Slomškov trg 15

2000 Maribor, Slovenija www.um.si

www.um.si | rektorat@um.si | t.: +386 2 235 5280 | f.: +386 2 235 5211 I trr: SI56 0110 0603 0709 059 | id DDV: SI 716 74705

Analiza vpisa v podiplomske študijske programe Univerze v Mariboru

v študijskem letu 2014/2015

Maribor, februar 2015

2 / 18

1 Kazalo 1. Uvod ................................................................................................................................................ 3 2. Splošni podatki o vpisu .................................................................................................................... 7 3. Vpis glede na razpisana vpisna mesta ........................................................................................... 12 4. Vpis tujcev ..................................................................................................................................... 15 6. Delež podiplomskih študentov ...................................................................................................... 17

3 / 18

1. Uvod Po Zakonu o visokem šolstvu v podiplomski študij uvrščamo tako študijske programe 2. kot programe 3. stopnje, zato jih obravnavamo v skupni analizi. V Službi za izobraževanje in študijske zadeve smo na osnovi podatkov o podiplomskih študentih, ki so jih članice Univerze v Mariboru vnesle v podatkovno bazo AIPS do 31. 10. 2014 in ki so bili preneseni v informacijski sistem eVŠ, pripravili analizo vpisa v podiplomske študijske programe Univerze v Mariboru v študijskem letu 2014/2015. Že drugo leto zapored je razpis za vpis v podiplomske študijske programe Univerze v Mariboru in vse prijavno-vpisne aktivnosti, povezane z njim, potekal preko enotnega evidenčnega in analitskega informacijskega sistema visokega šolstva v Republiki Sloveniji eVŠ. K Razpisu za vpis v podiplomske študijske programe Univerze v Mariboru v študijskem letu 2014/15 je Vlada RS dala soglasje 29. 5. 2014, le-ta pa je bil 31. 5. 2014 objavljen na spletnih straneh Univerze v Mariboru. Skladno s splošnimi določili razpisnega besedila so se kandidati v študijskem letu 2014/15 lahko prijavili v dveh prijavnih obdobjih, in sicer je prvo trajalo od 2. junija do 25. avgusta 2014, drugo pa od 17. do 21. septembra 2014. V drugem prijavnem roku so imeli možnost oddaje prijave le kandidati, ki prijave niso oddali v prvem roku, kandidati, ki po prvem prijavnem roku niso bili sprejeti na želeni študij, ter kandidati, ki so se v prvem roku prijavili na študijski program, ki se zaradi premajhnega interesa za študij ni izvajal. Kandidati so v študijskem programu ob prijavi lahko prvič oddali omejeno število prijav, in sicer tri v prvem ter zgolj eno v drugem prijavnem roku. V študijskem letu 2014/2015 so podiplomske študijske programe razpisale vse članice Univerze v Mariboru. Doktorski študij po bolonjskih programih sedaj poteka na vseh članicah Univerze v Mariboru razen na Fakulteti za turizem ter Fakulteti za zdravstvene vede UM. Članice Univerze v Mariboru so v študijskem letu 2014/2015 razpisale 109 podiplomskih študijskih programov, in sicer 73 študijskih programov druge in 36 študijskih programov tretje stopnje. Od 109 razpisanih študijskih programov jih članice UM skupno (izvedba v katerem koli letniku študija) izvajajo zgolj 105, in sicer 71 študijskih programov druge in 34 programov tretje stopnje. V prvi letnik pa članice od 109 razpisanih študijskih programov kandidatov niso vpisale v 15 študijskih programov, in sicer v 5 študijskih programov druge in 10 študijskih programov tretje stopnje (v prvem letniku se jih tako izvaja zgolj 94). V študijskem letu 2014/2015 prvič niso bili razpisani: študijski program tretje stopnje Jedrska energetika in tehnologije FG, enopredmetni pedagoški študijski program druge stopnje Izobraževalna fizika FNM ter enopredmetni nepedagoški študijski program druge stopnje Slovenski jezik in književnost FF, kot novost v razpisu pa je študijski program druge stopnje Logistika sistemov v ekonomiji (FL UM in EF Subotica Univerze v Novem Sadu), študijski program druge stopnje Glasbena pedagogika PEF, nova smer Urgentna stanja v zdravstvu na študijskem programu stopnje Zdravstvena nega FZV ter redni način študija na študijskem programu druge stopnje Turizem FT.

