Std. Error 95% Confidence

Interval for Mean Minimum Maximum

Lower Bound

Upper Bound


203 3,32 1,464 ,103 3,12 3,52 1 5

savinjska (CE) 127 3,15 1,412 ,125 2,90 3,40 1 5gorenjska 99 3,40 1,267 ,127 3,15 3,66 1 5goriška 60 3,06 1,314 ,169 2,72 3,40 1 5obalna-notranjska 69 2,82 1,441 ,174 2,47 3,17 1 5dolenjska 88 3,16 1,486 ,158 2,85 3,48 1 5prekmurje 63 3,11 1,290 ,163 2,79 3,44 1 5Total 1004 3,20 1,407 ,044 3,12 3,29 1 5

ANOVA

zabavna elektronika, ra č. oprema

Sum of Squares

df Mean Square

F Sig.

Between Groups

19,248 7 2,750 1,393 ,205

Within Groups

1966,547 996 1,974

Total 1985,795 1003

45

PRILOGA 18: Analiza variance za preuzkušanje četrte hipoteze

Descriptives pohištvo in oprema za stanovanje



Minimum Maximum

Lower Bound

Upper Bound

osnovna šola ali manj

281 2,98 1,392 ,083 2,81 3,14 1 5

poklicna šola

263 3,12 1,315 ,081 2,96 3,28 1 5

štiriletna srednja šola

269 3,17 1,379 ,084 3,01 3,34 1 5

višja, visoka šola ali več

190 3,09 1,265 ,092 2,91 3,27 1 5

Total 1003 3,09 1,345 ,042 3,01 3,17 1 5

ANOVA

pohištvo in oprema za stanovanje

Sum of Squares

df Mean Square

F Sig.

Between Groups

5,733 3 1,911 1,056 ,367

Within Groups

1807,517 999 1,809

Total 1813,250 1002

46


Descriptives

gradbeni material



Minimum Maximum

Lower Bound

Upper Bound


281 2,36 1,554 ,093 2,17 2,54 1 5

poklicna šola

263 2,49 1,491 ,092 2,31 2,67 1 5


269 2,52 1,489 ,091 2,34 2,70 1 5


190 1,97 1,302 ,095 1,78 2,15 1 5

Total 1003 2,36 1,486 ,047 2,27 2,45 1 5

ANOVA

gradbeni material

Sum of Squares

df Mean Square

F Sig.

Between Groups

40,747 3 13,582 6,245 ,000

Within Groups

2172,887 999 2,175

Total 2213,634 1002

47


Descriptives




Minimum Maximum

Lower Bound

Upper Bound


281 3,13 1,391 ,083 2,97 3,30 1 5

poklicna šola

263 3,04 1,323 ,082 2,87 3,20 1 5


269 3,16 1,339 ,082 3,00 3,32 1 5


190 3,05 1,194 ,087 2,88 3,23 1 5

Total 1003 3,10 1,323 ,042 3,02 3,18 1 5

ANOVA


Sum of Squares

df Mean Square

F Sig.

Between Groups

2,944 3 ,981 ,560 ,641

Within Groups

1750,129 999 1,752

Total 1753,073 1002

48


Descriptives




Minimum Maximum

Lower Bound

Upper Bound


281 3,11 1,535 ,092 2,93 3,29 1 5

poklicna šola

263 3,21 1,377 ,085 3,04 3,37 1 5


269 3,20 1,371 ,084 3,04 3,37 1 5


190 3,35 1,293 ,094 3,16 3,53 1 5

Total 1003 3,20 1,407 ,044 3,12 3,29 1 5

ANOVA


Sum of Squares

df Mean Square

F Sig.

