UNIVERZA V LJUBLJANI

EKONOMSKA FAKULTETA

ZAKLJUČNA STROKOVNA NALOGA VISOKE POSLOVNE ŠOLE

ANALIZA SLOVENSKEGA TRGA PRIDELAVE IN PREDELAVE

INDUSTRIJSKE KONOPLJE

Ljubljana, september 2016 MATIC KRIŽMAN

IZJAVA O AVTORSTVU

Podpisani Matic Križman, študent Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, avtor predloženega dela z

naslovom Analiza slovenskega trga pridelave in predelave industrijske konoplje, pripravljenega v

sodelovanju s svetovalko doc. dr. Alenko Slavec

IZJAVLJAM

1. da sem predloženo delo pripravil samostojno;

2. da je tiskana oblika predloženega dela istovetna njegovi elektronski obliki;

3. da je besedilo predloženega dela jezikovno korektno in tehnično pripravljeno v skladu z Navodili za

izdelavo zaključnih nalog Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, kar pomeni, da sem poskrbel, da

so dela in mnenja drugih avtorjev oziroma avtoric, ki jih uporabljam oziroma navajam v besedilu,

citirana oziroma povzeta v skladu z Navodili za izdelavo zaključnih nalog Ekonomske fakultete

Univerze v Ljubljani;

4. da se zavedam, da je plagiatorstvo – predstavljanje tujih del (v pisni ali grafični obliki) kot mojih lastnih

– kaznivo po Kazenskem zakoniku Republike Slovenije;

5. da se zavedam posledic, ki bi jih na osnovi predloženega dela dokazano plagiatorstvo lahko predstavljalo

za moj status na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani v skladu z relevantnim pravilnikom;

6. da sem pridobil vsa potrebna dovoljenja za uporabo podatkov in avtorskih del v predloženem delu in jih

v njem jasno označil;

7. da sem pri pripravi predloženega dela ravnal v skladu z etičnimi načeli in, kjer je to potrebno, za

raziskavo pridobil soglasje etične komisije;

8. da soglašam, da se elektronska oblika predloženega dela uporabi za preverjanje podobnosti vsebine z

drugimi deli s programsko opremo za preverjanje podobnosti vsebine, ki je povezana s študijskim

informacijskim sistemom članice;

9. da na Univerzo v Ljubljani neodplačno, neizključno, prostorsko in časovno neomejeno prenašam pravico

shranitve predloženega dela v elektronski obliki, pravico reproduciranja ter pravico dajanja predloženega

dela na voljo javnosti na svetovnem spletu preko Repozitorija Univerze v Ljubljani;

10. da hkrati z objavo predloženega dela dovoljujem objavo svojih osebnih podatkov, ki so navedeni v njem

in v tej izjavi.

V Ljubljani, dne _____________ Podpis študenta:__________________

i

KAZALO

UVOD ................................................................................................................................... 1

1 ZGODOVINSKI PREGLED PRIDELAVE IN PREDELAVE INDUSTRIJSKE

KONOPLJE V SLOVENIJI IN JUGOSLAVIJI ....................................................... 2

1.1 Pridelava in predelava industrijske konoplje v Sloveniji .......................................... 2

1.2 Pridelava industrijske konoplje v nekdanji Jugoslaviji ............................................. 3

2 IZDELKI, KI JIH PONUJA SLOVENSKO TRŽIŠČE ............................................ 3

2.1 Uporaba industrijske konoplje ................................................................................... 3

2.2 Potenciali industrijske konoplje v prihodnosti .......................................................... 4

3 ZAKONODAJA NA PODROČJU PRIDELAVE IN PREDELAVE

INDUSTRIJSKE KONOPLJE ..................................................................................... 6

4 PREDSTAVITEV KMETIJE KRIŽMAN.................................................................. 8

5 ANALIZA SLOVENSKEGA TRGA PRIDELAVE IN PREDELAVE

INDUSTRIJSKE KONOPLJE ................................................................................... 11

5.1. Namen, cilji in raziskovalna vprašanja ................................................................... 11

5.2. Metode analize podatkov ........................................................................................ 11

5.3. Porterjev model petih silnic za pridelavo in predelavo industrijske konoplje ........ 12

5.4 Analiza PESTLE slovenskega trga pridelave in predelave industrijske konoplje... 14

5.4.1 Politično okolje ............................................................................................... 14

5.4.2 Ekonomsko okolje .......................................................................................... 14

5.4.3 Socialno kulturno okolje ................................................................................. 16

5.4.4 Tehnološko okolje .......................................................................................... 16

5.4.5 Pravni dejavniki .............................................................................................. 16

5.4.6 Okoljski dejavniki ........................................................................................... 17

5.5 Analiza intervjuja s predsednikom Zadruge Konopko ............................................ 17

5.6 Analiza ankete o povpraševanju potrošnikov po izdelkih iz industrijske konoplje 19

5.7 Proizvodne in prodajne cene ter količine industrijske konoplje .............................. 22

5.8 Obravnava raziskovalnih vprašanj .......................................................................... 23

5.9 Omejitve raziskave .................................................................................................. 24

SKLEP .......................................................................................................................... 24

LITERATURA IN VIRI ............................................................................................. 26

PRILOGE

KAZALO TABEL

Tabela 1: Swot analiza kmetije ............................................................................................ 10

ii

KAZALO SLIK

Slika 1: Ali ste že slišali za industrijsko konopljo (v %)? ..................................................... 7

Slika 2: Ali menite, da je industrijska konoplja drugo ime za indijsko konopljo (v %)? ..... 7

Slika 3: Ali menite, da je industrijska konoplja zdravilna rastlina (v %)? ............................ 7

Slika 4: Ali menite, da bi lahko z izdelki iz industrijske konoplje nadomestili zdravila, ki

jih dobite v lekarni (v %)? ....................................................................................... 8

Slika 5: Ali podpirate uporabo izdelkov iz industrijske konoplje v prehrambne namene

(v %)?....................................................................................................................... 8

Slika 6: Ali kupujete izdelke iz industrijske konoplje v prehrambne namene (v %)? .......... 8

Slika 7: Katere izdelke iz industrijske konoplje kupujete v prehrambne namene (v %)? ..... 9

Slika 8: Kako pogosto kupujete izdelke, ki vsebujejo industrijsko konopljo (v %)? ............ 9

Slika 9: Kje najpogosteje kupujete izdelke, ki vsebujejo industrijsko konopljo (v %)? ....... 9

Slika 10: Ali morda katere izdelke, ki vsebujejo industrijsko konopljo, pogrešate in bi

jih želeli vključiti v ponudbo proizvajalcev (v %)? ............................................... 10

Slika 11: Zakaj se za uporabo/nakup izdelkov iz industrijske konoplje ne odločate

(v %)?. ................................................................................................................... 10

Slika 12: Koliko odstotkov konopljinih izdelkov je po vašem mnenju v celoti pridelano

in predelano v Sloveniji (v %)? ............................................................................. 10

Slika 13: Ali menite, da se bo povpraševanje po industrijski konoplji v naslednjih 5 letih

povečevalo (v %)? ................................................................................................. 11

Slika 14: V katere namene se bo po vašem mnenju uporabljala industrijska

konoplja (v %)?...................................................................................................... 11

Slika 15: Kaj je po vašem mnenju glavna ovira za pridelovalce in predelovalce

industrijske konoplje v Sloveniji (v %)? ............................................................... 11

Slika 16: Spol (v %) ............................................................................................................ 12

Slika 17: V katero starostno skupino spadate (v %)? .......................................................... 12

Slika 18: Kakšna je vaša najvišja dosežena formalna izobrazba (v %)? ............................. 12

Slika 19: V kateri regiji prebivate (v %)? ........................................................................... 13

1

UVOD

Doma imamo kmetijo, ki smo jo pred kratkim prestrukturirali iz predelave mlečnih

izdelkov v pridelavo in predelavo industrijske konoplje, zato sem se odločil, da bom

podrobno preučil pridelavo in predelavo industrijske konoplje na slovenskem trgu. V

prihodnosti si želim, da bi iz te dejavnosti razvili dobičkonosen posel. Pridelovanje te

dobrine v zadnjih letih narašča, vendar je še vedno povpraševanje večje od ponudbe. Po

spletu okoliščin se je naša kmetija povezala z Zadrugo Konopko, ki nas je prvotno tudi

navdušila za proizvodnjo te vsestranske poljščine.

Namen zaključne strokovne naloge je analizirati slovenski trg pridelave in predelave

industrijske konoplje in preveriti, ali je naložba v pridelavo in predelavo industrijske

konoplje donosna poslovna priložnost.

Cilji v moji zaključni strokovni nalogi so:

analizirati slovenski trg z vidika pridelave in predelave industrijske konoplje;

preučiti relevantno zakonodajo na področju pridelave, predelave in uporabe

industrijske konoplje v Sloveniji;

izvesti raziskavo trga o povpraševanju po industrijski konoplji s pomočjo ankete na

vzorcu, ki vključuje moške in ženske, stare med 15 in 60 let, in intervjujem s

predsednikom kmetijske zadruge Konopko;

podati oceno o velikosti slovenskega trga industrijske konoplje in trendih do sedaj in za

naprej;

podati priporočilo, ali se naložba v pridelavo in predelavo industrijske konoplje na naši

kmetiji izplača in če se, v kolikšnem času.

V zaključni strokovni nalogi bom odgovoril na naslednja raziskovalna vprašanja:

Ali se bo povpraševanje po industrijski konoplji v Sloveniji v naslednjih petih letih

povečevalo?

Ali se bo v naslednjih petih letih vse več slovenskih pridelovalcev usmerilo v pridelavo

industrijske konoplje?

Ali se naložba v pridelavo in predelavo industrijske konoplje na domači kmetiji

izplača?

V zaključni strokovni nalogi sem uporabil kvalitativne in kvantitativne metode

raziskovanja. Sekundarne podatke sem pridobival iz člankov, najdenih na spletu (v revijah

in časnikih, kot so Dnevnik, Finance, Večer, Delo) in knjižničnih gradivih na temo

industrijske konoplje. Teoretično-konceptualno in empirično sem analiziral pridelavo in

predelavo industrijske konoplje ter njeno uporabnost na slovenskem trgu. Zaključna

strokovna naloga je razdeljena na pet sklopov. Uvodu sledi poglavje o zgodovinskem

2

pregledu pridelave in predelave industrijske konoplje v Sloveniji in Jugoslaviji. Prav tako

sem navedel izdelke, ki jih ponuja slovensko tržišče, in predstavil potenciale, ki jih ima

industrijska konoplja v prihodnosti. Sledi poglavje o relevantni zakonodaji, ki jo moraš

poznati, če se želiš ukvarjati s pridelavo in predelavo industrijske konoplje. Nadaljeval sem

s praktičnim delom, kjer sem na kratko opisal našo kmetijo in njeno analizo prednosti in

slabosti, ter priložnosti in nevarnosti (v nadaljevanju SWOT-analiza). V praktičnem delu

sem za zbiranje primarnih podatkov uporabljal anketiranje in oseben intervju. SWOT-

analizi sledi analiza smiselnosti investicije v pridelavo in predelavo industrijske konoplje

na domači kmetiji. Temu sledi Porterjevih pet silnic panoge, kjer sem naredil analizo

panoge pridelave in predelave industrijske konoplje. Zaključna strokovna naloga se

nadaljuje z analizo političnega, ekonomskega, sociološkega, kulturnega in tehnološkega

okolja, ter pravnimi in okoljskimi dejavniki (v nadaljevanju PESTLE-analiza), kjer sem

opisal stanje glede industrijske konoplje na domačem trgu. Nadaljeval sem z analizo

ankete in osebnega intervjuja s predsednikom Zadruge Konopko. Ob koncu sledi še

potrditev/zavrnitev postavljenih hipotez, zaključno strokovno nalogo pa sem zaključil s

sklepom, v katerem sem podal mnenje o trenutnem in prihodnjem stanju na trgu.

1 ZGODOVINSKI PREGLED PRIDELAVE IN PREDELAVE

INDUSTRIJSKE KONOPLJE V SLOVENIJI IN JUGOSLAVIJI

1.1 Pridelava in predelava industrijske konoplje v Sloveniji

Kocjan Ačko (2015) v svoji knjigi navaja, da se je na slovenskem ozemlju industrijska

konoplja pojavila v drugi polovici 18. stoletja. Takrat so jo sejali na približno 2000

hektarjih, in sicer na območju Gorenjske, Prekmurja, Bele krajine in Štajerske.

Pridelovanje je nato postopoma upadalo, tako da smo imeli v prvi polovici 20. stoletja z

industrijsko konopljo posejanih 150 hektarjev. Po drugi svetovni vojni je tako pridelovanje

upadlo na 100 hektarjev, sčasoma pa je pridelava industrijske konoplje tudi povsem

zamrla. Naši predniki so industrijsko konopljo uporabljali za izdelovanje vrvi, platna itd.

(Kocjan Ačko, 2015).

Zakon o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami (Ur.l. RS, št. 108/99, 44/00,

2/04 – ZZdrl-A, 47/04 − ZdZPZ in 37/05 – odl. US) navaja, da je sedaj dovoljena uporaba

industrijske konoplje v prehrambne namene, prav tako tudi pridelava in predelava na

slovenskem trgu, kar pa do leta 2015 ni bilo mogoče. Eden od glavnih vzrokov, zakaj so

ljudje in zakonodaja nasprotovali industrijski konoplji, je bil, da so jo enačili z indijsko

konopljo in jo posledično uvrščali med droge (Robinson, 2000). Tako je bilo potrebno

veliko časa, da smo ljudje industrijsko konopljo zopet sprejeli kot uporabno rastlino in da

se je na začetku 21. stoletja začelo povečevati povpraševanje po njej (Šubic, 2015).

Rengeo (2015) pravi, da je pridelava industrijske konoplje dober posel. Kot opaža, je

povpraševanje precej večje od trenutne ponudbe. Meni namreč, da bo panoga pridelovanja

3

industrijske konoplje dosegla vrhunec čez 20 let (Grapulin & Mihajlović, 2015). Njegove

besede potrjuje tudi podatek, da se vsako leto vse več pridelovalcev odloča za pridelavo

industrijske konoplje. Tako je bilo leta 2014 oddanih 428 prošenj za sejanje industrijske

konoplje, v letu 2015 pa več kot 550. Evropska zveza za pridelavo industrijske konoplje v

Sloveniji je navedla, da pridelujemo konopljo na 3 % od skupno 17.523 hektarjih

obdelovalnih površin (Tavčar, 2015). Po pridelavi industrijske konoplje na prebivalca to

Slovenijo uvršča na tretje mesto, za Hrvaško in Litvo. Podrobnosti lahko vidite v prilogi 2.

1.2 Pridelava industrijske konoplje v nekdanji Jugoslaviji

V nekdanji Jugoslaviji so bili prvi obrati za predelavo industrijske konoplje ustanovljeni v

Vojvodini in Slavoniji še pred 1. svetovno vojno. Samo v Vojvodini je pred drugo

svetovno vojno delovalo 220 obratov za predelavo industrijske konoplje. Med leti 1931 in

1962 je delež površin, posejanih s konopljo, zrasel za 60 %. Zaradi tako hitrega povečanja

pridelave industrijske konoplje je Jugoslavija postala ena od pomembnih svetovnih

pridelovalcev in izvoznikov. Poleg Jugoslavije so bile pomembne svetovne pridelovalke

še: Kitajska, Indija, Koreja, Romunija in Italija. Proizvodnja konopljinih vlaken na

industrijski način se je med leti 1939 in 1962 povečala za 80 %. V letu 1948 je bilo v

Jugoslaviji 60.000 hektarjev pokritih z industrijsko konopljo, kar jo je uvrščalo v sam vrh

pridelovalcev in je to takrat predstavljalo 25 % evropske in 6 % svetovne pridelave.