4 / 18

Tabela 1: Seznam razpisanih študijskih programov v študijskem letu 2014/2015 po vrsti študijskega programa

Fakulteta Študijski program Vrsta študijskega

programa

EPF

Ekonomske in poslovne vede 2. STOPNJA

Ekonomske in poslovne vede 3. STOPNJA

FERI

Elektrotehnika 2. STOPNJA

Računalništvo in informacijske tehnologije 2. STOPNJA

Informatika in tehnologije komuniciranja 2. STOPNJA

Telekomunikacije 2. STOPNJA

Medijske komunikacije 2. STOPNJA

Gospodarsko inženirstvo – smer Elektrotehnika (v sodelovanju z EPF, FG in FS) 2. STOPNJA

Elektrotehnika 3. STOPNJA

Računalništvo in informatika 3. STOPNJA

Medijske komunikacije 3. STOPNJA

FE

Energetika 2. STOPNJA

Energetika 3. STOPNJA

FG

Gradbeništvo 2. STOPNJA

Prometno inženirstvo 2. STOPNJA

Arhitektura 2. STOPNJA

Gospodarsko inženirstvo – smer Gradbeništvo (v sodelovanju z EPF, FERI in FS) 2. STOPNJA

Gradbeništvo 3. STOPNJA

Prometno inženirstvo 3. STOPNJA

FKKT

Kemijska tehnika 2. STOPNJA

Kemija 2. STOPNJA

Kemija in kemijska tehnika 3. STOPNJA

FKBV

Agrarna ekonomika 2. STOPNJA

Kmetijstvo 2. STOPNJA

Varnost hrane v prehrambeni verigi 2. STOPNJA

Kmetijstvo 3. STOPNJA

Agrarna ekonomika 3. STOPNJA

FL

Logistika sistemov 2. STOPNJA

Logistika sistemov 3. STOPNJA

FNM

Fizika 2. STOPNJA

Biologija in ekologija z naravovarstvom 2. STOPNJA

Matematika 2. STOPNJA

Enopredmetna izobraževalna matematika 2. STOPNJA

Enopredmetna izobraževalna tehnika 2. STOPNJA

Dvopredmetna izobraževalna biologija 2. STOPNJA

Dvopredmetna izobraževalna fizika 2. STOPNJA

Dvopredmetna izobraževalna kemija 2. STOPNJA

Dvopredmetna izobraževala matematika 2. STOPNJA

Dvopredmetno izobraževalno računalništvo 2. STOPNJA

Dvopredmetna izobraževalna tehnika 2. STOPNJA

Ekološke znanosti 3. STOPNJA

Fizika 3. STOPNJA

Matematika 3. STOPNJA

5 / 18

Tehnika – področje izobraževanja 3. STOPNJA

FOV

Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih sistemov 2. STOPNJA

Organizacija in management poslovnih in delovnih sistemov 2. STOPNJA

Organizacija in management informacijskih sistemov 2. STOPNJA

Management v zdravstvu in socialnem varstvu (v sodelovanju s FZV) 2. STOPNJA

Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih sistemov 3. STOPNJA

Organizacija in management poslovnih in delovnih sistemov 3. STOPNJA

Organizacija in management informacijskih sistemov 3. STOPNJA

FS

Oblikovanje in tekstilni materiali 2. STOPNJA

Strojništvo 2. STOPNJA

Tehniško varstvo okolja 2. STOPNJA

Inženirsko oblikovanje izdelkov 2. STOPNJA

Gospodarsko inženirstvo – smer Strojništvo (v sodelovanju z EPF, FERI in FG) 2. STOPNJA