Between Groups

6,418 3 2,139 1,081 ,356

Within Groups

1976,193 999 1,978

Total 1982,611 1002

49


Descriptives

hobi program



Minimum Maximum

Lower Bound

Upper Bound


281 2,82 1,604 ,096 2,63 3,01 1 5

poklicna šola

263 2,89 1,373 ,085 2,72 3,05 1 5


269 2,74 1,497 ,091 2,56 2,92 1 5


190 2,34 1,285 ,093 2,15 2,52 1 5

Total 1003 2,72 1,470 ,046 2,63 2,82 1 5

ANOVA

hobi program

Sum of Squares

df Mean Square

F Sig.

Between Groups

38,260 3 12,753 5,986 ,000

Within Groups

2128,368 999 2,130

Total 2166,628 1002

50

PRILOGA 23: Kontingenčna tabela za preizkušanje pete hipoteze Case Processing Summary


N Percent N Percent N Percent Velikost naselja * pohištvo in oprema za stanovanje

1004 100,0% 0 ,0% 1004 100,0%

Velikost naselja * pohištvo in oprema za stanovanje Crosstabulation

pohištvo in oprema za stanovanje sploh me

ne zanima ne zanima


me zelo me zanima

Total

Count 47 42 103 63 58 313Expected Count 56,4 42,4 92,9 62,0 59,2 313,0% within Velikost naselja

15,0% 13,4% 32,9% 20,1% 18,5% 100,0%


26,0% 30,9% 34,6% 31,7% 30,5% 31,2%

<500 prebivalcev % of Total 4,7% 4,2% 10,3% 6,3% 5,8% 31,2%


17,7% 16,2% 27,3% 20,7% 18,2% 100,0%


19,3% 23,5% 18,1% 20,6% 18,9% 19,7%

<2.000 prebivalcev % of Total 3,5% 3,2% 5,4% 4,1% 3,6% 19,7%


20,0% 11,7% 32,5% 18,3% 17,5% 100,0%


13,3% 10,3% 13,1% 11,1% 11,1% 12,0%

Velikost naselja


51


20,1% 8,8% 30,8% 20,8% 19,5% 100,0%


17,7% 10,3% 16,4% 16,6% 16,3% 15,8%

>7.000 prebivalcev

% of Total 3,2% 1,4% 4,9% 3,3% 3,1% 15,8%Count 13 5 15 16 12 61Expected Count 11,0 8,3 18,1 12,1 11,5 61,0% within Velikost naselja

21,3% 8,2% 24,6% 26,2% 19,7% 100,0%


7,2% 3,7% 5,0% 8,0% 6,3% 6,1%

Maribor

% of Total 1,3% ,5% 1,5% 1,6% 1,2% 6,1%Count 30 29 38 24 32 153Expected Count 27,6 20,7 45,4 30,3 29,0 153,0% within Velikost naselja

19,6% 19,0% 24,8% 15,7% 20,9% 100,0%


16,6% 21,3% 12,8% 12,1% 16,8% 15,2%

Ljubljana

% of Total 3,0% 2,9% 3,8% 2,4% 3,2% 15,2%Count 181 136 298 199 190 1004Expected Count 181,0 136,0 298,0 199,0 190,0 1004,0% within Velikost naselja