Proizvodnja je nato z leti postopoma upadala, do leta 1988 pa je bilo s konopljo posejanih

samo še 1000 hektarjev (Robinson, 2000).

2 IZDELKI, KI JIH PONUJA SLOVENSKO TRŽIŠČE

2.1 Uporaba industrijske konoplje

Do sprejetja spremenjenega zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami se

v Sloveniji niso smeli prodajati izdelki iz industrijske konoplje, ki so bili slovenskega

izvora, lahko pa so se prodajali uvoženi izdelki iz Kanade, Kitajske, Avstrije, Francije in

drugih držav (Peternel, 2013). Od leta 2015 pa se lahko na slovenskem tržišču prodajajo

tudi izdelki, ki so pridelani in predelani v Sloveniji. Tako tudi pri nas v zadnjem času

skokovito naraščajo pridelava, predelava in ponudba različnih izdelkov iz industrijske

konoplje. Države, ki so zelo dobre po pridelavi industrijske konoplje, so: Kitajska, Kanada,

Francija, Avstrija, Nemčija in nekatere druge (Peternel, 2013).

Industrijska konoplja je ekološko razgradljiva snov, ki je prijazna do narave in ji ne škodi

kot številni sodobni umetni materiali. Praktično lahko iz industrijske konoplje izdelamo

zelo veliko stvari. Robić (2013) pravi, da je veliko razvojnih možnosti, saj konoplja daje

neslutene količine novih izdelkov. Ocenjuje se, da se iz industrijske konoplje lahko ustvari

okoli 70.000 različnih novih izdelkov za uporabo v vsakdanjem življenju, ne samo v

4

prehrani, ki je najuporabnejša v Sloveniji, ampak predvsem v industriji. V Sloveniji se

največ industrijske konoplje uporabi za hrano in kozmetiko. Šušnik (2015) pravi, da je od

uporabe v prehrani večji potencial v uporabi v predelavi konopljinih stebel, iz katerih

dobimo naravne in trajnostne nadomestke celo za les, plastiko, gradbeništvo in nafto.

V Sloveniji je najbolj pogosta pridelava industrijske konoplje z namenom pridobivanja

semen. Semena lahko oluščimo in jih porabimo v prehrambne namene ali pa jih iztisnemo

in pridobimo olje. Konopljina semena so plodovi, ki imajo visoko prehrambne snovi za

ljudi in živali, njihova velika prednost pa je, da ne vsebujejo nikakršnih strupenih ali

motečih substanc, zato jih lahko uživamo tudi surova (Lesnik, & Zlodej, 2013). Poleg olja

so na prodajnih policah zelo pogosti tudi moka, čaji in konopljini proteini. Trend uporabe

industrijske konoplje v prehrani se stopnjuje zaradi spremenjene zakonodaje, ki je

povzročila razcvet raznovrstne hrane, ki vsebuje le-to. Tako se semena industrijske

konoplje, moka in olje uporabljajo kot dodatek k jedem. V zadnjem času so zelo

priljubljene pice in druge jedi, ki imajo v testu dodano konopljino moko. Lahko jo

uporabljamo tudi za pripravo raznoraznih namazov, pekovskih izdelkov in čokolad (Šubic,

2015).

Poleg prehrane se v Sloveniji največ industrijske konoplje uporabi za kozmetiko (Šubic,

2015). Industrijska konoplja se uporablja za izdelavo različnih krem, olj, parfumov, mil itd.

Konopljina semena vsebujejo veliko beljakovin (proteinov), mineralov, nenasičenih

maščobnih kislin, veliko vitaminov itd. Tukaj velja omeniti, da olje iz konopljinih semen

vsebuje največji delež esencialnih maščobnih kislin med vsemi olji iz katerih koli semen

na svetu (Wolfe, 2013). Vse te snovi hranijo kožo in jo ohranjajo svežo.

Novejša je v Sloveniji uporaba industrijske konoplje v gradbeništvu. Ko požanjemo seme,

nam ostane slama (stebla), ki jo lahko predelamo v konopljino volno in pezdir, ki pa se v

kombinaciji s cementom in apnom v gradbeništvu uporabljata za izolacijo in izdelavo

zidakov. Tukaj velja omeniti, da je trdnost te mešanice primerljiva z betonom. Prva

konopljina zgradba pri nas je bila piramida v žalskem Bio parku Nivo (Senčar, 2013). Pri

nas je vodilna na področju obdelave konoplje konopljarna Hannah biz, saj ima trenutno

edina stroj za obdelavo konopljinih stebel, in sicer z zmogljivostjo 500–700 ton slame na

leto (Drolec, 2014).

2.2 Potenciali industrijske konoplje v prihodnosti

Glede na to, da imamo zadnje čase zelo velike težave z odpadnimi vrečkami in drugimi

izdelki iz fosilnih goriv, je možna rešitev prav v industrijski konoplji. Zadruga Konopko že

dela na tem področju, saj so naredili prve vzorce plastike iz konopljinih vlaken.

Konopljina semena se lahko uporabljajo za proizvodnjo biorazgradljivih plastičnih

izdelkov, celofana, reciklirane plastike z dodatkom industrijske konoplje, smol, oljnih

5

barv, lakov, črnil, topil, mazil, kitov, prevlek in številnih drugih izdelkov (Wolfe, 2013).

Tukaj velja omeniti, da so vsi izdelki, ki so narejeni iz naravnih snovi, bio razgradljivi, kar

pa ne moremo trditi za plastične izdelke iz fosilnih goriv.

V preteklosti se je industrijska konoplja v papirni industriji veliko uporabljala, vendar so

zakonske ovire pripeljale do tega, da je industrijsko konopljo nadomestil les. Glede na to,

da se v zadnjih letih zakoni in mišljenje ljudi spreminjajo, bi lahko papirno industrijo iz

industrijske konoplje spet obudili. Hektarski donos konoplje je štirikrat večji od

hektarskega donosa dreves, saj lahko z enim hektarjem industrijske konoplje, ki zraste v

enem letu, nadomestimo štiri hektarje gozda, ki zraste v dvajsetih letih (Robinson, 2015). Z

industrijsko konopljo bi tako oskrbeli papirno industrijo in hkrati ne bi škodovali našemu

planetu s pretiranim izsekavanjem gozdov.

V lesni industriji bi bila dobra poslovna priložnost tudi vlaknena plošča. Sedanje iverne

plošče iz lesnih sekancev bi lahko zamenjali s konopljinimi vlakni, ki so trpežnejša. Poleg

vsega konoplja ne gori, ampak samo tli in se tako požar ne razširi kot pri lesu (Robinson,

2015). Oleseneli del stebel se lahko predela tudi v pelete, tako kot so lesni peleti. Šušnik

(2015) pravi, da jih lahko porabimo za kurjavo, pa tudi kot naravni nadomestek za umeten

pesek za mačje stranišče. V konopljarni Hannah biz prav tako želijo iz industrijske

konoplje izdelovati pelete, vendar so trenutno vsi obrati zunanjih partnerjev zasedeni s

predelavo lesa, ki je bil poškodovan ob žledolomu (Šubic, 2015). To bi bila uspešna

poslovna priložnost, ki bi prav tako nadomestila pretirano izsekavanje gozdov.

Konopljino volno in pezdir lahko uporabimo tudi za izdelavo vrvi, goriva, plastike itd.

Pezdir se lahko uporablja tudi kot nastilj v konjereji. Največja prednost konopljinega

pezdirja je v tem, da se v njem ne razvijajo mikroorganizmi, hkrati pa je vpojnost zelo

velika. V Sloveniji bi se lahko zgledovali po Britancih, ki velik del pridelane konoplje

uporabijo prav za nastilj konjem (Robinson, 2015).

Konopljo lahko uporabljamo tudi pri proizvodnji avtomobilov, kar je storil že sam Henry

Ford. Izdelal je avtomobil, ki je vseboval veliko delov iz konoplje in drugih letnih poljščin

in je bil zaradi konopljinih vlaken veliko trpežnejši od takratnih avtomobilov, izdelanih iz

železa (Robinson, 2015). Mišljenje se je v avtomobilski industriji v 21. stoletju spremenilo,

kar se vidi v tem, da sedaj uporabljajo reciklirane materiale za izdelavo delov avtomobilov.

Industrijska konoplja bi lahko zaradi svojih lastnosti postala ključna surovina v prihodnosti

avtomobilske industrije. Po besedah Dejana Rengea podjetji BMW in Mercedes že sedaj

na veliko uporabljata konopljina vlakna, in sicer za izdelavo vseh notranjih oblog v avtu

(Svete, 2013).

Konopljo lahko uporabljamo tudi pri predelavi oblačil. Pol hektarja konoplje zadostuje za

izdelavo več blaga, kot ga je mogoče izdelati iz bombaža, ki raste na več kot enem hektarju

površine. Poleg tega je konoplja štirikrat toplejša, štirikrat bolj vpojna in trikrat močnejša

6

od bombaža (Wolfe, 2013). Mogoče je slabost konopljinih oblačil ta, da so groba in bi to

kupce odvrnilo od nakupa. Trenutno v Sloveniji še ne izdelujemo oblačil, vendar so v

konopljarni Hannah biz na dobri poti, da jih bodo kmalu izdelovali tudi sami (Šušnik,

2015).

Zelo zanimivo je tudi področje zdravja in medicine. Težava je v dobičkih farmacevtske

industrije. Zadeve, ki bi utegnile ozdraviti raka, a jih ni mogoče patentirati, farmacevtska

industrija zaznava kot grožnjo, zato se ne smemo čuditi, če jih zavrne in očrni (Bello,

2015). Zdravo je tudi pitje konopljinega čaja in sokov iz konopljinih listov. Zelo zdravo je

tudi jesti konopljina semena in piti konopljino olje, izmed vseh pa je najbolj zdravilna

konopljina smola. S postopkom dekarbonizacije (kemijski postopek) postane smola

zdravilo, ki zavira rast rakavih celic, lajša bruhanje, vnetja, bolečine in kronična obolenja

ter krče, pomaga pri težavah z dihanjem in še veliko drugega (Robinson, 1996). Menim, da

sta tako industrijska kot tudi indijska konoplja izredno uporabni in zdravilni rastlini. Po

vsej prebrani literaturi menim, da bi jo morali ljudje veliko bolj vključevati v vsakodnevno

življenje. Industrijska konoplja je zelo zdrava za prehrano in izredno uporabna v

proizvodnji različnih izdelkov. V povezavi z Zadrugo Konopko bi tudi na naši kmetiji

predelovali konopljino smolo.

Ob sprejetju spremenjenega pravilnika o pogojih za pridobitev dovoljenja za gojenje

industrijske konoplje in maka se je največ spremenilo na področju prehrane. Pred tem

zakonom v Sloveniji ni bilo dovoljeno pridelovati industrijske konoplje z namenom njene

uporabe v prehrambne namene. Prav tako tudi nista bila dovoljena varjenje konopljinega

piva in pridelava konopljinega ledenega čaja z namenom prodaje na slovenskem trgu. V

Sloveniji smo sicer lahko varili konopljino pivo, ki pa smo ga lahko ponudili samo na

tujem trgu, kot na primer v Avstriji (Robič, 2013). V letu 2015 se je situacija spremenila z

Zakonom o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami (Ur.l. RS, št. 108/99, 44/00,

2/04–ZZdrl-A in 47/04−ZdZPZ, v nadaljevanju ZPPPD). Z novim spremenjenim

pravilnikom je bila sprejeta uporaba industrijske konoplje v prehrambne namene, zato

lahko v bližnji prihodnosti konopljino pivo in konopljin ledeni čaj postaneta zelo

dobičkonosni poslovni priložnosti na slovenskem trgu.

Zanimiva bi bila predvsem, če bi ju prideloval kakšen slovenski pridelovalec. Z uvozom

ledenega čaja iz industrijske konoplje se je konopljarna Hannah biz srečala že leta 2006, ko

zakoni še niso dovoljevali prodaje izdelkov iz industrijske konoplje (Ozmec, 2006).

3 ZAKONODAJA NA PODROČJU PRIDELAVE IN PREDELAVE

INDUSTRIJSKE KONOPLJE

Od leta 2004, ko je Slovenija vstopila v Evropsko unijo (v nadaljevanju EU), se je morala

prilagoditi tudi na področju zakonodaje. Slovensko pravo se je moralo poenotiti s pravom

7

EU in posledično so bili spremenjeni tudi zakoni o pridelavi in predelavi industrijske

konoplje. V knjigi Predlog zakona o konoplji so opisani tudi pogoji za njeno pridelavo v 42

členih. Potrebna je bila tudi ustanovitev Javne agencije za konopljo (v nadaljevanju JAK) s

strani vlade. Predvsem JAK je pomembna, da se zakonodaja uskladi z mednarodnimi

konvencijami, ki zahtevajo nadzor nad prometom s konopljo s strani države, prosto gojenje

za hortikulturne in zdravstvene namene ter spoštovanje človekovih pravic (Združenje

umetnikov Paviljon, 2013).

Pravilnik o pogojih za pridobitev dovoljenja za gojenje konoplje in maka je 27. maja 2011

izdal minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v soglasju z ministrom za zdravje in

ministrom za notranje zadeve na podlagi drugega odstavka 9. člena ZPPPD.

V tem pravilniku so navedeni natančni pogoji za pridobitev dovoljenja za pridelavo

konoplje in vrtnega maka. V Republiki Sloveniji je dovoljeno gojiti konopljo ali vrtni mak

na strnjeni površini, ki ni manjša od 0,1 hektarja. Od sprejetja tega pravilnika naprej se

lahko konoplja goji za namen pridelave semen za nadaljnje razmnoževanje, za

pridobivanje olja in substanc za kozmetične namene, za prehrano živali, pridelavo vlaken

in v industrijske namene. Za konopljo po tem pravilniku se štejejo sorte konoplje, ki so

naštete v Skupnem katalogu sort poljščin (evropska sortna lista), objavljenem vsako leto v

Uradnem listu EU in na spletni strani Fitosanitarne uprave Republike Slovenije.

Nosilec kmetijskega gospodarstva oziroma pridelovalec lahko goji konopljo izključno na

kmetijskih zemljiščih, ki so vpisana v sodni register kmetijskih gospodarstev.

Zainteresirani pridelovalec za gojenje konoplje mora za pridobitev dovoljenja vložiti vlogo

na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Vloga mora biti vložena najpozneje

do 10. maja za tekoče leto. V vlogi morajo biti navedeni podatki o imenu, priimku, naslovu

oziroma firmi in sedežu pridelovalca. Navesti je treba tudi identifikacijsko število

kmetijskega gospodarstva (KMG-MID), površino kmetijskega zemljišča, namenjeno za

sejanje konoplje ali vrtnega maka z navedbo podatkov o grafični enoti rabe zemljišč

kmetijskega gospodarstva (GERK), sorto konoplje, namen pridelave, predvideni datum

setve, količino semena, ki je predvidena za setev, in predvideni datum spravila.