Strojništvo 3. STOPNJA

Tehniško varstvo okolja 3. STOPNJA

Tekstilni materiali 3. STOPNJA

FT Turizem 2. STOPNJA

FVV

Varstvoslovje 2. STOPNJA

Varstvoslovje 3. STOPNJA

FZV

Bioinformatika 2. STOPNJA

Zdravstvena nega 2. STOPNJA

Slovenski jezik in književnost (enopredmetni pedagoški) 2. STOPNJA

Slovenski jezik in književnost (dvopredmetni pedagoški) 2. STOPNJA

Slovenski jezik in književnost (dvopredmetni nepedagoški) 2. STOPNJA

Medkulturna germanistika (enopredmetni nepedagoški) 2. STOPNJA

Medkulturna germanistika (dvopredmetni nepedagoški) 2. STOPNJA

Nemščina kot tuji jezik (dvopredmetni pedagoški) 2. STOPNJA

Anglistika (dvopredmetni nepedagoški) 2. STOPNJA

Madžarski jezik s književnostjo (dvopredmetni pedagoški) 2. STOPNJA

Poučevanje angleščine (dvopredmetni pedagoški) 2. STOPNJA

Prevajanje in tolmačenje (enopredmetni nepedagoški) 2. STOPNJA

Sociologija (enopredmetni nepedagoški) 2. STOPNJA

Sociologija (dvopredmetni pedagoški) 2. STOPNJA

Filozofija (dvopredmetni pedagoški) 2. STOPNJA

Filozofija (dvopredmetni nepedagoški) 2. STOPNJA

Psihologija (enopredmetni nepedagoški) 2. STOPNJA

Pedagogika (enopredmetni pedagoški) 2. STOPNJA

Pedagogika (dvopredmetni pedagoški) 2. STOPNJA

Geografija (dvopredmetni pedagoški) 2. STOPNJA

Geografija (dvopredmetni nepedagoški) 2. STOPNJA

Umetnostna zgodovina (dvopredmetni nepedagoški) 2. STOPNJA

Zgodovina (enopredmetni nepedagoški) 2. STOPNJA

Zgodovina (dvopredmetni pedagoški) 2. STOPNJA

Zgodovina (dvopredmetni nepedagoški) 2. STOPNJA

FF

Filozofija 3. STOPNJA

Germanistične študije 3. STOPNJA

Hungaristične študije 3. STOPNJA

Slovenistične študije 3. STOPNJA

Sociologija 3. STOPNJA

Zgodovina 3. STOPNJA

Vedenjska in kognitivna nevroznanost 3. STOPNJA

6 / 18

Geografija 3. STOPNJA

Pedagogika 3. STOPNJA

Umetnostna zgodovina 3. STOPNJA

MF Biomedicinska tehnologija 3. STOPNJA

PEF

Razredni pouk 2. STOPNJA

Likovna pedagogika 2. STOPNJA

Glasbena pedagogika 2. STOPNJA

Zgodnje učenje in poučevanje 2. STOPNJA

Športno treniranje 2. STOPNJA

Inkluzija v vzgoji in izobraževanju 2. STOPNJA

Edukacijske vede 3. STOPNJA

Vodenje v vzgoji in izobraževanju 3. STOPNJA

PF

Pravo 2. STOPNJA

Poslovno-gospodarsko pravo 2. STOPNJA

Delovno pravo in kadri 2. STOPNJA

Evropske študije in zunanji odnosi Evropske unije 2. STOPNJA

Pravo 3. STOPNJA

FERI + FS Mehatronika (s FERI) 2. STOPNJA

7 / 18

2. Splošni podatki o vpisu V študijskem letu 2014/2015 je v podiplomske študijske programe Univerze v Mariboru vpisanih skupno 4.482 podiplomskih študentov, kar je skupno 149 študentov oz. 3,4 % več kot v lanskem študijskem letu. Graf 1: Število vseh študentov na podiplomskih študijskih programih od študijskega leta 1997/1998 do 2014/2015

Graf 2: Število vseh študentov na podiplomskih študijskih programih od študijskega leta 1997/1998 do 2014/2015 glede na vrsto študijskega programa

9151095

13081458 1489

1945 1996 2094 2017

1744

2262

2641

30423161

3544

4074

43334482

0

500

1000

1500

2000

2500

3000

3500

4000

4500

5000

Štev

ilo v

pis

an

ih š

tud

ento

v

Študijsko leto (1997/98-2014/15)