18,0% 13,5% 29,7% 19,8% 18,9% 100,0%


100,0% 100,0% 100,0% 100,0% 100,0% 100,0%



,582 1 ,446


52



N Percent N Percent N Percent Velikost naselja * gradbeni material

1004 100,0% 0 ,0% 1004 100,0%

velikost naselja * gradbeni material Crosstabulatio n

gradbeni material sploh me

ne zanima ne zanima


me zelo me zanima

Total


30,4% 18,5% 15,3% 17,9% 17,9% 100,0%


20,5% 36,7% 35,6% 45,5% 44,8% 31,2%



40,9% 16,2% 14,6% 14,6% 13,6% 100,0%


17,5% 20,3% 21,5% 23,6% 21,6% 19,7%



50,8% 17,5% 17,5% 6,7% 7,5% 100,0%


13,2% 13,3% 15,6% 6,5% 7,2% 12,0%

Velikost naselja

<7.000 prebivalcev % of Total 6,1% 2,1% 2,1% ,8% ,9% 12,0%

53


54,1% 11,9% 10,7% 9,4% 13,8% 100,0%


18,6% 12,0% 12,6% 12,2% 17,6% 15,8%

>7.000 prebivalcev % of Total 8,6% 1,9% 1,7% 1,5% 2,2% 15,8%


70,5% 13,1% 8,2% 6,6% 1,6% 100,0%


9,3% 5,1% 3,7% 3,3% ,8% 6,1%

Maribor % of Total 4,3% ,8% ,5% ,4% ,1% 6,1%


63,4% 13,1% 9,8% 7,2% 6,5% 100,0%


21,0% 12,7% 11,1% 8,9% 8,0% 15,2%

Ljubljana % of Total 9,7% 2,0% 1,5% 1,1% 1,0% 15,2%


46,1% 15,7% 13,4% 12,3% 12,5% 100,0%


100,0% 100,0% 100,0% 100,0% 100,0% 100,0%

Total

% of Total 46,1% 15,7% 13,4% 12,3% 12,5% 100,0% Chi-Square Tests


60,889 1 ,000


54



N Percent N Percent N Percent Velikost naselja * bela tehnika in mali gospod. aparati

1004 100,0% 0 ,0% 1004 100,0%

velikost naselja * bela tehnika in mali gospod. apa rati Crosstabulation

bela tehnika in mali gospod. aparati sploh me

ne zanima ne zanima


me zelo me zanima

Total


50,5 45,2 89,5 74,5 53,3 313,0

% within Velikost naselja

15,7% 16,6% 26,2% 24,0% 17,6% 100,0%


30,2% 35,9% 28,6% 31,4% 32,2% 31,2%

<500 prebivalcev


31,9 28,6 56,6 47,1 33,7 198,0


13,6% 15,2% 32,3% 22,7% 16,2% 100,0%


16,7% 20,7% 22,3% 18,8% 18,7% 19,7%

<2.000 prebivalcev


19,4 17,3 34,3 28,6 20,4 120,0


24,2% 12,5% 26,7% 20,8% 15,8% 100,0%


17,9% 10,3% 11,1% 10,5% 11,1% 12,0%

Velikost naselja

<7.000 prebivalcev

% of Total 2,9% 1,5% 3,2% 2,5% 1,9% 12,0%

55


25,7 23,0 45,5 37,8 27,1 159,0


15,7% 10,7% 29,6% 28,3% 15,7% 100,0%


15,4% 11,7% 16,4% 18,8% 14,6% 15,8%

>7.000 prebivalcev


9,8 8,8 17,4 14,5 10,4 61,0


19,7% 13,1% 27,9% 24,6% 14,8% 100,0%


7,4% 5,5% 5,9% 6,3% 5,3% 6,1%

Maribor

% of Total 1,2% ,8% 1,7% 1,5% ,9% 6,1%Count 20 23 45 34 31 153Expected Count

24,7 22,1 43,7 36,4 26,1 153,0


13,1% 15,0% 29,4% 22,2% 20,3% 100,0%


12,3% 15,9% 15,7% 14,2% 18,1% 15,2%

Ljubljana


162,0 145,0 287,0 239,0 171,0 1004,0


16,1% 14,4% 28,6% 23,8% 17,0% 100,0%


100,0% 100,0% 100,0% 100,0% 100,0% 100,0%



,344 1 ,558


56



N Percent N Percent N Percent Velikost naselja * zabavna elektronika, rač. oprema