Vlogi za dovoljenje je treba priložiti uradne etikete na embalaži semen v skladu z

Direktivo Sveta 2002/57/ES z dne 13. junija 2002 o trženju semena oljnic in predivnic

(Ur.l. št. 193 z dne 20. 7. 2002). Seme konoplje je treba vsako leto kupiti in si ga ne moreš

sam pridelati z namenom ponovne setve.

Izdano dovoljenje velja za čas trajanja ene vegetacije posevka oz. za tekoče leto.

Ministrstvo po pravnomočnosti dovoljenja kopijo dovoljenja posreduje ministrstvu,

pristojnemu za zdravje in Policiji (Upravi kriminalistične policije). Ob inšpekcijskem

pregledu pridelovalec inšpektorju Inšpektoratu Republike Slovenije za kmetijstvo,

gozdarstvo in hrano (v nadaljevanju) IRSKGH predloži naslednja dokazila: račun o nakupu

8

semena, iz katerega morajo biti razvidne količina, sorta semena in številka deklaracije o

kakovosti semena, ter deklaracijo o kakovosti semena, ki jo je izdal registrirani

dodelovalec, ki je dal seme v promet. Podatki na deklaraciji se morajo glede sorte in

številke deklaracije ujemati s podatki na računu.

Iz posevkov konoplje odvzame inšpektor IRSKGH vzorce rastlin za analizo vsebnosti

tetrahidrokanabinola (v nadaljevanju THC). Vzorčenje se izvede po metodi iz priloge 1

Uredbe 1122/2009/ES. Če se z analizo ugotovi, da vsebnost THC presega 0,2 %, se s

pridelkom ravna v skladu s predpisi, ki urejajo proizvodnjo in promet s prepovedanimi

drogami. Z dnem uveljavitve tega pravilnika je prenehal veljati Pravilnik o pogojih za

pridobitev dovoljenja za gojenje konoplje (Ur.l. RS, št. 44/04 in 86/07). Ta pravilnik je

začel veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, in sicer 23. maja

2011, s 25. majem 2015 pa je bil sprejet pravilnik o spremembah Pravilnika o pogojih

za pridobitev dovoljenja za gojenje konoplje in maka (Ur.l. RS, št. 36/2015, stran 3991), ki

spremeni namen uporabe konoplje. Pomembnejši pogoj, ki ga spremenjeni pravilnik sedaj

določa, je, da se konoplja lahko goji za namen pridelave semena za nadaljnje

razmnoževanje, proizvodnjo hrane in pijač, pridobivanje substanc za kozmetične namene,

pridelavo vlaken, krmo živali in druge industrijske namene.

Država je v preteklih petih letih naredila velik napredek v smislu sprostitve različnih

zakonskih ovir glede pridelave in predelave industrijske konoplje v Sloveniji. Vendar je do

danes še vedno ostala težava, povezana z dokazovanjem porekla izdelkov, ki vsebujejo

industrijsko konopljo. Tako lahko predelovalci, oljarji in trgovci navajajo, da je

industrijska konoplja slovenskega izvora, čeprav ni. To težavo bo treba rešiti predvsem z

zakonodajo in drugimi ukrepi, kot so redne analize in dokazovanje izvora izdelkov, ki

bodo domače pridelovalce obvarovali pred nepravično konkurenco zavajajočih trgovcev,

predelovalcev oz. oljarjev. Prav tako imajo države, kot so Kitajska, Kanada, Francija, nižje

cene izdelkov iz industrijske konoplje, in sicer predvsem zaradi visoke specializiranosti

pridelave. Do visoke specializiranosti so prišle, ker niso imele zakonskih ovir pri pridelavi

industrijske konoplje. Žal Slovenci z zakonodajo na področju pridelave in predelave

industrijske konoplje zaostajamo za konkurenčnimi državami.

4 PREDSTAVITEV KMETIJE KRIŽMAN

Na naši kmetiji, kmetiji Križman, smo se 75 let ukvarjali s pridelavo in predelavo mlečnih

izdelkov, a smo zaradi različnih dejavnikov to dejavnost ukinili. Na začetku leta 2016 smo

se prestrukturirali iz pridelave in predelave mlečnih izdelkov v pridelavo in predelavo

industrijske konoplje. V fazi prestrukturiranja smo se povezali tudi s kmetijsko Zadrugo

Konopko, ki nam je omogočila lažji prehod v novo dejavnost. Kmetijski Zadrugi Konopko

oddajamo tudi skladiščni prostor, kjer imajo različne stroje za obdelavo industrijske

konoplje. Trenutno je naš glavni proizvod konopljino olje, poleg le-tega pa bomo v letu

2016 začeli prodajati še konopljino seme in konopljino moko. Poleg naštetega želimo v

9

prihodnosti pridelovati tudi konopljin čaj in konopljino smolo. Naša kmetija obsega

približno 25 hektarjev obdelovalnih površin, od tega 12 hektarjev njiv. Industrijsko

konopljo smo v letu 2015 in v letu 2016 sejali na 1,5 hektarja, druge njive pa smo posejali

s koruzo. V prihodnjih letih bomo sejanje koruze postopoma nadomestili s sejanjem

industrijske konoplje. V letu 2015 smo sejali dve vrsti industrijske konoplje, in sicer Finolo

in Fedoro 17, v letu 2016 smo sejali eno vrsto industrijske konoplje, in sicer Fedoro 17.

V letu 2015 smo sejali Finolo na 0,75 hektarja obdelovalnih površin in smo pridobili 500

kilogramov semena, Fedore smo prav tako posejali na 0,75 hektarja obdelovalnih površin

in smo pridobili 470 kilogramov semena. Za seme industrijske konoplje, ki smo ga

pridobili v letu 2015, smo uporabljali hladno stiskanje in tako porabili 7 kilogramov

semena za 1 liter hladno stiskanega olja. Olje smo prodali po povprečni ceni 44 evrov (v

nadaljevanju EUR) za liter (cena je odvisna od velikosti embalaže), kar je za trenutno

ponudbo na trgu dokaj visoka cena. Svojo ceno opravičujemo s kakovostjo, saj se nam

hladno stiskanje po nižji ceni ne bi več izplačalo. Prav tako se zaradi svoje majhnosti lažje

usmerimo v visoko kakovost kot pa nizko ceno. Tako tudi lažje konkuriramo dolgoletnim

pridelovalcem in tudi oljarjem, ki kupijo semena po nižji ceni iz tujine.

Iz skupno 970 kilogramov semena smo pridobili približno 138,5 litra hladno stisnjenega

olja. Olja prodajamo v treh različnih embalažah, in sicer: 0,25 litra po 12 EUR, 0,5 litra po

22 EUR in 1 liter po 40 EUR. Cene embalaže so naslednje: steklenička 0,25 litra = 0,39

EUR, steklenička 0,5 litra = 0,44 EUR, steklenička 1liter = 0,68 EUR. Od prodanega olja

smo dobili 6.094 EUR prihodkov, stroški pa so skupno znašali 1.856 EUR. Čisti dobiček je

tako znašal 3.709 EUR. Glede na to, da smo leta 2015 industrijsko konopljo izkoristili

samo za stiskanje hladno stiskanega olja, se nam je investicija povrnila po 46,2 litra

prodanega olja (1856 EUR / 40,2, to je cena prodanega olja brez davka na dodano

vrednost). Investicija iz leta 2015 se nam je zaradi vsega prodanega olja že poplačala. Če

sem malo bolj natančen, smo do sredine januarja 2016 prodali okoli 50 litrov konopljinega

olja. Tako se nam je investicija povrnila v petih mesecih, če štejemo od avgusta, ko smo

pridelek pobrali z obdelovalnih površin. Naložba v pridelavo in predelavo industrijske

konoplje se nam je na naši kmetiji izplača.

Na splošno je težko opredeliti časovno obdobje povrnitve investicije, saj je težko

napovedati, kdaj se bodo izdelki prodali. Vsako leto posebej se tržišče in kupci

spreminjajo. Poznam navade kupcev, saj sem kar nekaj let prodajal na različnih tržnicah po

Sloveniji. Pride obdobje, ko se ljudje izredno zanimajo za neki izdelek, ker je to v tistem

obdobju moderno, po nekem obdobju pa se trendi zamenjajo. Čez čas se bodo trenutni

kupci po vsej verjetnosti zamenjali z novimi in tako naprej. Zato imamo na svoji kmetiji

srečo, da smo obdržali stik s strankami, ki so prej pri nas kupovale mlečne izdelke. Tako

vseskozi ciljamo na kupce, ki dajejo velik pomen zdravju in zdravi prehrani, kar pa je

bistvo industrijske konoplje.

10

Prodaje moke in proteinov do sedaj še nismo uporabljali. V prihodnosti bomo pobirali tudi

liste industrijske konoplje za čaj, ki bi ga lahko prodali tudi Zadrugi Konopko, ki ga je

lansko leto odkupovala po 18 EUR za kilogram (veleprodajna cena). Poleg semen lahko

pridelamo na hektar industrijske konoplje tudi od 3 do 5 ton konopljine slame (pezdir).

Cena za tono konopljine slame pa se na trgu giblje med 100 in 120 EUR. Dolgoročno

imamo na svoji kmetiji v načrtu tudi pobiranje slame, vendar pa trenutno dajemo prednost

olju, moki in proteinom.

Predstavitev kmetije Križman zaključujem s SWOT-analizo. SWOT-analiza je tisto

strateško orodje, ki podjetjem pomaga oblikovati celovito strategijo nadaljnjega

poslovanja. Dokler mu strategija omogoča doseganje trajne konkurenčne prednosti, je

podjetje vsekakor na pravi poti k uspešnemu poslovanju. SWOT-analiza, tako imenovana

celovita analiza prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti, je torej osnovno izhodišče za

oblikovanje celovite strategije podjetja (Dimovski, & Pengar, & Žnidaršič, 2005). V Tabeli

1 je prikazana SWOT-analiza kmetije.

Tabela 1: SWOT-analiza kmetije

Prednosti

- Lokacija domače kmetije v bližini avtoceste in

industrijske cone Rudnik.

- Stranke, ki so pri nas kupovale mlečne izdelke, sedaj

kupujejo izdelke iz industrijske konoplje.

- Zvestoba naših strank.

- Poznavanje tržišča zaradi dolgoletne prodaje na

tržnicah.

- Dolgoletni znanci na tržnicah želijo naše izdelke

preprodajati na tržnici.

- Cenejši nakup semena za setev zaradi članstva v

Zadrugi Konopko.

- Stranke lahko vidijo, kje je industrijska konoplja

dejansko zrasla (povečevanje zaupanja v slovensko

poreklo).

Slabosti

- Z vidika pridelave in predelave industrijske

konoplje smo še neuveljavljeni na trgu.

- Pomanjkanje potrebne mehanizacije za

pridelavo in predelavo industrijske konoplje.

- Najemanje strojev in strojnikov za spravilo

industrijske konoplje, kar nam povečuje

stroške.

- Zaradi vse večje ponudbe domačih

pridelovalcev in predelovalcev se cene

konopljinih izdelkov počasi znižujejo.

Priložnosti

- Povezava s kmetijsko Zadrugo Konopko nam

omogoča lažji prodor na tržišče (predstavitev na

sejmih).

- Zadruga Konopko nam omogoča najemanje potrebnih

strojev po nižji ceni.

- Skladišče kmetijske Zadruge Konopko je na naši

kmetiji, kar nam omogoča reden stik z drugimi

pridelovalci in strankami zadruge.

Nevarnosti

- Vse večja ponudba izdelkov iz industrijske

konoplje konkurenčnih pridelovalcev in

oljarjev bi lahko omejila naš prodor in obstoj

na trgu.

- Zavajanje oljarjev, da je poreklo surovin

industrije konoplje slovensko, čeprav to ni res.

- Zavajanje konkurence, da je olje hladno

stiskano, čeprav v resnici ni.

11

5 ANALIZA SLOVENSKEGA TRGA PRIDELAVE IN PREDELAVE

INDUSTRIJSKE KONOPLJE

5.1. Namen, cilji in raziskovalna vprašanja

V raziskovalnem delu bom podrobneje analiziral slovenski trg industrijske konoplje.

Zanima me predvsem, ali sta pridelava in predelava uspešna poslovna priložnost.

V raziskovalnem delu bom izvedel raziskavo trga o povpraševanju po industrijski konoplji.

Na tem koraku bom v analizo vključil anketni vprašalnik in intervju s predsednikom

kmetijske Zadruge Konopko. Podal bom oceno o velikosti slovenskega trga industrijske

konoplje in trendih v preteklosti in prihodnosti. Podal bom tudi priporočilo, ali se naložba

v pridelavo in predelavo industrijske konoplje na kmetiji izplača in če se, v kolikšnem

času.

Odgovoril bom na raziskovalna vprašanja, ki vključujejo analizo povpraševanja

industrijske konoplje v Sloveniji v naslednjih petih letih, zanima pa me tudi, ali se bo v

naslednjih petih letih vse več pridelovalcev usmerilo v pridelavo industrijske konoplje.

5.2. Metode analize podatkov

V empiričnem delu sem uporabil SWOT-analizo za analizo naše kmetije, PESTLE-metodo

za analizo države z vidika pridelave in predelave industrijske konoplje ter Porterjevih pet

silnic za analizo konkurenčnosti panoge, saj nam pokaže privlačnost panoge že podjetje, ki

v njej posluje. Sam sem analiziral panogo pridelave in predelave industrijske konoplje.

Izračunal sem višino investicije in v kolikšnem času se je povrnila. Podatke sem analiziral

s pomočjo Microsoftovega Excela, kjer sem s kvantitativnimi metodami pokazal

številčnost pridelovalcev in predelovalcev te rastline, povpraševanje in ponudbo na trgu v

preteklosti in sedaj, zakonodajo, stanje na domači kmetiji itd.

Raziskavo o povpraševanju na trgu sem izvedel s pomočjo ankete, od katere sem prejel 93

odgovorov, in osebnega intervjuja. V anketi so bila zastavljena vprašanja, s pomočjo

katerih sem prišel do odgovorov o povpraševanju po industrijski konoplji in njenih

izdelkih. Anketo o povpraševanju kupcev sem junija 2016 posredoval prek socialnega

omrežja Facebook, kjer sem zajel vzorec ljudi, starih med 15 in 60 let. Anketirane sem

spraševal o tem, kakšno mnenje imajo o industrijski konoplji, ali kupujejo izdelke, ki jo

vsebujejo itd. Osebni intervju sem opravil s predsednikom Zadruge Konopko. Spraševal

sem ga o težavah, izzivih, prednostih in slabostih, s katerimi se soočajo tisti, ki se s

pridelavo in predelavo industrijske konoplje že ukvarjajo. Za informacije o relevantni

zakonodaji sem se posvetoval z očetom, saj je moral ob prestrukturiranju na pridelavo

industrijske konoplje predložiti ustrezne podatke. Prav tako sem si pomagal s spletnim

12

naslovom uradnega lista, kjer so dostopne vse informacije in potrebni obrazci, ki jih

potrebujemo, če se želimo ukvarjati s to dejavnostjo.

Ker želim oceniti preteklo in sedanjo ponudbo oz. trende v preteklosti in sedanjosti, sem

vključil podatke o količinah in cenah za leti 2014 in 2015. Prav tako sem pridobil podatke

o količinah in cenah trenutnega povpraševanja, raznovrstne uporabe in trend rasti uporabe.