0

500

1000

1500

2000

2500

3000

3500

4000

4500

ŠTEV

ILO

VP

ISA

NIH

ŠTU

DEN

TOV

ŠTUDIJSKO(1997/98-2014/15)

SPEC MAG 2. STOPNJA EDOK DOK po MAG 3. STOPNJA

8 / 18

Porast je razviden predvsem na študijskih programih 2. stopnje (5,9 % oz. 232 študenta), kar je logična posledica tega, da študijski programi druge stopnje v nekaterih primerih pomenijo nadaljevanje prvostopenjskega študija in so v večini primerov potrebni zaradi zaposljivosti diplomantov (zaradi izenačitve izobrazbe druge stopnje s staro univerzitetno izobrazbo). Porast skupnega števila vpisanih na drugostopenjskih študijskih programih lahko razlagamo z uvedbo novega študijskega programa druge stopnje Glasbena pedagogika PEF, v katerega so vpisali prve diplomante dodiplomskega študija (za opravljanje učiteljskega poklica je zahtevan petletni študij), povečanje razlagamo tudi s spremembo načina študija na študijskem programu druge stopnje Turizem FT (v lanskem študijskem letu se je študij izvajal le izredno) ter z uvedbo nove smeri Urgentna stanja na študijskem programu Zdravstvena nega FZV. 14 študentov je vpisanih tudi na skupni študijski program Logistika sistemov v ekonomiji, ki ga v študijskem letu 2014/15 izvajajo zgolj na Ekonomski fakulteti v Subotici univerze v Novem Sadu. Kljub naraščanju skupnega števila študentov, vpisanih na študijske programe druge stopnje, je videti majhen upad pri vpisanih v prvi letnik, in sicer za 1 študenta. Skupno število vpisanih na študijske programe 3. stopnje kot tudi število vpisanih v prvem letniku se zmanjšuje (v primerjavi z lanskim letom smo v prvi letnik vpisali za dobrih 10 % manj študentov), in to kljub odprtosti vpisnih pogojev. Podatke utemeljujemo z iztekom črpanja sredstev iz sheme za sofinanciranje doktorskega študija in nedorečenosti možnosti za sofinanciranje v prihodnje. Vedno več kandidatov pa ugotavlja, da je študij za nekatere kljub odprtosti pretežek.

9 / 18

Graf 3: Število študentov, vpisanih v 1. letnik podiplomskih študijskih programov od študijskega leta 1997/1998 do 2014/2015

Graf 4: Število študentov, vpisanih v 1. letnik podiplomskih študijskih programov od študijskega leta 1997/1998 do 2014/2015 glede na vrsto študijskega programa

Kljub dejstvu, da v študijskem letu 2014/15 beležimo minimalen upad vpisanih študentov v prvi letnik podiplomskih študijskih programov (skupno 0,6 %, grafa 3 in 4), je skupno število podiplomskih študentov še vedno v porastu. Na to (grafa 1 in 2) v veliki meri vpliva tudi vpis v absolventsko leto na vseh stopnjah študija ter podaljševanje statusa študenta iz upravičenih razlogov v zadnjem letniku

471558

725 698 681

845788 792

712807

1087

1303

1117

1338

1565

16791601 1591

0

200

400

600

800

1000

1200

1400

1600

1800

Štev

ilo v

pis

an

ih š

tud

ento

v

Študisjko leto (1997/98-2014/15)