1004 100,0% 0 ,0% 1004 100,0%

velikost naselja * zabavna elektronika, ra č. oprema Crosstabulation

zabavna elektronika, rač. oprema sploh me

ne zanima ne zanima


me zelo me zanima

Total


55,8 42,1 69,5 78,3 67,3 313,0


21,7% 15,3% 23,3% 19,2% 20,4% 100,0%


38,0% 35,6% 32,7% 23,9% 29,6% 31,2%

<500 prebivalcev


35,3 26,6 44,0 49,5 42,6 198,0


14,1% 13,1% 27,8% 27,8% 17,2% 100,0%


15,6% 19,3% 24,7% 21,9% 15,7% 19,7%

<2.000 prebivalcev


21,4 16,1 26,7 30,0 25,8 120,0


20,8% 14,2% 21,7% 25,8% 17,5% 100,0%


14,0% 12,6% 11,7% 12,4% 9,7% 12,0%

Velikost naselja

<7.000 prebivalcev

% of Total 2,5% 1,7% 2,6% 3,1% 2,1% 12,0%

57


28,3 21,4 35,3 39,8 34,2 159,0


15,1% 13,8% 18,2% 30,8% 22,0% 100,0%


13,4% 16,3% 13,0% 19,5% 16,2% 15,8%

>7.000 prebivalcev


10,9 8,2 13,5 15,3 13,1 61,0


16,4% 14,8% 18,0% 23,0% 27,9% 100,0%


5,6% 6,7% 4,9% 5,6% 7,9% 6,1%

Maribor

% of Total 1,0% ,9% 1,1% 1,4% 1,7% 6,1%Count 24 13 29 42 45 153Expected Count

27,3 20,6 34,0 38,3 32,9 153,0


15,7% 8,5% 19,0% 27,5% 29,4% 100,0%


13,4% 9,6% 13,0% 16,7% 20,8% 15,2%

Ljubljana


179,0 135,0 223,0 251,0 216,0 1004,0


17,8% 13,4% 22,2% 25,0% 21,5% 100,0%


100,0% 100,0% 100,0% 100,0% 100,0% 100,0%



11,486 1 ,001


58



N Percent N Percent N Percent Velikost naselja * hobi program

1004 100,0% 0 ,0% 1004 100,0%

velikost naselja * hobi program Crosstabulation

hobby program sploh me

ne zanima ne zanima


me zelo me zanima

Total


18,8% 14,1% 23,3% 21,7% 22,0% 100,0%


18,6% 29,1% 34,6% 41,0% 43,7% 31,2%



22,7% 12,6% 22,2% 19,7% 22,7% 100,0%


14,2% 16,6% 20,9% 23,5% 28,5% 19,7%



33,3% 17,5% 26,7% 12,5% 10,0% 100,0%


12,6% 13,9% 15,2% 9,0% 7,6% 12,0%



41,5% 16,4% 18,2% 15,1% 8,8% 100,0%


20,8% 17,2% 13,7% 14,5% 8,9% 15,8%

Velikost naselja

>7.000 prebivalcev % of Total 6,6% 2,6% 2,9% 2,4% 1,4% 15,8%

59


50,8% 18,0% 16,4% 8,2% 6,6% 100,0%


9,7% 7,3% 4,7% 3,0% 2,5% 6,1%

Maribor % of Total 3,1% 1,1% 1,0% ,5% ,4% 6,1%


50,3% 15,7% 15,0% 9,8% 9,2% 100,0%


24,2% 15,9% 10,9% 9,0% 8,9% 15,2%

Ljubljana % of Total 7,7% 2,4% 2,3% 1,5% 1,4% 15,2%


31,7% 15,0% 21,0% 16,5% 15,7% 100,0%


100,0% 100,0% 100,0% 100,0% 100,0% 100,0%

Total % of Total 31,7% 15,0% 21,0% 16,5% 15,7% 100,0% Chi-Square Tests Value df Asymp. Sig. (2-sided) Pearson Chi-Square 102,030 20 ,000Likelihood Ratio 103,692 20 ,000Linear-by-Linear Association

84,127 1 ,000


Documents

ANALIZA KUPCEV ZA OBLIKOVANJE STRATEGIJE TEHNI ČNIH MALOPRODAJNIH VERIG · 2006. 3. 13. · • samostojne tehni čne verige v okviru Mercator Centrov, • samostojne tehni čne