Nekatere podatke so mi posredovali iz Zadruge Konopko, druge pa sem pridobil sam s

pomočjo ankete in osebnega intervjuja. Stroškovno sem ovrednotil celoten projekt in

dobiček, ki smo ga iztržili iz 1,5 hektarja posejane konoplje, ki smo jo posejali na svoji

kmetiji v letu 2015. Torej sem ovrednotil tudi finančno konstrukcijo smiselnosti naložbe v

pridelavo industrijske konoplje, pri čemer sem upošteval vse stroške in povrnitve

investicij.

5.3. Porterjev model petih silnic za pridelavo in predelavo industrijske

konoplje

Analizo slovenskega trga pridelave in predelave industrijske konoplje sem opravil s

pomočjo Porterjevega modela petih silnic, ki je temeljno analitično orodje za analizo

konkurenčne prednosti na ravni panoge. Predstavlja podjetje v preseku petih konkurenčnih

sil, in sicer: pogajalske moči dobaviteljev, pogajalske moči kupcev, nevarnosti vstopa

novih konkurentov v panogo, nevarnosti substitucije in konkurence med obstoječimi

podjetji v panogi.

Analiza konkurenčnosti panoge nam pokaže privlačnost panoge za podjetje, ki v njej

posluje. Ključno za podjetja je, da poznajo moč konkurence v panogi, saj je od tega

odvisna potencialna dobičkonosnost panoge. Konkurenca znotraj panoge največkrat

povzroči znižanje cen, kar neposredno vpliva na donosnost kapitala podjetij v panogi.

Torej, močnejša, kot je moč navedenih petih konkurenčnih sil v panogi, manjša je njena

potencialna dobičkonosnost (Dimovski, & Pengar, & Žnidaršič, 2005).

Konkurenca med obstoječimi podjetji v panogi pridelave in predelave industrijske konoplje

se iz leta v leto stopnjuje. Od leta 2004 naprej se v Sloveniji vse več pridelovalcev odloča

za pridelavo in predelavo industrijske konoplje. Tako so si pridelovalci, ki pridelujejo

konopljo že vrsto let, ustvarili donosno tržišče. Dostop do donosnega tržišča je tako

omejen, če si majhen oz. šele začenjaš s to dejavnostjo. Prednost je seveda, če se veliko

manjših pridelovalcev poveže v zadrugo. V Sloveniji je že veliko pridelovalcev in če želiš

izstopati, moraš delati na kakovosti ali na nizki ceni. Veliki konkurenti so tudi oljarji, ki

poleg vseh drugih olj predelujejo tudi olje iz industrijske konoplje. Le-ti kupujejo seme

industrijske konoplje iz tujine po nižji ceni, kar jim omogoča, da si lahko privoščijo tudi

nižjo maloprodajno ceno. Navsezadnje je trenutno slovenskega semena še zmeraj premalo

in ga lahko hitro prodamo. To je tudi eden od razlogov, zakaj se slovenski oljarji odločajo

13

za uvoz semena in drugih konopljinih izdelkov iz Kitajske, Kanade, Francije in drugje

(Milič, 2014). Tukaj lahko omenim še to, da imajo slovenski pridelovalci prednost pred

oljarji, saj lahko dejansko dokažejo, da je olje slovenskega porekla, kar je pri oljarjih

dvomljivo, saj sami ne pridelujejo semena industrijske konoplje. Glede na to, da je v

Sloveniji vsako leto več ponudnikov, pa povpraševanje še vedno presega ponudbo.

Tekmovalnost je v tej dejavnosti srednje velika (glej Prilogo 3).

V primeru industrijske konoplje je možnost pojava nadomestkov dokaj velika. Tako so

lahko konopljinemu olju nadomestki npr. laneno olje, orehovo olje, olje mareličnih pešk,

olje črne kumine ipd. Ker so vsa olja za nekaj dobra oz. zdravilna, mora pridelovalec imeti

res kakovostno olje, da lahko izstopa iz konkurence. Pridelovalec doseže kakovost s hladno

stiskanim oljem. V primeru hladnega stiskanja olja, to je do 31 stopinj Celzija, je izkoristek

semen manjši tudi do 50 %. Ocenjeno je, da se iz 700 kilogramov semen pridobi 200 litrov

olja (Milič, 2014), na naši kmetiji pa smo iz iste količine semen iztisnili samo 100 litrov

hladno stiskanega konopljinega olja. Tako sem po primerjanju ugotovil, da je lahko v

primeru hladnega stiskanja olja izkoristek tudi za polovico manjši. Hladno stiskano olje

mora zato pridelovalec prodajati po višji ceni, če bi želel dobiti enak končni izkupiček, kot

če bi stiskal olje pri višjih temperaturah. Na splošno je tako verjetnost pojava novih

nadomestkov srednje visoka.

Kupci imajo veliko pogajalsko moč, v primeru, da imaš večje količine olja, ki jih prodajaš

v hipermarketih in velecentrih. Pridelovalcev industrijske konoplje in oljarjev je veliko,

zato jim veletrgovci ponudijo zelo nizko odkupno ceno. Tako ti na trgu lahko uspe samo,

če si zelo poceni ali, če imaš izredno kakovosten izdelek, ki ga prodajaš po višji ceni.

Kakovost lahko opravičuješ z različnimi priznanji, kot so npr. priznanje kmetijsko-

živilskega sejma Agra, priznanje dobrot slovenskih kmetij, EKO-certifikat in drugi (Ulčar,

2015). Ne smemo zanemariti tudi dejstva, da je povpraševanje še vedno večje od ponudbe.

To pomeni, da tržišče še ni zasičeno in je izdelkov iz industrijske konoplje še vedno

premalo. Glede na to, da je ponudnikov veliko, povpraševanje pa je še večje večje od

ponudbe, imajo kupci srednje visoko pogajalsko moč.

Glede na to, da je na trgu že večje število dobaviteljev, je v tem primeru pogajalska moč

dobaviteljev nizka. Na trgu je tako pomemben dejavnik nizka cena oz. vrhunska kakovost

konopljinih olj, čajev, moke itd. V primeru industrijske konoplje gre za izdelke, ki so na

trgu prisotni že nekaj časa in so prisotni v vsaki bolje založeni trgovini, zadrugi itd. V

Sloveniji imamo nekaj velikih pridelovalcev, ki so na trgu prisotni že desetletje in veliko

manjših pridelovalcev, ki se s pridelavo industrijske konoplje ukvarjajo šele nekaj let. V

primeru, da izdelke iz industrijske konoplje dobavitelji/pridelovalci posredujejo drugim

trgovcem oz. da sami neposredno ne prodajajo izdelkov, je potemtakem njihova pogajalska

moč nizka. V primeru neposredne prodaje končnim odjemalcem pa je pogajalska moč

dobaviteljev visoka, saj si ustvarijo lasten krog odjemalcev (primer naše kmetije). V tem

primeru jim tudi ni treba nižati cen lastnih proizvodov z namenom, da bi jih veletrgovci

14

vključili v svojo ponudbo proizvodov. Če povzamem, je v večini primerov pogajalska moč

dobaviteljev nizka.

Panoga pridelave in predelave industrijske konoplje je v Sloveniji dokaj nova, zato so na

splošno vstopne ovire v panogo dokaj visoke. Zaradi zakonskih prepovedi se tehnologija

za pridelavo te poljščine ni razvijala in so zato cenovno dostopni stroji že zelo stari. Nova

mehanizacija je v razvoju in je zato posledično zelo draga. Te ovire se zmanjšajo, če se

ljudje povežejo v zadrugo oziroma kakšno podobno združenje. Tako se je naša kmetija, kot

tudi drugi pridelovalci, pridružila Zadrugi Konopko, kjer so različne storitve dostopne po

ugodnejši ceni. Vstop v to panogo je otežen, saj potrebuješ večja finančna sredstva, če si

želiš priskrbeti celoten proizvodni obrat. Na splošno so tako vstopne ovire v panogo

visoke. V prilogi 3 prilagam tabelo skupne privlačnosti panoge.

5.4 Analiza PESTLE slovenskega trga pridelave in predelave industrijske

konoplje

5.4.1 Politično okolje

Politika se je do nedavnega izogibala kakršnemu koli obravnavanju industrijske konoplje.

Industrijsko konopljo so z zakonom o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami

uvrstili med trde droge in jo enačili z marihuano, kokainom in drugimi prepovedanimi

drogami. Spremembe so se začele pojavljati na začetku 21. stoletja, predvsem leta 2014, ko

so nekatera prehranska dopolnila dobila dovoljenje za prodajo (Kocjan Ačko, 2015).

Velika prelomnica na področju zakonodaje je bilo tudi sprejetje spremenjenega pravilnika

o pogojih za pridobivanje dovoljenja za gojenje konoplje in maka. Naš minister za

kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan je dne 25. maja 2015 s sprejetjem

omenjenega pravilnika omogočil pridelavo in predelavo industrijske konoplje tudi v

prehrambne namene. Od tega datuma naprej lahko slovenski pridelovalci predelujejo tudi

industrijsko konopljo, ki je bila pridelana v Sloveniji. Če povzamem, je politika v zadnjih

letih bolj prizanesljiva do pridelovalcev in pridelovalcev industrijske konoplje. V primeru,

da bi se ta trend nadaljeval, lahko Slovenija sčasoma postane zelo uspešna na tem

področju, tudi na svetovnih trgih (Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,

2015).

5.4.2 Ekonomsko okolje

V preteklosti je bila pridelava industrijske konoplje v Sloveniji dokaj omejena, zato naš trg

ni rasel vzporedno s tujim. V tujini industrijsko konopljo pridelujejo množično z

najnaprednejšo tehnologijo in pripomočki za njeno obdelavo. Cene izdelkov in surovin so

zaradi tega veliko nižje kot pri slovenskih pridelovalcih. Zaradi nižje cene so tako

slovenski trgovci kupovali izdelke iz industrijske konoplje iz tujine. V Sloveniji prav tako

15

ni bilo zadostnih količin, ki bi zadovoljile povpraševanju trga (Milič, 2014). V Sloveniji

naj bi na kmetijski ravni pokrili le 5 % povpraševanja po industrijski konoplji. Šušnik

(2014) pravi, da v Slovenijo uvažamo 90 % izdelkov, oz. moramo uvoziti 80 % vseh

surovin za izdelke iz konoplje. Povpraševanje raste, zato se delež uvoza le povečuje. Pravi,

da smo majhna država, morali bi se torej hitro prilagoditi, a se to ne zgodi. Pravi, da naj

politiki malo pogledajo na splet, vedenje o konoplji se izjemno povečuje, a kljub temu v

šoli otroci o njej še vedno ne izvedo nič (Tavčar, 2014).

Stanje se je v Sloveniji v zadnjih petih letih zelo spremenilo. Zaradi večje ponudbe

slovenskih pridelovalcev sedaj glavno težavo predstavlja cena. Slovenski pridelovalci so

majhni in nespecializirani, zato ne morejo konkurirati npr. Kanadčanom, Francozom,

Kitajcem itd. Slovenski pridelovalci uporabljajo tudi najemanje strojev in ljudi, ki jih

potrebujejo za spravilo industrijske konoplje, kar pa jim povečuje stroške in posledično

zmanjšuje dobiček. Država pridelavo industrijske konoplje že subvencionira, vendar bi

morala subvencionirati tudi nakup strojev (Svete, 2013), tako bi lahko pridelovalci prišli do

novejše tehnologije za pridelavo in predelavo industrijske konoplje. Z novejšo tehnologijo

bi slovenski pridelovalci lažje konkurirali tujim. Cene slovenskih izdelkov se bodo zaradi

večje ponudbe sčasoma približale cenam tujih izdelkov iz industrijske konoplje. Tukaj

lahko poudarim, da pripisujejo Slovenci velik pomen temu, da je neki izdelek domač in

bodo iz tega vidika domači izdelki pogosteje bolj cenjeni od tujih, s tem pa bodo dosegali

tudi višje cene (Milič, 2014).

Od sprejetja spremenjenega pravilnika za gojenje industrijske konoplje in maka se je

veliko spremenilo in se tako lahko konoplja uporablja tudi v prehrambne namene

(Slovenska tiskovna agencija, 2015). To pomeni, da ima tudi naš proračun že nekaj

prihodka iz te dejavnosti. Robić (2013) pravi, da med tem ko prodaja izdelkov iz

industrijske konoplje prinaša v blagajne držav Washington in Kolorado vsaj 20 % sredstev,

smo v Sloveniji šele na začetku. Z uporabo medicinsko licencirane konoplje lahko v

zdravstvu znižamo stroške tudi do 50 %, saj lahko konopljo uporabljamo za zdravljenje

rakavih obolenj in glavkomov (Robić, 2013).

V povezavi z zdravstvom bi lahko tako dodatne prihodke v državno blagajno prinesla tudi

konopljina smola, neuradno tudi hašiševo olje. V zadnjem času vse večje povpraševanje po

njej, vendar je zaradi stroge zakonodaje dostopna samo na črnem trgu. Bitenc (2014) pravi,

da so cene v Sloveniji zelo različne, gibljejo se med 30 in 300 EUR za mililiter olja.

Mnenja o ceni konopljine smole so različna, ne glede na vse so cene zelo visoke. Na

nevrološki kliniki v Ljubljani navajajo, da nas lahko terapija s konopljino smolo stane

približno 700 EUR. Tako nas omejuje samo zakonodaja, da bi denar s črnega trga

preusmerili v državno blagajno (Milič, 2014). Lahko bi se zgledovali po zvezni državi

Kolorado (Združene države Amerike), ki je bolj napredna od nas in je konec leta 2013

legalizirala medicinsko konopljo za legalno uporabo, prodajo v licenciranih trgovinah in

gojenje za osebno rabo. Že po pol leta so začele prihajati informacije, da je nova panoga

16

ustvarila več kot deset tisoč novih zaposlitev (Novak, 2015). Miran Perko iz Zelene

direktive je mnenja, da imamo v Sloveniji, predvsem v južnih legah, celo boljše pogoje za

pridelavo medicinske konoplje kot v zvezni državi Kolorado (Ivačič, 2014). Če povzamem,

je pridelava industrijske konoplje zelo dobičkonosen posel, ki lahko pridelovalcu in državi

prinese veliko prihodkov.

5.4.3 Socialno kulturno okolje

Industrijsko konopljo ljudje pogosto povezujejo z indijsko konopljo in posledično takoj

pomislijo na drogo (Peternel, 2013). To se v zadnjem času spreminja, saj se vse več ljudi

odloča za zdravo prehrano in na splošno zdrav življenjski slog. Ljudje so bolj razgledani in

vedno več se jih odloča za to, da bi industrijsko konopljo uvrstili v svoje prehrambne

navade. Tako se v zadnjem času vse več ljudi odloča za uživanje konopljinega olja, čajev,

moke itd. Pomembno je tudi to, da dajemo Slovenci velik pomen domači pridelavi oz.

slovenskemu poreklu. Vse več ljudi v zadnjem času podpira uporabo industrijske konoplje,

ta trend pa se bo nadaljeval tudi v prihodnosti.