0

200

400

600

800

1000

1200

1400

1600

1800

ŠTEV

ILO

VP

ISA

NIH

ŠTU

DEN

TOV

ŠTUDIJSKO LETO (1997/98-2014/15

SPEC MAG 2. STOPNJA EDOK DOK po MAG 3. STOPNJA

10 / 18

študija. Število absolventov znaša 1479, kar predstavlja slabih 33 % vseh vpisanih podiplomskih študentov. Iz preteklih analiz je razvidno, da število študentov, vpisanih v absolventsko leto, vsako leto narašča, glede na preteklo študijsko leto se je delež povečal za 23,3 % (v študijskem letu 2014/2015 je narastlo tudi število študentov, ki so jim na članicah status študenta podaljšali iz upravičenega razloga v zadnjem letniku študija). Iz grafa v nadaljevanju je razviden delež absolventov glede na vse vpisane študente na podiplomskih študijskih programih, iz katerega je razvidna kontinuirana rast (13,5 % v letu 2011/12, 21,4 % v letu 2012/13, 27,7 % v letu 2013/14 in 32,9 % v študijskem letu 2014/15). Iz podatkov je razvidno, da se je delež absolventov v obdobju od 2011/12 do 2014/15 povečal za 19, 4 % (graf 5). Graf 5: Število absolventov na podiplomskih študijskih programih od študijskega leta 2011/2012 do leta 2014/15 glede na skupno število vseh vpisanih študentov

Na večini fakultet Univerze v Mariboru študijske programe druge stopnje izvajajo kot redno obliko študija, manj je študijskih programov, ki se izvajajo tudi na izrednem študiju. Redni študij tako sedaj izvajajo vse članice UM razen MF, ki redno izvaja le enovit magistrski študijski program Splošna medicina. Doktorski študij se izvaja le kot izredna oblika študija, ki se financira z naslova šolnin. Kot redna oblika študija se v letošnjem študijskem letu izvaja študijski program druge stopnje Turizem FT, ki se je v prvem letu razpisovanja izvajal zgolj kot izredni študij. Izredno se izvaja tudi enopredmetni pedagoški študijski program druge stopnje Izobraževalna tehnika FNM, ki se je do sedaj izvajal tudi redno. Kot izredna oblika študija se izvaja smer Urgentna stanja na študijskem programu druge stopnje Zdravstvena nega FZV UM, ki se v letošnjem študijskem letu izvaja prvič. Še vedno pa se nekateri študijski programi Pedagoške fakultete in Pravne fakultete razpisujejo zgolj kot izredna oblika študija (študijski programi druge stopnje Zgodnje učenje in poučevanje, Športno treniranje in Inkluzija v vzgoji in izobraževanju PEF UM ter Delovno pravo in kadri, Poslovno-gospodarsko pravo ter Evropske študije in zunanji odnosi EU PF UM), pri čemer v študijskem letu 2014/15 na študijske programe Inkluzija v vzgoji in izobraževanju, Delovno pravo in kadri, Poslovno-gospodarsko pravo ter Evropske študije in zunanji odnosi EU niso vpisali nobenega kandidata, zato se ti študijski programi ne izvajajo.

0

1000

2000

3000

4000

5000

6000

2011/12 2012/13 2013/14 2014/15

VSI 3544 4074 4333 4482

AB 480 873 1200 1479

480 873 1200 1479

3544

40744333

4482

ŠTEV

ILO

VP

ISA

NIH

ŠTU

DEN

TOV

IN

AB

SOLV

ENTO

V

ŠTUDIJSKO LETO (2011/12-2014/15)

AB VSI

11 / 18

V študijskem letu 2014/15 se ne izvajajo tudi naslednji študijski programi: študijski program druge stopnje Logistika sistemov v ekonomiji (skupni študijski program z Univerzo v Novem Sadu; program se izvaja samo v Subotici) FL, študijski program tretje stopnje Organizacija in management informacijskih sistemov FOV, študijska programa tretje stopnje Tehniško varstvo okolja in Tekstilni materiali FS, študijski programi tretje stopnje Geografija, Germanistične študije, Hungaristične študije, Pedagogika, Slovenistične študije, Sociologija ter Umetnostna zgodovina FF UM. Delež rednega študija (graf 6) v 1. letnikih študijskih programov druge stopnje znaša 88,1 % (oz. 1401 študent od 1591, vpisanih v prvi letnik), in sicer na nekaterih članicah UM je rednega študija več, na drugih manj. Skupno predstavlja delež izrednega študija 7,7 % vseh vpisanih na študijske programe druge stopnje (oz. 319 študentov od 4122 vseh vpisanih na študijske programe druge stopnje). Graf 6: Redni študij na študijskih programih druge stopnje v študijskem letu 2014/15

0

500

1000

1500

2000

2500

3000

3500

4000

4500

1. letnik VSI

Izredni 190 319

Redni 1401 3803

1401

3803

190

319

ŠTEV

ILO

VP

ISA

NIH

ŠTU

DEN

TOV

NAČIN ŠTUDIJA

Izredni Redni

12 / 18

3. Vpis glede na razpisana vpisna mesta1 V analizi smo obravnavali razmerje med številom razpisanih vpisnih mest v študijskem letu 2014/2015 in dejanskim številom študentov, vpisanih v 1. letnik podiplomskih študijskih programov. V študijskem letu 2014/15 je bilo pri pripravi razpisnega besedila in določanju vpisnih mest za posamezne študijske programe potrebno upoštevati na Senatu Univerze v Mariboru potrjeni načrt izobraževalne dejavnosti. Graf 7: Tendenca načrtovanja razpisanih vpisnih mest na študijskih programih druge in tretje stopnje od študijskega leta 2011/12 do 2014/15

Skupno število vpisnih mest se je glede na preteklo študijsko leto zmanjšalo, in sicer za 5,8 % oz. za 242 razpisanih vpisnih mest. Na rednem študiju se je glede na študijsko leto 2013/14 število razpisanih vpisnih mest povečalo, in sicer za 2,1 %, število vpisnih mest za izredni študij pa se je skupno znižalo za 15, 9 %. Pri študijskih programih druge stopnje je opaziti porast števila vpisnih mest za 2,1 % glede na preteklo študijsko leto, in sicer zaradi razpisanih vpisnih mest za redni študij na študijskem programu druge stopnje Turizem FT, ki se je v preteklem študijskem letu izvajal le kot izredna oblika študija. Na povečanje vpisnih mest za redni študij so vplivala tudi vpisna mesta za študijski program druge stopnje Glasbena pedagogika PEF, ki se v študijskem letu 2014/15 izvaja prvič. Na izrednem študiju se je število vpisnih mest znižalo za 208 mest oz. za 15,8 %, in sicer kljub dejstvu, da nekatere članice svoje študijske programe izvajajo le kot izredni način študija (glej zgornje poglavje). Pri študijskih programih tretje stopnje je opaziti znižanje števila vpisnih mest, in sicer kar za 16,3 % oz. za 60 mest. V zgornjem grafu lahko vidimo gibanje načrtovanih vpisnih mest na podiplomske študijske programe od študijskega leta 2011/12, ko je bilo načrtovanih vpisnih mest za slabe ¾ več, kot je bilo vpisanih študentov v 1. letnik študijskih programov druge in tretje stopnje. Leto za tem je bilo vpisanih študentov še vedno zgolj 33 % glede na razpisana vpisna mesta. Že prej z načrtovanjem izobraževalne

1 Med vpisna mesta štejemo zgolj vpisna mesta za vpis v prvi letnik študija (vpisna mesta po merilih za prehode, mesta za Slovence brez slovenskega državljanstva in tujce ter vpisna mesta za vzporedni študij niso vključena).

2011/12 2012/13 2013/14 2014/15

2. stopnja 4912 4479 3713 3561

3. stopnja 890 676 397 307

SKUPAJ 5802 5155 4110 3868

4912

4479

37133561

890676

397 307

5802

5155

41103868

0

1000

2000

3000

4000

5000

6000

7000

ŠTEV

ILO

RA

ZPIS

AN

IH V

PIS

NIH

MES

T

ŠTUDIJSKO LETO (2011/12-2014/15)