5.4.4 Tehnološko okolje

Marsikdo bi rad prideloval industrijsko konopljo, vendar pa je težko dostopati do

primernih strojev, ki jih potrebujemo za pridelavo in predelavo. Zaradi zakonov, ki so

nasprotovali pridelavi industrijske konoplje, se je razvoj tehnologije za predelavo te

poljščine nekako zaustavil. Tehnologija za predelavo industrijske konoplje tako ni tekla

vzporedno z razvojem strojev za predelavo drugih poljščin. Stroji, ki so cenovno dostopni,

so že zelo stari in potrebujejo nekakšne predelave oziroma dodelave, novi stroji pa so

izjemno dragi in si jih posamezniki ne morejo privoščiti (Ivačič, 2014).

5.4.5 Pravni dejavniki

Pravo je bilo dolgo časa velik trn v peti prvim pridelovalcem industrijske konoplje. Prvi

posevke industrijske konoplje je policija zasegla in uničila. S to težavo se je med prvimi

leta 1995 soočil pridelovalec Dejan Rengeo (Svete, 2013). Od leta 2004 naprej se je vse

začelo obračati v korist pridelovalcev industrijske konoplje. Večjo srečo je imel tako leta

2009 Aleš Vovk, ko so okoli njegovega nasada v Šmarjeških Toplicah hodili policisti,

kriminalisti in tožilec, vendar pa zaradi takratne že spremenjene zakonodaje niso mogli nič

ukreniti (Jakše, 2009).

Sprejetje spremenjenega ZPPPD je bil največji premik v smeri popolne legalizacije

industrijske konoplje. V pravilniku o pogojih za pridobitev dovoljenja za gojenje konoplje

in maka na strani 5276 so določeni natančnejši pogoji za gojenje konoplje in maka.

Pravilnik je bil sprejet 25. maja 2011. V letu 2015 pa je bil sprejet spremenjen pravilnik, ki

v Sloveniji dovoljuje tudi pridelavo in predelavo industrijske konoplje v prehrambne

17

namene, česar prejšnji pravilnik še ni dovoljeval. Prav tako se lahko v predelavi uporablja

industrijska konoplja, ki je bila pridelana (gojena) v Sloveniji, kar do leta 2015 ni bilo

dovoljeno. Omejitve so ostale samo še pri sejanju semena avtohtonih slovenskih vrst

industrijske konoplje. Tudi to bi se lahko v prihodnosti spremenilo, saj so člani Ekoci

Slovenije izročili semena slovenske industrijske konoplje ministru Dejanu Židanu in bodo

analizirana ter testirana na polju. Na kmetijskem institutu Slovenije bodo nato vpisana v

sortno listo. V primeru vpisa v sortno listo pa bi politika postavila nov mejnik v slovenski

zakonodaji, saj bi lahko slovenski pridelovalci sejali semena avtohtonih slovenskih vrst,

kar do sedaj ni bilo mogoče (Minister Židan: »Gojenje industrijske konoplje lahko v

Sloveniji postane uspešna poslovna priložnost, 2015). Tako bi bil prestavljen še en mejnik

v pravu, saj slovenskim pridelovalcem ne bi bilo več treba kupovati semen za setev iz

uvoza, hkrati bi slovenski pridelovalci pridelovali avtohtono industrijsko konopljo (Tavčar,

2015).

5.4.6 Okoljski dejavniki

Glede na to, da industrijska konoplja ne potrebuje nobenih fitofarmacevtskih sredstev za

rast, je popolnoma neškodljiva okolju. Tako je industrijska konoplja zaradi svojih lastnosti

idealna za ekološke pridelovalce oz. pridelovalce, ki se želijo iz integrirane pridelave

preusmeriti na ekološko predelavo. Klemen, Cokan (2015) pravi, da si industrijska

konoplja sama v zemlji najde hranila, izboljšuje kakovost zemlje, zatira plevel in je ni treba

varovati pred škodljivci in boleznimi (Šubic, 2015).

Dokazano je tudi, da industrijska konoplja očisti zemljo težkih kovin (Robinson, 2015),

zato bi lahko z njeno pridelavo na dolgi rok očistili zemljo. Je zelo uporabna rastlina, ki

lahko nadomesti izsekavanje dreves, saj je popoln nadomestek lesa in je njen hektarski

donos štirikrat večji od hektarskega donosa dreves (Robinson, 2015).

5.5 Analiza intervjuja s predsednikom Zadruge Konopko

Zadruga Konopko je socialno podjetje, katerega glavni namen je razvoj pridelave in

predelave konoplje v različne družbeno koristne namene. Zadruga Konopko povezuje

majhne pridelovalce in jim s tem olajša pridelavo, predelavo in končno prodajo izdelkov iz

industrijske konoplje. V okviru Zadruge Konopko se izvaja tudi letni odkup semen in

čajev. Z nakupom tehnološke opreme za pridelavo in predelavo industrijske konoplje

Zadruga znižuje stroške članom zadruge, ki bi jih imeli ob najemanju strojev od zunanjih

ponudnikov. Eden od namenov Zadruge je tudi promoviranje ekološkega kmetovanja, saj

je industrijska konoplja zaradi svojih lastnosti odlična izbira za ekološke kmete. Člani

Zadruge so zelo aktivni v promoviranju njene blagovne znamke, prav tako so redno

prisotni na raznih sejmih, kot npr. na sejmu Lent, kmetijsko-živilskem sejmu Agra v Gornji

Radgoni, sejmu Narava in zdravje v Celju itd. Dolgoročno je cilj Zadruge, da bi se

18

vzpostavile maloprodajne enote v večjih mestih, kjer bi se izvajali prodaja konopljinih

izdelkov, svetovanje in izobraževanje kupcev (Zadruga Konopko, 2016).

Zadruga ima dve operativni enoti. Prva operativna enota (skladišče) je na naši kmetiji, in

sicer na Ižanski cesti 338, druga operativna enota pa na Kmetiji Lacko v Novi vasi pri

Ptuju 90. V prvi imamo shranjene zaloge konopljinega semena, čajev, olj, moke in

konopljinih semen za setev. Poleg vseh zalog so v njej tudi tehnološki pripomočki za

predelavo konoplje, ti pa so: stiskalnica za hladno stiskanje konopljinega olja, mlin za

konopljino moko in pretresalnik za semena, ki loči konopljino seme od plevela.

Za dejansko stanje industrijske konoplje na slovenskem trgu sem povprašal Davida

Geršaka, predsednika Zadruge Konopko. Glede na to, da je Evropska zveza za pridelavo

industrijske konoplje v Sloveniji navedla, da smo konopljo v letu 2015 pridelovali na 3 %

od skupno 17.523 hektarjev obdelovalnih površin, David Geršak meni, da se bo pridelava

vsekakor povečevala. Meni, da je trend v vedno večjih pridelovalnih površinah, pri čemer

pa so nujni organiziranost pridelovalcev (zadruge), odkup pridelka, zagotovitev procesov

predelave konoplje (zlasti slame) in razvoj inovativnih izdelkov. Po njegovem mnenju bo

šele zaključni krog omogočil pravi razmah in izkoriščenost potenciala konoplje.

David Geršak meni, da bo na področju prehrane povpraševanje zmerno, na drugih

področjih (kozmetika, tehnične aplikacije, medicina) pa vedno večje, saj uporabniki vedno

bolj spoznavajo cel spekter uporabnosti konoplje, pa tudi zakonodaja se prilagaja.

Prihodnost industrijske konoplje vidi predvsem v konopljinem steblu (vlakna in pezdir),

torej gradbeništvu, plastični industriji, avtomobilski in elektroindustriji. S spoznavanjem

pomembnosti endokanabinoidnega sistema v našem telesu pa je pričakovati izjemen

napredek tudi na področju medicine oz. zdravstva (kanabinodi).

Da se bo v naslednjih petih letih vse več slovenskih pridelovalcev usmerilo v pridelavo

industrijske konoplje, potrjuje statistika, ki po mnenju Davida Geršaka zagotovo drži.

Geršak pravi, da je pridelava konoplje enostavna, ne terja uporabe fitofarmacije, celo čisti

zemljo (fitoremediacija), hektarski donos je boljši, potencial bistveno večji kot pri drugih

poljščinah. Meni, da če nam bo uspelo in se bomo znali v Sloveniji še bolj povezati, je

povsem realno pričakovati, da bomo gojili konopljo v še večjem obsegu, povečali

samooskrbo in si tudi z njeno pomočjo ustvarjali zelena delovna mesta.

Po njegovem mnenju še vedno predstavlja oviro toga in rigidna zakonodaja, ki ne sledi

evropskim trendom in dobrim praksam v tujini ter še vedno slepo sledi dikciji, da je

konoplja prepovedana droga. Ena od ovir je nepovezanost akterjev in s tem šibkost na trgu,

kar v zadnjih letih uspešno rešujejo v Zadrugi Konopko. Zelo očitna ovira po njegovem

mnenju je tudi pomanjkanje sodobne in učinkovite mehanizacije oz. tehnologije, ki bi v

našem specifičnem okolju pomagala reševati težave žetve konoplje in predelave slame.

Meni, da se za gojenje konoplje odloča vedno več pridelovalcev, zlasti manjših, ki želijo

19

poskusiti s pridelavo industrijske konoplje. Žal dosti pridelovalcev odneha in kljub

možnostim odkupa, ki pri Zadrugi Konopko poteka organizirano od jeseni 2015, pridelave

prihodnje leto ne ponovijo. Geršak meni, da uvoz ne predstavlja ovire, kar ne moremo ali

ne znamo predelati sami (npr. tekstil), po njegovem mnenju pač uvozimo in iz tega

naredimo izdelke z ustrezno dodano vrednostjo. Dodal je tudi, da je bil do zadnje

spremembe zakonodaje v maju 2015 uvoz izdelkov iz konoplje celo stimuliran, saj je

pravilnik prepovedoval predelavo lastne konoplje v olje, čaj itd. Mnenja je, da področje

dokazovanja kakovosti na trgu ni dobro urejeno, a pravi, da to ni težava samo konopljinih

izdelkov, temveč širša težava, posledica globalizacije in moči korporacij. V Zadrugi

Konopko imajo narejen postopek nadzora kakovosti in ga tudi redno izvajajo. Do konca

leta 2016 bodo na tem področju naredili še edinstven korak dalje in s tem potrošnikom dali

jasno vedeti, kaj je kakovostno slovensko, hladno stiskano in sveže konopljino olje, kaj

torej plačajo in kaj dobijo. Geršak je mnenja, da bo trendu prestrukturiranja iz

konvencionalne pridelav na ekološko sledilo še veliko slovenskih pridelovalcev. Pridelava

industrijske konoplje je že sama po sebi ekološka, ker ne potrebuje uporabe

fitofarmacevtskih sredstev, zato vidi v njej prihodnost ekološkega kmetijstva. Celoten

potek intervjuja je priložen v Prilogi 5.

5.6 Analiza ankete o povpraševanju potrošnikov po izdelkih iz

industrijske konoplje

S pomočjo spletne ankete sem želel preveriti povpraševanje slovenskih kupcev po izdelkih

iz industrijske konoplje. Z 20 vprašanji sem želel izvedeti, kako dobro to poljščino poznajo

slovenski kupci. Prav tako me je zanimalo, kje in koliko izdelkov iz industrijske konoplje

kupujejo slovenski kupci. Anketo sem oblikoval z ordojem EnKlikAnketa na spletni strani

www.1ka.si.

Anketo sem posredoval svojim znancem prek e-pošte, na družabnem omrežju Facebook pa

sem objavil povezavo do ankete. Glede na to, da so moji znanci večinoma predstavniki

mlajše populacije ljudi, sem pričakoval, da anketa ne bo reprezentativna.

Poleg vprašanj, povezanih s tematiko industrijske konoplje, sem anketirance spraševal tudi

po starosti, izobrazbi in spolu. V anketi je sodelovalo 93 oseb, od tega 52 žensk in 40

moških. Večina, 59 oz. 63 % anketirancev spada v starostno skupino med 21 in 40 let.

Srednjo šolo in več ima 87 % anketirancev, manj kot srednjo šolo pa 13 % anketirancev.

Največ anketirancev prihaja iz osrednjeslovenske regije, in sicer 67 %, sledijo pa jim

anketiranci iz Gorenjske s 14 % in iz Primorske z 9 %.

Anketni vprašalnik se je nadaljeval z vprašanjem: »Ali ste že slišali za industrijsko

konopljo?« Izmed 93 anketirancev jih je 89 že slišalo za industrijsko konopljo, štirje pa za

omenjeni pojem še niso slišali. To pomeni, da je zavest o obstoju industrijske konoplje

med anketiranci prisotna. Prav tako sem z vprašanjem: »Ali menite, da je industrijska

20

konoplja drugo ime za indijsko konopljo?« želel izvedeti, ali ljudje ločijo med industrijsko

in indijsko konopljo. Glede na to, da je 77 % anketirancev oz. 72 od skupno 93 odgovorilo

z ne, lahko trdim, da ljudje dobro ločijo med industrijsko in indijsko konopljo, ker gre za

sorodni rastlini, ki imata povsem drugačne lastnosti in učinke na človeka. Z vprašanjem:

»Ali menite, da je industrijska konoplja zdravilna rastlina?« sem želel preveriti, ali ljudje

sprejemajo industrijsko konopljo kot zdravilno rastlino ali ne. Na to vprašanje je 87 %

anketirancev odgovorilo pritrdilno, zato lahko glede na rezultate trdim, da anketiranci v

veliki večini prepoznavajo industrijsko konopljo kot zdravilno rastlino. Anketa se je

nadaljevala z vprašanjem: »Ali menite, da bi lahko z izdelki iz industrijske konoplje

nadomestili zdravila, ki jih dobite v lekarni?«. S tem vprašanjem sem želel preveriti, ali

anketiranci sprejemajo industrijsko konopljo kot zdravilno rastlino do te mere, da bi jo

uporabljali kot nadomestek za nekatera zdravila iz lekarne. Glede na to, da je 53 %

anketirancev odgovorilo pritrdilno, lahko trdim, da bi jo anketiranci v večini primerov

sprejeli kot nadomestek zdravila.

Na naslednje vprašanje, ki se se je glasilo: »Ali podpirate uporabo konopljinih izdelkov v

prehrambne namene?«, je 90 % anketiranih odgovorilo, da podpirajo njeno uporabo v

prehrambne namene, 10 % pa se jih s tem ne strinja. Tako sem prišel so sklepa, da je

potencial v pridelavi industrijske konoplje za prehrano, saj jo velika večina podpira ravno v

ta namen. Zanimalo me je tudi, ali anketiranci kupujejo izdelke iz industrijske konoplje v

prehrambne namene. Glede na to, da jih 41 % oz. 37 od skupno 91 anketirancev trdi, da

kupuje izdelke iz industrijske konoplje v prehrambne namene, lahko trdim, da je

povpraševanje po konopljinih izdelkih zmerno. V anketi sem prav tako povprašal, katere

izdelke kupujejo v prehranske namene. S tem vprašanjem sem želel izvedeti predvsem,

katere izdelke iz industrijske konoplje se splača pridelovati oz., kaj se najbolj prodaja. Med

37 anketiranimi, ki uporabljajo industrijsko konopljo v prehrambne namene, jih največ oz.

46 % kupuje konopljino olje. Poleg olja se anketiranci najpogosteje odločajo za nakup

konopljinih semen (25 %) in konopljinega čaja (12 %). En anketiranec pa je pod drugo

navedel, da kupuje sladoled in tortice z dodatkom industrijske konoplje.