2. stopnja

3. stopnja

SKUPAJ

13 / 18

dejavnosti, s študijskim letom 2013/14 pa ob razpisu za vpis v podiplomske študijske programe, smo na Univerzi v Mariboru postavili bolj natančne kriterije za načrtovanje vpisnih mest, in sicer se upošteva predvsem interes za vpis ob predpostavki, da morajo biti zagotovljeni kadrovski in materialni pogoji, izkazane zaposlitvene možnosti za diplomante študijskih programov, izvedba študijskih programov pa mora biti tudi finančno ustrezno pokrita. Število vpisnih mest tudi ne sme presegati števila vpisanih študentov v prvi letnik posameznega študijskega programa za več kot 20 % za pretekli dve leti pred študijskim letom, za katerega se pripravlja razpis. Ob podrobnem pregledu doktorskega študija smo na Univerzi v Mariboru pregledali tudi raziskovalne projekte in programe ter Senatu Univerze v Mariboru v potrditev predlagali le doktorske študijske programe na tistih področjih, kjer imajo visokošolski zavodi aktivne raziskovalne programe ali projekte, v katere vključujejo doktorske študente, ter tiste programe, na katerih je na voljo dovolj potencialnih mentorjev. Število vpisnih mest, predlaganih v razpisnem besedilu za študijsko leto 2013/14 se je tako glede na preteklo študijsko leto zmanjšalo za dobrih 20 %, v študijskem letu 2014/15 pa še za nadaljnjih slabih 6 % (od leta 2011/12 do 2014/15 pa skupno za slabih 34 %). Vpisna mesta na doktorskih študijskih programih so se od leta 2011/12 zmanjšala za 65,5 % oz. za 583 vpisnih mest, s čimer sledimo izpolnjevanju ciljev iz strateške usmerjenosti Univerze v Mariboru. Naredili smo tudi primerjavo med načrtovanimi vpisnimi mesti ter vpisom v prve letnike podiplomskih študijskih programov. Rezultate kažeta grafa v nadaljevanju. Graf 8: Razmerje med številom razpisanih vpisnih mest ter številom vpisanih študentov v 1. letnik študija na študijskih programih druge stopnje od študijskega leta 2011/12 do 2014/15

0

1000

2000

3000

4000

5000

2011/12 2012/13 2013/14 2014/15

Vpisna mesta 4912 4479 3713 3561

Število vpisanih študentov 1367 1554 1509 1508

49124479

3713 3561

1367 1554 1509 1508

ŠTEV

ILO

VP

ISN

IH M

EST

IN Š

TUD

ENTO

V

ŠTUDIJSKO LETO (2011/12-2014/15

Vpisna mesta

Število vpisanihštudentov

14 / 18

Graf 9: Razmerje med številom razpisanih vpisnih mest ter številom vpisanih študentov v 1. letnik študija na študijskih programih tretje stopnje od študijskega leta 2011/12 do 2014/15

0100200300400500600700800900

2011/12 2012/13 2013/14 2014/15

Vpisna mesta 890 676 397 307

Število vpisanih študentov 198 125 92 83

890

676

397307

198125 92 83

ŠTEV

ILO

VP

ISN

IH M

EST

IN Š

TUD

ENTO

V

ŠTUDIJSKO LETO (2011/12-2014/15)

Vpisna mesta

Število vpisanihštudentov

15 / 18

4. Vpis tujcev V študijskem letu 2014/2015 je na študijske programe Univerze v Mariboru skupno vpisanih 581 tujcev (lani 372), kar predstavlja okoli 3,5 % vseh vpisanih študentov in 56 % več glede na preteklo študijsko leto. Od vpisanih tujcev jih je 495 vpisanih na redne, 86 pa na izredne študijske programe. 320 tujih študentov študira na dodiplomskem, 261 pa na podiplomskem študiju, od tega 38 na doktorskih študijskih programih. Delež tujih študentov na študijskih programih druge stopnje znaša 5,41 % (lani 4,2 %), na tretji pa 10,56 % (lani 8,4 %) glede na vse vpisane študente v podiplomske študijske programe Univerze v Mariboru. Pričakovano in v skladu s strategijo internacionalizacije Univerze v Mariboru največ tujih študentov prihaja iz balkanskih držav, še posebej je potrebno izpostaviti R Hrvaško, Bosno in Hercegovino, R Srbijo in R Makedonijo – države, iz katerih prihaja največ tujih študentov tako na do- kot tudi na podiplomskem študiju. Podatki niso presenetljivi; na Univerzi v Mariboru skozi vso leto potekajo promocijske aktivnosti, kot so različne objave v revijah, v socialnih medijih ter aktivna udeležba na sejemskih prireditvah s področja izobraževanja. Iz grafa v nadaljevanju je razvidno gibanje deleža tujih študentov v primerjavi z vsemi vpisanimi študenti na Univerzi v Mariboru za pretekla štiri leta, v grafu 11 pa so podatki o deležu tujih študentov, vpisanih zgolj na podiplomske študijske programe. Graf 10: Delež tujih študentov v primerjavi z vsemi vpisanimi študenti Univerze v Mariboru od študijskega leta 2011/12 do 2014/15 (vsi tuji študenti)