Namen vprašanja: »Kako pogosto kupujete izdelke, ki vsebujejo industrijsko konopljo?« je

bil izvedeti, kakšne so nakupne navade kupcev. Med 37 anketiranci, ki uporabljajo

industrijsko konopljo v prehrambne namene, jih 43 % kupuje izdelke manj kot enkrat na

mesec. 41 % anketirancev se odloča za nakup izdelkov iz industrijske konoplje enkrat na

mesec. Najmanj oz. 3 % anketirancev pa kupuje omenjene izdelke več kot trikrat na mesec.

Z anketo sem želel preveriti tudi, kje anketiranci najpogosteje kupujejo izdelke, ki

vsebujejo industrijsko konopljo. Namen tega vprašanja je bil izvedeti, kateri prodajni kanal

je najboljši za prodajo izdelkov iz industrijske konoplje. Med 37 anketiranimi, ki

uporabljajo industrijsko konopljo v prehrambne namene, jih 44 % kupuje izdelke iz

trgovine, 31 % pa na domu pridelovalca/predelovalca. En anketiranec je pod drugo

navedel, da izdelke kupuje v slaščičarni. Z vprašanjem: »Ali morda katere izdelke, ki

vsebujejo industrijsko konopljo, pogrešate in bi jih želeli vključiti v ponudbo

21

prodajalcev?« sem želel izvedeti, ali je obstaja še kakšen izdelek, po katerem bi bilo veliko

povpraševanje, vendar še ni dostopen. Od 37 anketirancev, ki kupujejo izdelke iz

industrijske konoplje, jih 84 % ne pogreša nobenega izdelka.

Predvideval sem, da se vsi anketiranci ne odločajo za uporabo/nakup izdelkov iz

industrijske konoplje, zato so me zanimali njihovi razlogi. To vprašanje je bilo namenjeno

54 anketirancem oz. 58 % od skupno 91 anketirancev, ki se za nakup izdelkov iz

industrijske konoplje ne odločajo. Od skupno 54 jih je 47 % odgovorilo, da so cene

izdelkov iz industrijske konoplje previsoke in prav tako jih 47 % meni, da izdelkov iz

industrijske konoplje ne poznajo. Možnost drugo je izbralo 6 % anketirancev. Odgovorili

so, da izdelki niso okusni in da industrijska konoplja nima tolikšnega učinka, kot ga ima

prava (indijska konoplja).

Glede na to, da se zelo majhen odstotek konopljinih izdelkov pridela in predela v Sloveniji,

me je zanimalo, ali se anketiranci tega zavedajo. Od 92 anketirancev, ki so odgovorili na to

vprašanje, jih je 52 % izbralo možnost 0–20 %, 29 % pa možnost 21–40 %. Nihče ni izbral

možnosti 81–100 %. To pomeni, da se anketiranci zavedajo, da večina konopljinih surovin

prihaja iz uvoza. Namen vprašanja: »Ali menite, da se bo povpraševanje po industrijski

konoplji v naslednjih 5 letih povečevalo?« je bil od anketirancev izvedeti, kje vidijo

izdelke iz industrijske konoplje v prihodnjih petih letih. Od skupno 92 anketirancev jih je

72 oz. 78 % odgovorilo z da, 20 oz. 22 % pa z ne. To pomeni, da anketiranci verjamejo, da

se bo povpraševanje po izdelkih iz industrijske konoplje v naslednjih petih letih povečalo,

kar je spodbudno tudi za našo kmetijo, ki dejansko šele vstopa v to panogo.

Namen vprašanja »V katere namene se bo po vašem mnenju uporabljala industrijska

konoplja?« je bil izvedeti, v kateri panogi vidijo anketiranci največji potencial za

industrijsko konopljo. Od 72 anketirancev, ki so navedli, da se bo povpraševanje po

industrijski konoplji v naslednjih petih letih povečalo, jih je 32 % izbralo možnosti

prehrana. To pomeni, da vidijo anketiranci največji potencial industrijske konoplje v

prehrani. Prehrani pa sledita kozmetika iz industrijske konoplje z 19 % in biorazgradljiva

embalaža s 14 %. Pod drugo je 1 % anketirancev navedel, da se bo industrijska konoplja

uporabljala v zdravstvene namene.

Pri anketi me je zanimalo, kaj je po mnenju anketirancev glavna ovira za pridelovalce in

predelovalce industrijske konoplje v Sloveniji. Od skupno 92 anketirancev jih je 45 oz. 48

% izbralo možnost zakonodaja. Druga najpogostejša izbira je bila pomanjkanje kmetijske

mehanizacije, kar je navedlo 25 oz. 27 % anketirancev. Pod drugo so z 2 % izbrali oviro s

strani ljudi (sprejemanje industrijske konoplje). V preteklosti je bila za pridelovalce glavna

ovira zakonodaja, ki pa se je na srečo v zadnjih letih zelo spremenila v korist

pridelovalcev. Trenutno je glavna ovira za pridelovalce pomanjkanje kmetijske

mehanizacije, prilagojene pridelavi in predelavi industrijske konoplje. Ta možnost je bila

22

druga največkrat izbrana s strani anketirancev, kar pomeni, da vedo, s katerimi težavami se

soočajo pridelovalci. Prikaz vseh grafov sem priložil v Prilogi 6.

5.7 Proizvodne in prodajne cene ter količine industrijske konoplje

Zaradi pomanjkanja ponudbe so cene izdelkov iz industrijske konoplje na slovenskem trgu

še zelo visoke. Pridelovalci/Oljarji bi lahko prodajne cene znižali, vendar tega ne bodo

storili, vsaj dokler ne bo množične proizvodnje.

Za kilogram semen industrijske konoplje lahko tako odštejemo med 15 in 25 EUR (cena je

odvisna tudi od tega, ali je seme oluščeno ali ne). Če pogledamo po prodajnih policah,

lahko za liter konopljinega olja odštejemo med 30 in 40 EUR, za kilogram konopljine

moke pa lahko odštejemo med 4 in 10 EUR (Milič, 2014). Sam sem opazil tudi olje

industrijske konoplje po ceni 15 EUR, vendar je že glede na ceno kakovost olja vprašljiva.

Takšno ceno si lahko privoščijo oljarji in pridelovalci, ki seme industrijske konoplje kupijo

iz tujine in ga potem v Sloveniji predelajo v olje. V tujini je pridelava industrijske konoplje

množična in si tako lahko privoščijo nižjo prodajno ceno surovin (Milič, 2014).

Ocene kažejo, da pridelovalec porabi približno 650 EUR, da poseje hektar industrijske

konoplje. Ta številka se lahko spreminja glede na izbrano seme, saj so nekatera semena

dražja in spet druga cenejša. Glede na izbrano seme se lahko stroški za seme povečajo tudi

do 200 EUR. Po navadi porabijo pridelovalci med 20 in 30 kilogrami semena za hektar

obdelovalne površine. Na enem hektarju lahko ob dobrih letnih pogojih pridelamo

približno 700 kilogramov semena. Ocenjeno je, da lahko iz 700 kilogramov semen

pridobimo 200 litrov olja, ki ga lahko pridelovalec proda po maloprodajni ceni 30 EUR za

liter, kar tako nanese 6.000 EUR. Kot stranski proizvod 200 litrov iztisnjenega olja dobimo

še približno 200 kilogramov konopljinih peletov, iz katerih lahko pridobimo moko in

konopljine proteine. Na trgu se cena konopljine moke giblje med 4 in 10 EUR na kilogram

(Milič, 2014). Potemtakem lahko poleg olja z moko zaslužimo še dodatnih 1.000 EUR.

Vse te ocene o zaslužku držijo, če pridelovalec vse svoje pridelke proda po maloprodajni

ceni. V primeru, da ni tako, je končni prihodek pridelovalca bistveno nižji.

Dejan Rengeo je sam ekološki pridelovalec in v ekološko pridelavo usmerja tudi druge.

Mnenja je, da so tudi večje subvencije spodbuda za preusmeritev iz integriranega

kmetovanja na eko-kmetovanje. Ne glede na vse je v obeh primerih pametno izkoristiti

subvencije. Osnovna subvencija (plačilna pravica) znaša 300 EUR na hektar. Polega

osnovne subvencije lahko pridelovalec uveljavlja tudi strniščni posevek, za katerega

prejme 60 EUR/hektar. Integrirani pridelovalec dobi 200 EUR/hektar, ekološki

pridelovalec pa 300 EUR/hektar. Dodatno lahko pridobi tudi 150 EUR/hektar za kolobar in

150 EUR/hektar za ozelenitev. Tako lahko pridelovalec za hektar posejane industrijske

konoplje ob predpostavki, da uveljavlja vse ukrepe, pridobi tudi do 1000 EUR raznih

23

subvencij (Svete, 2013). S temi subvencijami si pridelovalci pokrijejo stroške in se jim že s

tega vidika splača pridelovati industrijsko konopljo (Milič, 2014).

Gorazd Marinšek iz slovenskega E-foruma pravi, da kmetu na hektar posejane industrijske

konoplje ostane med 1400 in 1700 EUR, pri sladkorni pesi pa je ta prihodek za polovico

manjši (Slovenska tiskovna agencija, 2015). Marinšek (2015) pravi, da je po prehranski

vrednosti in dobičkonosnosti konoplja daleč pred koruzo in sladkorno peso (Tavčar, 2015).

Mnenja o zaslužku so podobna, saj Irena Rotar iz civilne iniciative Ekoci pravi, da lahko

kmet na enem hektarju pri povprečnem donosu in cenah zasluži med 1.200 in 2.200 EUR.

Veliko je odvisno tudi od časa setve, vrste semen itd., v njeno oceno pa niso všteti stroški

pridelave (setev, žetev ...), zato je tudi opazno odstopanje pri dobičku (Šubic, 2015).

Iz tabele, ki je priložena v Prilogi 2, je razvidno, da v EU v povprečju zanimanje za

pridelavo industrijske konoplje narašča. V letu 2015 so največ industrijske konoplje

pridelali v Franciji, in sicer 11.450 hektarjev, sledile pa so ji Litva z 2.367 hektarji in Italija

z 2.070 hektarji, Nizozemska s 1.842 hektarji in Hrvaška s 1.600 hektarji. Na kvadratni

meter na prebivalca je Slovenija v letu 2015 pridelala 2.500 hektarjev industrijske

konoplje, kar jo uvršča na tretje mesto. Več kot Slovenija pridela na prebivalca Hrvaška, in

sicer 3.810 hektarjev, največ pa Litva s 7.397 hektarji na prebivalca. Skupno se je v EU v

letu 2014 pridelalo 17.451 hektarjev industrijske konoplje, v letu 2015 pa se je pridelava

povečala na skupno 25.224 hektarjev. V primerjavi z Jugoslavijo, ki je v najboljših letih

letno proizvedla približno 60.000 hektarjev, je to še vedno dokaj malo, vendar pa se

pridelava vztrajno povečuje (Robinson, 1996).

5.8 Obravnava raziskovalnih vprašanj

H1: Ali se bo povpraševanje po industrijski konoplji v Sloveniji v naslednjih petih letih

povečevalo?

O povpraševanju v naslednjih petih letih sem se pogovarjal s predsednikom Zadruge

Konopko. David Geršak je mnenja, da bo na področju prehrane povpraševanje zmerno,

povpraševanje pa se bo povečevalo na področjih, ki izkoriščajo konopljino steblo, torej v

gradbeništvu, plastični in avtomobilski industriji itd. Veliko povpraševanje pričakuje v

prihodnosti tudi na področju medicine. Tudi v anketo sem vključil vprašanje o

povpraševanju po izdelkih iz industrijske konoplje. Od skupno 92 anketirancev jih je 78 %

odgovorilo z da, kar pomeni, da anketiranci verjamejo, da se bo povpraševanje po izdelkih

iz industrijske konoplje v naslednjih petih letih povečalo. Poleg navedb predsednika

Zadruge Konopko in lastne ankete sem tudi na spletu zasledil podobne napovedi, zato

potrdim hipotezo, da se bo povpraševanje po industrijski konoplji v naslednjih petih letih

povečalo.

24

H2: Ali se bo v naslednjih petih letih vse več slovenskih pridelovalcev usmerilo v

pridelavo industrijske konoplje?

Predsedniku Zadruge Konopko sem postavil vprašanje, ali meni, da se bo v naslednjih

petih letih vse več slovenskih pridelovalcev usmerilo v pridelavo industrijske konoplje.

Povedal mi je, da to potrjuje statistika in to zagotovo drži. Ker je pridelava industrijske

konoplje enostavna, ob enem čisti zemljo in je njen donos boljši od drugih poljščin, ima

tako velik potencial v prihodnosti. Iz ankete o povpraševanju kupcev pa je razvidno, da

vidijo ljudje največjo uporabo industrijske konoplje v prehrambne namene in v kozmetiki.

Tako lahko tudi to hipotezo potrdim, in sicer, da se bo vse več slovenskih pridelovalcev

usmerilo v pridelavo industrijske konoplje.

H3: Ali se naložba v pridelavo in predelavo industrijske konoplje na domači kmetiji

splača?

Ali se pridelava in predelava industrijske konoplje na domači kmetiji splačata, sem preveril

osebno. Preračunal sem vse prihodke in stroške, ki smo jih imeli s pridelavo in predelavo

industrijske konoplje in prišel do ugotovitve, da se pridelava in predelava na domači

kmetiji splačata. Od prodanega olja smo imeli skupno 6.094 EUR prihodkov. Stroški so

znašali 1.856 EUR, čisti dobiček pa 3.709 EUR. To pomeni, da lahko potrdim tudi tretjo

hipotezo.

5.9 Omejitve raziskave

Na največje omejitve v svoji zaključni strokovni nalogi sem naletel pri pridobivanju

podatkov o povpraševanju slovenskih kupcev. Vsi strokovnjaki namreč navajajo, da je

povpraševanje v Sloveniji večje od ponudbe, vendar nikjer nisem zasledil natančnejšega

podatka o količini prodanih izdelkov iz industrijske konoplje. Raziskovanja povpraševanja

sem se tako lotil preko ankete kupcev in intervjuja s predsednikom Zadruge Konopko. V

primeru ankete sem imel težavo, ker je 202 ljudi samo kliknilo na povezavo ankete, nato

pa takoj zapustilo stran. Dejansko je anketo izpolnilo 93 anketirancev, od tega en delno.

Težave sem imel tudi pri iskanju podatkov o tem, koliko odstotkov izdelkov iz industrijske

konoplje je dejansko v celoti pridelanih in predelanih v Sloveniji. Težava je namreč v tem,

da se v Slovenijo uvozi večina surovin za konopljine izdelke, ker je slovenski trg trenutno

še premajhen, da bi zadovoljil celotno povpraševanje.

SKLEP

Industrijska konoplja je izredno uporabna poljščina, ki je bila v preteklosti veliko bolj

cenjena, kot jo cenimo danes. Zaradi stroge zakonodaje, ki je industrijsko konopljo enačila

z indijsko in jo posledično uvrščala med droge, sta bili njena pridelava in predelava do

25

pred nekaj leti v Sloveniji omejeni oz. prepovedani. Od leta 2004 naprej se je zakonodaja

zaradi vstopa Slovenije v EU začela spreminjati v korist pridelovalcev industrijske

konoplje. Tako se je pridelava leta 2015 skoraj povsem sprostila, in sicer zaradi sprejetja

spremenjenega pravilnika o pogojih za pridobitev dovoljenja za gojenje konoplje in maka.