2011/12 2012/13 2013/14 2014/15

Tujci 416 447 372 581

VSI študenti 20025,5 19368 17974,5 16680

20025,5 19368 17974,5

16680

416 447 372

581

DEL

EŽ T

UJI

H Š

TUD

ENTO

V

ŠTUDIJSKO LETO 2011/12-2014/15

Tujci

VSI študenti

16 / 18

Graf 11: Delež tujih študentov, vpisanih na podiplomske študijske programe v primerjavi z vsemi tujimi študenti, vpisanimi na Univerzo v Mariboru od študijskega leta 2011/12 do 2014/15

2011/12 2012/13 2013/14 2014/15

Tujci - podiplomci 102 168 201 261

VSI tujci 416 447 372 581

416447

372 581

102168

201 261ŠT

EVIL

O Š

TUD

ENTO

V

ŠTUDIJSKO LETO 2011/12-2014/15

VSI tujci

Tujci -podiplomci

17 / 18

5. Delež podiplomskih študentov Na Univerzi v Mariboru je v študijskem letu 2014/2015 skupno vpisanih 16.680 študentov (gre za vse študente vključno s tujci in absolventi), od tega je 12.198 dodiplomskih in 4.482 podiplomskih. Število vseh študentov na Univerzi v Mariboru se je glede na študijsko leto 2013/2014 zmanjšalo za 7,8 %, delež podiplomskih študentov pa glede na skupno število vpisanih študentov v letošnjem študijskem letu znaša 26,9 %, kar je za slabe 3 % več kot preteklo študijsko leto.

6. Delež študentov, vpisanih v znanstvene študijske programe Na Univerzi v Mariboru je v študijskem letu 2014%15 skupno vpisanih 4482 podiplomskih študentov, od tega jih 360 (oz. dobrih 8 %) študira na znanstvenih študijskih programih. Več v nadaljevanju. Tabela 4: Delež študentov, vpisanih v znanstvene študijske programe na podiplomskem študiju, po članicah Univerze v Mariboru v študijskem letu 2013/2014

Fakulteta VSI POD študenti

Doktorski študenti

Delež

EPF 746 38 5,1 %

FERI 632 57 9 %

FE 82 6 7,3 %

FG 301 16 5,3 %

FKKT 127 34 26,8 %

FKBV 133 8 6 %

FL 148 12 8,1 %

FNM 200,5 25 12,5 %

FOV 262 11 4,2 %

FS 294 30 10,2 %

FT 25 0 0

FVV 180 8 4,4 %

FZV 194 0 0

FF 672,5 28 4,2 %

MF 42 42 100 %

PEF 275 12 4,4 %

PF 168 33 19,6 %

SKUPAJ =4482 =360 8 %

18 / 18

Tabela 5: Delež študentov, vpisanih v znanstvene študijske programe, po članicah Univerze v Mariboru v študijskem letu 2013/2014 v primerjavi z vsemi vpisanimi študenti Univerze v Mariboru

Fakulteta VSI študenti

UM Doktorski študenti

Delež

EPF 2183 38 1,74 %

FERI 2136 57 2,66 %

FE 270 6 2,22 %

FG 873 16 1,83 %

FKKT 469 34 7,25 %

FKBV 630 8 1,27 %

FL 632 12 1,9 %

FNM 614,5 25 4,07 %

FOV 865 11 1,27 %

FS 1174 30 2,56 %

FT 223 0 0

FVV 1235 8 0,65 %

FZV 743 0 0

FF 1786,5 28 1,57 %

MF 684 42 6,14 %

PEF 1443 12 0,83 %

PF 719 33 4,59 %

SKUPAJ = 16680 =360 =2,16 %