Omejitve so ostale samo še pri sejanju semen avtohtonih slovenskih vrst industrijske

konoplje.

V svoji zaključni strokovni nalogi sem navedel, kateri izdelki iz industrijske konoplje so v

Sloveniji že prisotni in kateri imajo velik potencial za uspeh v prihodnosti. Trenutno sta v

Sloveniji najbolje razviti panogi prehrane in kozmetike. V prihodnosti bo imela

industrijska konoplja potencial v vseh panogah, ki bodo kot ključno surovino uporabljale

konopljino steblo in pezdir. Tako se bo v prihodnosti uporaba industrijske konoplje

povečevala na področju gradbeništva, papirne industrije, biorazgradljive embalaže, lesne

industrije itd. V nalogi sem podrobno opisal tudi stanje pridelave in predelave industrijske

konoplje na domači kmetiji. V začetku leta 2016 smo se namreč prestrukturirali iz

pridelave in predelave mlečnih izdelkov na pridelavo in predelavo industrijske konoplje.

Naredil sem tudi finančno konstrukcijo in SWOT-analizo, s katerima sem ugotovil, da se

pridelava in predelava industrijske konoplje na domači kmetiji splačata. V obdobju

prestrukturiranja smo se povezali z Zadrugo Konopko, katere glavni namen je pomagati

pridelovalcem in jih povezati, da bi tako skupno lažje uspeli na trgu. Tako sem izvedel tudi

osebni intervju s predsednikom Zadruge, ki mi je predstavil stanje na trgu in glavne težave

ter izzive, s katerimi se soočajo slovenski pridelovalci. Naredil sem tudi analizo panoge s

Porterjevimi petimi silnicami. Tako sem izvedel vse o konkurenci, nadomestkih,

povpraševanju in ponudbi na trgu ter ovirah v panogi pridelave in predelave industrijske

konoplje.

Če povzamem, sta pridelava in predelava industrijske konoplje še vedno panoga, ki ima

zaradi konopljine vsestranskosti velik potencial v prihodnosti. Z analizo PESTLE države z

vidika pridelave in predelave industrijske konoplje sem izvedel, da so zakonodaja, politika

in ljudje vse bolj naklonjeni njeni uporabi. Z ekonomskega vidika je konoplja zelo

uporabna, saj imajo od tega vsi nekaj, tako pridelovalci in kupci kot tudi država. Glede na

lastnosti uporabe pa je industrijska konoplja kot ustvarjena za pridelavo v obdobju 21.

stoletja, saj za svojo rast ne potrebuje nobenih fitofarmacevtskih sredstev. Slovenski trg

sem analiziral v povezavi s cenami in izvedel, da so trenutne cene izdelkov iz industrijske

konoplje kar visoke, stroški pridelave in predelave pa sorazmerno nizki. To pomeni, da se

industrijsko konopljo splača sejati zaradi nizkih stroškov, ki jih imamo z njeno pridelavo.

Z njo lahko zaslužimo bistveno več kot pa z drugimi poljščinami, kar je velika spodbuda za

nove pridelovalce. Povpraševanje po izdelkih iz industrijske konoplje je še vedno večje od

ponudbe. To sem želel preveriti tudi osebno, zato sem izvedel anketo o povpraševanju

potrošnikov po izdelkih iz industrijske konoplje. Od skupno 91 anketirancev jih je 41 %

odgovorilo, da kupujejo izdelke iz industrijske konoplje. S tem sem potrdil navedbe virov s

spleta, da je povpraševanje po izdelkih iz industrijske konoplje še vedno večje od ponudbe.

26

LITERATURA IN VIRI

1. Ajpes. Najdeno 2. junija 2016 na spletnem naslovu http://www.ajpes.si/

2. Bello, J. (2015). Zdravljenje raka z marihuano. B.k.: Ara založba.

3. Bitenc, J. (2014, 16. julij). Bajni zaslužki z vročo konopljo. Finance. Najdeno 25. maja

2016 na spletnem naslovu http://www.finance.si/8807668

4. Cokan, Klemen, M. (2015, 5. november). Zakaj je zdaj pravi čas, da začnete pridelovati

industrijsko konopljo. Agrobiznis. Najdeno 24. maja 2016 na spletnem naslovu

http://agrobiznis.finance.si/8837934

5. Dimovski, V., Penger, S., & Žnidaršič, J. (2005). Sodobni Management. Ljubljana:

Ekonomska fakulteta.

6. Direktiva Sveta 2002/57/ES o trženju semena oljnic in predivnic. Uradni list RS št. 193

z dne 20. julij 2002.

7. Drolec, J. (2014, 19. julij). Slovenija bo dobila prvo konopljarno za predelavo

konopljine slame. RTV Slovenije. Najdeno 7. maja 2016 na spletnem naslovu

http://www.rtvslo.si/gospodarstvo/slovenija-bo-dobila-prvo-konopljarno-za-predelavo-

konopljine-slame/342304

8. Ivačič, A. (2014, 9. junij). Konoplja- tabu ali poslovna priložnost? Podjetnik. Najdeno

7. maja 2016 na spletnem naslovu http://www.podjetnik.si/clanek/konoplja-tabu-ali-

poslovna-prilo%C5%BEnost-20140609

9. Jakše, G. T. (2009, 3. avgust). Lahko jo vlečeta, a kakšnega užitka ne bo.

Dolenjskilist.si. Najdeno 29. maja 2016 na spletnem naslovu

http://www.dolenjskilist.si/2009/08/03/17498/novice/dolenjska/Lahko_jo_vlecete_a_ka

ksnega_uzitka_ne_bo/

10. Kmetijska zadruga Konopko. Najdeno 28. marca 2016 na spletnem naslovu

http://www.konopko.si/

11. Kocjan Ačko, D. (2015). Poljščine: pridelava in uporaba. Ljubljana: ČZD Kmečki

glas d.o.o.

12. Lesnik, Š. & Zlodej, L. (2013). Konopljina kuharica s Feliksove domačije. (1 izd.).

Ljubljana: Ara.

13. Meško, K. (2015). Konoplja, zavest in zdravje. Ljubljana: Ara.

14. Milič, M. (2014, 12. avgust). Bajni zaslužki z vročo konopljo. Finance. Najdeno 17.

maja 2016 na spletnem naslovu http://www.finance.si/8807668/Bajni-zasluzki-z-vroco-

konopljo?metered=yes&sid=394593631

15. Minister Židan: »Gojenje industrijske konoplje lahko v Sloveniji postane uspešna

poslovna priložnost«. Najdeno 26. marca 2016 na spletnem naslovu

http://www.mkgp.gov.si/si/medijsko_sredisce/novica/article/1328/8055/7e3790408ecc

87bb6fe07ffc856fdac9/

16. Novak, R. (2015, 22. april). Konoplja: potencialni vir delovnih mest, prihodkov in

volivcev, 1. del. Finance.si. Najdeno 26. marca 2016 na spletnem naslovu

27

http://www.finance.si/8821139/Konoplja-potencialni-vir-delovnih-mest-prihodkov-in-

volivcev-1-del?metered=yes&sid=394593631

17. Ozmec, S. (2006, 23. april). Prepovedani ledeni čaj. Mladina. Najdeno 1. maja 2016 na

spletnem naslovu http://www.mladina.si/90249/uvo

18. Peternel, P. H. (2013, 7, julij). Po zakonu mamilo, po pameti pa tudi zdravilo. Delo.

Najdeno 21. junija 2016 na spletnem naslovu http://www.delo.si/novice/slovenija/po-

zakonu-mamilo-po-pameti-pa-tudi-zdravilo.html

19. Pravilnik o pogojih za pridobitev dovoljenja za gojenje konoplje in maka. Uradni list

RS št. 108/99, 44/00, 2/04–ZZdrl-A, 47/04−ZdZPZ in 37/05–odl. US.

20. Pravilnik o spremembah Pravilnika o pogojih za pridobitev dovoljenja za gojenje

konoplje in maka. Uradni list RS, št. 108/99, 44/00, 2/04–ZZdrl-A in 47/04–ZdZPZ.

21. Rangeo, D. (2015, 12. januar). Kmetijstvo je lahko donosno, če najdeš svojo zgodbo.

Finance.si. Najdeno 26. marca 2016 na spletnem naslovu

http://agrobiznis.finance.si/8815751

22. Robić, M. (2013, 26. avgust). Z industrijsko konopljo do petine državnega proračuna.

RTV Slovenije. Najdeno 1. maja 2016 na spletnem naslovu

http://www.rtvslo.si/gospodarstvo/z-industrijsko-konopljo-do-petine-drzavnega-

proracuna/316137

23. Robinson, R. (2000). Velika knjiga o konoplji. ZDA: Park Street Press.

24. Robinson, R. (2015). Konopljin manifest: sto in en način, kako lahko konoplja reši

svet. Visoko: Kiroja d.o.o.

25. Senčar, E. (2013, 31. marec). Več kot bio ali eko je naravno. Delo. Najdeno 8. maja

2016 na spletnem naslovu http://www.delo.si/zgodbe/nedeljskobranje/vec-kot-bio-ali-

eko-je-naravno.html

26. Slovenska tiskovna agencija. (2015, 25. maj). Industrijsko konopljo lahko gojimo za

prehrano. Finance.si- Agrobiznis. Najdeno 26. marca 2016 na spletnem naslovu

http://agrobiznis.finance.si/8822612/Industrijsko-konopljo-lahko-gojimo-za-prehrano

27. Slovenska tiskovna agencija (STA). (2015, 1. junij). Kaj so potenciali industrijske

konoplje. Najdeno 26. marca 2016 na spletnem naslovu

http://agrobiznis.finance.si/8822982/Kaj-so-potenciali-industrijske-konoplje

28. Svete, T. (2013, 31. marec). Konoplja osvaja Slovenijo. Sončeve pozitivke. Najdeno 5.

junija 2016 na spletnem naslovu http://www.pozitivke.net/article.php/konoplja-

slovenija-delovna-mesta/print

29. Šubic, P. (2015, 5. maj). Zakaj je zdaj pravi čas, da začnete pridelovati industrijsko

konopljo. Finance.si. Najdeno 26. marca 2016 na spletnem naslovu

http://agrobiznis.finance.si/8837934/Zakaj-je-zdaj-pravi-%C4%8Das-da-

za%C4%8Dnete-pridelovati-industrijsko-konopljo

30. Tavčar, B. (2014, 9. april). Industrijska konoplja: »finančna, duhovna in zdravstvena

dobrobit«. Delo. Najdeno 21. junija 2016 na spletnem naslovu

http://www.delo.si/novice/slovenija/industrijska-konoplja-financna-duhovna-in-

zdravstvena-dobrobit.html

28

31. Tavčar, B. (2015a, 10. april). Po zakonu za prehrano da, po zakonu ne. Delo. Najdeno

26. junija 2016 na spletnem naslovu http://www.delo.si/novice/okolje/po-zakonu-za-

prehrano-da-po-pravilniku-ne.html

32. Tavčar, B. (2015b, 29. maj). Ali bo slovenska konoplja dovoljena, še ni jasno. Delo.

Najdeno 1. maja 2016 na spletnem naslovu http://www.delo.si/novice/okolje/ali-bo-

slovenska-konoplja-dovoljena-se-ni-jasno.html

33. Total Hemp cultivated area in Europe 2014. Najdeno 26. aprila 2016 na spletnem

naslovu http://eiha.org/media/2015/01/Growing-Area-Europe-2014.pdf

34. Ulčar, M. (2015, 18. september). Kmetija Nastran iz Radomelj na državnem

tekmovanju prejela zlato priznanje za olje oljne ogrščice in srebrno priznanje za

konopjino olje. Domžalec.si. Najdeno 15. junija 2016 na spletnem naslovu

http://www.domzalec.si/kmetija-nastran-iz-radomelj-na-drzavnem-tekmovanju-prejela-

zlato-priznanje-za-olje-oljne-ogrscice-in-srebrno-priznanje-za-konopljino-olje

35. Uredba komisije o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 v

zvezi z navzkrižno skladnostjo, modulacijo ter integriranim administrativnim in

kontrolnim sistemom v okviru shem neposrednih podpor za kmete, določenih za

navedeno uredbo, ter za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007. Uradni list RS št.

1122/2009 z dne 30. september 2009.

36. Wolfe, D. (2013). Superhrana: hrana in zdravilo prihodnosti. California: North

Atlantic Books.

37. Zadruga Konopko (2015). Površine pod konopljo v hektarjih v Evropski uniji

2014/2015 (interno gradivo). Ljubljana: Zadruga Konopko.

38. Zakon o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami. Uradni list RS št. 108/99,

44/00, 2/04–ZZdrl-A, 47/04−ZdZPZ in 37/05–odl. US.

39. Zakon o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami. Uradni list RS št. 108/99,

44/00, 2/04–ZZdrl-A in 47/04−ZdZPZ.

40. Združenje umetnikov Paviljon. (2013). Predlog zakona o konoplji. (1 izd.). Komen:

Združenje umetnikov Paviljon.

PRILOGE

i

KAZALO PRILOG

Priloga 1: Prihodki od prodaje olja na domači kmetiji ......................................................... 1

Priloga 2: Površine pod konopljo v hektarjih v Evropski uniji 2014/2015 ........................... 2

Priloga 3: Skupna ocena privlačnosti panoge ....................................................................... 3

Priloga 4: Nekateri slovenski ponudniki konopljinih izdelkov ............................................. 4

Priloga 5: Intervju s predsednikom Zadruge Konopko David Geršakom ............................. 5

Priloga 6: Analiza anketnega vprašalnika ............................................................................. 7

Priloga 7: Anketni vprašalnik ............................................................................................. 14

Priloga 8: Seznam v delu uporabljenih kratic ..................................................................... 18

1

PRILOGA 1: Prihodki od prodaje olja na domači kmetiji

Tabela 2: Prihodki od prodaje olja na domači kmetiji

Čisti prihodki od prodaje (67,1 L + 71,4 L) x 44 EUR / l = 6.094

EUR

Stroški semena 217 EUR (Fedora 17, 25 kg) + 328 EUR

(Finola, 25 kg) = 545 EUR

Stroški storitev (sejanje,žetev in stiskanje

olja)

80 EUR + 460 EUR + 485 EUR = 1025

EUR

Splošni stroški (elektrika ...) 80 EUR

Strošek embalaže in etikete 156 + 50 EUR = 206 EUR

Davek na dodano vrednost 6.094 EUR / 1,095 = 529 EUR

Dobiček 6.094 EUR - 545 EUR - 1025 EUR - 80

EUR - 206 EUR - 529 EUR = 3709 EUR

2

PRILOGA 2: Površine pod konopljo v hektarjih v Evropski uniji 2014/2015

Tabela 3: Površine pod konopljo v hektarjih v Evropski uniji 2014/2015

Država M² per

capita

2015 2014 2013 2012 2011 2010

Nizozemska 1,12 1.842 1.462

Nemčija 0,18 1.486 486

Avstrija 0,44 367 550

Anglija 0,03 Ni podatka 160

Francija 1,79 11.450 10.500

Italija 0,34 2.070 500

Romunija 0,41 817 750

Madžarska 0,1 96 350

Danska 0,49 273 162

Španija 0,03 122 Ni podatka

Češka republika 0,46 480 210

Slovenija 2,50 500 428 250 115

Slovaška 0,27 146 67

Hrvaška 3,81 1.600 300

Srbija 0,08 60 Ni podatka

Finska 1,37 740 Ni podatka

Litva 7,40 2.367 1.061

Latvija 0,10 23 250

Estonija 1,62 Ni podatka 210

Portugalska 0,01 5 5

Poljska 0,10 380 Ni podatka

Norveška / Ni podatka Ni podatka

Ukrajina 0,09 400 Ni podatka

SKUPAJ 25.224 17.451 15.733 14.147 8.196 10.792

Vir: Zadruga Konopko, Površine pod konopljo v hektarjih v Evropski uniji 2014/2015, 2015 str. 1, tabela 1.

3

PRILOGA 3: Skupna ocena privlačnosti panoge

Tabela 4: Skupna ocena privlačnosti panoge

Privlačnost panoge

Dejavniki Velika Srednja Šibka

Konkurenca med obstoječimi podjetiji v panogi x

Nevarnost substitucije proizvodov x

Pogajalska moč kupcev x

Pogajalska moč dobaviteljev x

Nevarnost vstopa novih konkurentov v panogo x

Ocena x

4

PRILOGA 4: Nekateri slovenski ponudniki konopljinih izdelkov

Tabela 5: Slovenski ponudniki konopljinih izdelkov

Pridelovalec/predelovalec Naslov

Ekološka kmetija Rengeo Gorička vas, Šalovci 3, 9204 Šalovci

Kmetija pr Resman Zgoša 22, 4275 Begunje na Gorenjskem

Konopljarna Hannah biz (Tomaž Šušnik) Rimska ulica 17, 1000 Ljubljana

Ekološka kmetija Zelena direktriva Tkalski prehod 4, 2000 Maribor, Slovenija

Zadruga za razvoj ekološkega kmetijstva in

podeželja, zadruga z omejeno

odgovornostjo, (EKO podeželje)

Plese 9A, 9000 Murska Sobota

Zadruga Konopko, zadruga za razvoj

trajnostne pridelave in predelave konoplje

z.o.o., socialno podjetje

Lindek 22, 3213 Frankolovo

Oljarna Pečarič Drašiči 33, Metlika 8330

Oljarna Rafael, Sonja Štifter, s.p. Erjavčeva ulica 1, 1230 Vir pri Domžalah

Stiskanje jedilnega olja Flegar Alojz s.p. Lomanoše 44b, 9250 G. Radgona, Slovenija

Oljarna Kolarič, Kolarič Miran s.p. Žice 56, 2223 Jurovski Dol

Vinko Škraban s.p.

(Planet konoplje)

Prešernova 2, 9240 Ljutomer

Vir: Ajpes.

5

PRILOGA 5: Intervju s predsednikom Zadruge Konopko David Geršakom

Evropska zveza za pridelavo industrijske konoplje v Sloveniji je navedla, da smo konopljo

v letu 2015 pridelovali na 3 % od skupno 17.523 ha obdelovalnih površin. Ali menite, da

se bo v prihodnjih 5 letih pridelava močno povečala?

Vsekakor se bo pridelava večala v smislu hektarskih površin, trend je v vedno večjih

pridelovalnih površinah, pri čemer pa je nujna organiziranost pridelovalcev (zadruge),

odkup pridelka, zagotovitev procesov predelave konoplje (zlasti slame) in razvoj

inovativnih izdelkov. Šele zaključen krog bo omogočil pravi razmah in izkoriščenost

potenciala konoplje.

Ali menite, da se bo povpraševanje po industrijski konoplji v naslednjih 5 letih

povečevalo? Zakaj, kaj kaže na tak trend?

Na področju prehrane menim, da bo povpraševanje zmerno, na ostalih področjih

(kozmetika, tehnične aplikacije, medicina) pa bo vedno večje, saj uporabniki vedno bolj

spoznavajo cel spekter uporabnosti konoplje, pa tudi zakonodaja se prilagaja.

V kateri panogi, bo po vašem mnenju v naslednjih 5 letih povpraševanje po industrijski

konoplji največje (npr. gradbeništvo, papirna industrija, kozmetika, prehrana,...)? Zakaj,

kaj kaže na tak trend?

Zagotovo na vseh področjih, ki izkoriščajo konopljino steblo (vlakna in pezdir), torej

gradbeništvo, plastična industrija, avtomobilska in elektro industrija. S spoznavanjem

pomembnosti endokanabinoidnega sistema v našem telesu pa je pričakovati izjemen

napredek tudi na področju medicine oz. zdravstva (kanabinodi).

Ali menite, da se bo v naslednjih 5 letih vse več slovenskih pridelovalcev usmerilo v

pridelovo industrijske konoplje? Zakaj, kaj kaže na tak trend?

To potrjuje statistika in zagotovo drži. Pridelava konoplje je enostavna, ne terja uporabe

fitofarmacije, celo čisti zemljo (fitoremediacija), hektarski donos je boljši, potencial

bistveno večji kot pri drugih poljščinah. Če se bomo uspeli in znali v Sloveniji še bolj

povezati pa je povsem realno pričakovati, da bomo v Sloveniji gojili konopljo v še večjem

obsegu, povečali samooskrbo in si tudi z njeno pomočjo ustvarjali zelena delovna mesta.

Kaj je po vašem mnenju glavna ovira za pridelovalce in predelovalce industrijske konoplje

v Sloveniji?

Nekaj ovir še vedno predstavlja toga in rigidna zakonodaja, ki ne sledi evropskim trendom

in dobrim praksam v tujini in še vedno slepo sledi dikciji, da je konoplja prepovedana

droga. Druga ovira je nepovezanost akterjev in s tem šibkost na trgu, kar v zadnjih letih

uspešno rešujemo v zadrugi Konopko.

Ena od očitnih ovir pa je tudi pomanjkanje sodobne in učinkovite mehanizacije oz.

tehnologije, ki bi v našem specifičnem okolju pomagala reševati težave žetve konoplje in

predelave slame.

6

Ali menite, da bi se ob zagotovljenem odkupu pridelka, več pridelovalcev odločalo za

pridelavo industrijske konoplje?

Za gojenje konoplje se odloča vedno več pridelovalcev, zlasti manjših, ki želijo poizkusiti,

žal jih dosti tudi odneha in kljub možnostim odkupa, ki pri nas poteka organizirano od

jeseni 2015, pridelave prihodnje leto ne ponovijo. Za resne večje pridelovalce zagotovljen

odkup ni pogoj, saj znajo sami dobro poskrbeti za svoje njive in pridelek ter tudi najti

prodajne kanale, v zadnjem času pa jim tu pomaga tudi zadruga.

Ali je po vašem mnenju uvoz konopljinih pridelkov iz tujine velika ovira za slovenske

pridelovalce?

Niti ne, kar ne moremo ali ne znamo predelati sami (npr. tekstil) pač uvozimo in iz tega

naredimo izdelke z ustrezno dodano vrednostjo. Do zadnje spremembe zakonodaje v maju

2015 pa je bil uvoz izdelkov iz konoplje celo stimuliran, saj je pravilnik prepovedoval

predelavo lastne konoplje v olje, čaj…

Na vseh embalažah konopljinega olja je označeno, da je olje hladno stiskano, čeprav

dostrikrat temu ni tako. Kaj je po vašem mnenju najboljša rešitev, da se to ne bi dogajalo

oz. kdo bi moral ukrepati proti zavajanju potrošnikov?

V zadrugi Konopko imamo narejen postopek kontrole kakovosti in ga redno tudi izvajamo,

do konca leta 2016 bomo na tem področju naredili še edinstven korak dalje in s tem

potrošnikom dali jasno vedeti, kaj je kvalitetno slovensko, hladno stiskano in sveže

konopljino olje, kaj torej plačajo in kaj dobijo. Žal na trgu to področje ni dobro urejeno, a

to ni samo težava konopljinih izdelkov, temveč širša težava, posledica globalizacije in

moči korporacij.

V Zadrugi Konopko pospešujete prestukturiranje iz konvencionalne pridelave industrijske

konoplje na ekološko pridelavo. Ali menite, da bo temu trendu v prihodnjih 5 letih sledilo

še veliko slovenskih pridelovalcev industrijske konoplje?

Zelo verjetno, saj je gojenje konoplje že samo po sebi ekološko, ker ne terja uporabe

fitofarmacevtskih sredstev.

Kakšen je po vašem mnenju glavni razlog, da se slovenski pridelovalci industrijske

konoplje preusmerijo iz konvencionalne pridelave na ekološko (večje subvencije, višja

prodajna cena pridelka, splošno varovanje okolja,...)?

Mislim, da gojenje konoplje ni razlog za preusmeritev. Zagotovo pa je eden od razlogov za

preusmeritev višja cena pridelka, saj dosti večjih kupcev od pridelovalca zahteva eko

certifikat, ki je ponekod celo pogoj za odkup pridelka.

7

PRILOGA 6: Analiza anketnega vprašalnika

Slika 1: Ali ste že slišali za industrijsko konopljo (v %)?

Slika 2: Ali menite, da je industrijska konoplja drugo ime za indijsko konopljo (v %)?

Slika 3: Ali menite, da je industrijska konoplja zdravilna rastlina (v %)?

8

Slika 4: Ali menite, da bi lahko z izdelki iz industrijske konoplje nadomestili zdravila, ki jih

dobite v lekarni (v %)?

Slika 5: Ali podpirate uporabo izdelkov iz industrijske konoplje v prehrambne namene (v

%)?

Slika 6: Ali kupujete izdelke iz industrijske konoplje v prehrambne namene (v %)?

9

Slika 7: Katere izdelke iz industrijske konoplje kupujete v prehrambne namene (v %)?

Slika 8: Kako pogosto kupujete izdelke, ki vsebujejo industrijsko konopljo (v %)?

Slika 9: Kje najpogosteje kupujete izdelke, ki vsebujejo industrijsko konopljo (v %)?

10

Slika 10: Ali morda katere izdelke, ki vsebujejo industrijsko konopljo, pogrešate in bi jih

želeli vključiti v ponudbo proizvajalcev (v %)?

Slika 11: Zakaj se za uporabo/nakup izdelkov iz industrijske konoplje ne odločate (v %)?

Slika 12: Koliko odstotkov konopljinih izdelkov je po vašem mnenju v celoti pridelano in

predelano v Sloveniji (v %)?

11

Slika 13: Ali menite, da se bo povpraševanje po industrijski konoplji v naslednjih 5 letih

povečevalo (v %)?

Slika 14: V katere namene se bo po vašem mnenju uporabljala industrijska konoplja (v

%)?

Slika 15: Kaj je po vašem mnenju glavna ovira za pridelovalce in predelovalce industrijske

konoplje v Sloveniji (v %)?

12

Slika 16: Spol (v %)

Slika 17: V katero starostno skupino spadate (v %)?

Slika 18: Kakšna je vaša najvišja dosežena formalna izobrazba (v %)?

13

Slika 19: V kateri regiji prebivate (v %)?

14

PRILOGA 6: Anketni vprašalnik

Q1 - Ali ste že slišali za industrijsko konopljo?

DA Ne

Q2 - Ali menite, da je industrijska konoplja drugo ime za indijsko konopljo?

DA NE

Q3 - Ali menite, da je industrijska konoplja zdravilna rastlina?

DA NE

Q4 - Ali menite, da bi lahko z izdelki iz industrijske konoplje nadomestili zdravila, ki jih dobite v

lekarni?

DA NE Nekatera (napišite, katera)

Q5 - Ali podpirate uporabo izdelkov iz industrijske konoplje v prehrambne namene?

DA NE

Q6 - Ali kupujete izdelke iz industrijske konoplje v prehrambne namene?

DA NE

IF (1) Q6 = [1] Q7 - Katere izdelke iz industrijske konoplje kupujete v prehrambne namene? Možnih je več odgovorov

Konopljin čaj Konopljina semena Konopljino olje Konopljino moko Konopljine proteine Drugo:

15

IF (1) Q6 = [1] Q8 - Kako pogosto kupujete izdelke, ki vsebujejo industrijsko konopljo?

Manj kot 1-krat na mesec. 1-krat na mesec. 2–3-krat na mesec. Več kot 3-krat na mesec.

IF (1) Q6 = [1] Q9 - Kje najpogosteje kupujete izdelke, ki vsebujejo industrijsko konopljo? Možnih je več odgovorov

V trgovini. Na domu pridelovalca/predelovalca. Na tržnici. Prek spleta. Drugo:

IF (1) Q6 = [1] Q10 - Ali morda katere izdelke, ki vsebujejo industrijsko konopljo, pogrešate in bi jih želeli vključiti v

ponudbo prodajalcev?

DA NE

IF (4) Q10 = [1] Q11 - Katere izdelke, ki vsebujejo industrijsko konopljo, pogrešate v ponudbi prodajalcev?

IF (10) Q6 = [2]

Q12 - Zakaj se za uporabo/nakup izdelkov iz industrijske konoplje ne odločate?

Izdelkov iz industrijske konoplje ne poznam.

Cene izdelkov iz industrijske konoplje so previsoke.

Z uporabo industrijske konoplje v prehrambne namene se ne strinjam

Drugo:

Q13 - Koliko odstotkov konopljinih izdelkov je po vašem mnenju v celoti pridelano in predelano v

Sloveniji?

0–20 %

21–40 %

41–61 %

61–80 %

81–100 %

16

Q14 - Ali menite, da se bo povpraševanjepo industrijski konoplji v naslednjih 5 letih povečevalo?

DA

NE

IF (11) Q14 = [1]

Q15 - V katere namene se bo po vašem mnenju uporabljala industrijska konoplja? Možnih je več odgovorov

Za prehrano (ljudje in živali)

Za kozmetiko iz industrijske konoplje

Za biorazgradljivo embalažo

Za lesno industrijo (iverne plošče)

Za papirno industrijo

V gradbeništvu (zidaki in izolacija)

Za pogonska goriva (bio gorivo)

Drugo:

Q16 - Kaj je po vašem mnenju glavna ovira za pridelovalce in predelovalce industrijskekonoplje v

Sloveniji?

Pomanjkanje kmetijske mehanizacije, prilagojene za pridelavo in predelavo industrijske konoplje.

Pomanjkanje sredstev za prestrukturiranje pridelovalcev drugih poljščin.

Zakonodaja.

Ne vem.

Drugo:

IF (9) (Demografija)

XSPOL - Spol:

Moški

Ženski

IF (9) (Demografija)

XSTAR2a4 - V katero starostno skupino spadate?

do 20 let

21–40 let

41–60 let

61 let ali več

17

IF (9) (Demografija)

XIZ1a2 - Kakšna je vaša najvišja dosežena formalna izobrazba?

Manj kot srednja šola

Srednja šola in več

IF (9) (Demografija)

XLOKACREGk - V kateri regiji prebivate? Kohezijski regiji Slovenije

Osrednjeslovenski

Gorenjski

Podravski

Pomurski

Dolenjski

Notranjski

Goriški

Primorski

Drugo:

18

PRILOGA 7: Seznam v delu uporabljenih kratic

DDV – davek na dodano vrednost

EU – Evropska unija

EUR - evri

IRSKGH – Inšpektorat Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano

JAK – Javna agencija za konopljo

PESTLE - analiza političnega, ekonomskega, sociološkega, kulturnega in tehnološkega

okolja, ter pravni in okoljski dejavniki

SWOT analiza – analiza prednosti in slabosti, ter priložnosti in nevarnosti