ANALIZA VPLIVA ALKOHOLA NA VARNOST V CESTNEM PROMETU NA OBMO ČJU PU CELJE · 2018. 8. 24. · prometu na obmo čju PU Celje od 2003 do 2007. prikazali smo statistične podatke prometnih

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO

Ksenija Perc

ANALIZA VPLIVA ALKOHOLA NA VARNOST

V CESTNEM PROMETU NA OBMOČJU PU

CELJE

Diplomsko delo

Maribor, junij 2009

I

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO

SI - 2000 MARIBOR, Smetanova 17

Diplomsko delo visokošolskega študijskega programa

ANALIZA VPLIVA ALKOHOLA NA VARNOST V CESTNEM PROMETU NA

OBMOČJU PU CELJE

Študent: Ksenija PERC

Študijski program: visokošolski, Promet

Smer: Cestni promet

Mentor: mag. Stanko Laković, univ. dipl. inž. str.

Komentor:

Maribor, junij 2009

II

III

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju mag. Stanku Lakoviću,

univ. dipl. inž. str., za pomoč in vodenje pri

opravljanju diplomskega dela. Prav tako se

zahvaljujem gospodu Elvisu Herbaju, ki je

dovolil uporabo statističnih podatkov Policijske

uprave Celje.

Posebna zahvala velja staršem, ki so mi

omogočili študij.

IV

ANALIZA VPLIVA ALKOHOLA NA VARNOST V CESTNEM PROMETU NA OBMOČJU PU CELJE

Ključne besede: varnost v cestnem prometu, alkohol, prometne nesreče, statistika UDK: 656.1.08:343.346.5(043.2)

Povzetek

V diplomski nalogi je predstavljena analiza vpliva alkohola na varnost v cestnem

prometu na območju Policijske uprave Celje. Obdelana je analiza prometnih nesreč, ki

so posledica uživanja alkohola za obdobje petih let 2003, 2004, 2005, 2006, 2007.

Vožnja pod vplivom alkohola je eden najpomembnejših dejavnikov tveganja za nastanek

prometne nezgode in vpliva tudi na težo poškodbe v prometni nezgodi. Na koncu so

predstavljeni predlogi za izboljšanje stanja prometne varnosti na obravnavanem

območju ter predlogi za zmanjšanje vožnje pod vplivom alkohol.

V

ANALYSIS OF ALCOHOL INFLUENCE ON ROAD TRAFFIC

SAFETY IN THE CELJE REGION

Key words: traffic safety, alcohol, traffic accidents, statistics

UDK: 656.1.08:343.346.5(043.2)

Abstract

My thesis presents the analysis of the impact of alcohol on the traffic safety in the area

of the Police Directorate Celje for five years between 2003 to 2007. Driving under the

influence of alcohol is one of the most important risk factors for the emergence of traffic

accidents. It also affects to the gravity of injuries in a car accident. The end of the thesis

includes the presentation of proposlas for improvement of the traffic safety in Celje

region and the proposals to reduce driving under the influence of alcohol.

VI

KAZALO

1 UVOD ...................................................................................................................... 1

1.1 PREDMET RAZISKOVANJA .................................................................................. 1

1.2 NAMEN IN CILJI .................................................................................................. 2

1.3 METODE RAZISKOVANJA ................................................................................... 2

1.4 STRUKTURA CELOTNEGA DELA .......................................................................... 2

2 NA SPLOŠNO O ALKOHOLU ............................................................................ 4

2.1 ZGODOVINA ALKOHOLA .................................................................................... 4

2.2 NACIONALNI PROGRAM VARNOSTI V CESTNEM PROMETU - ALKOHOL ................ 6

2.2.1 Varnost cestnega prometa v EU in Sloveniji ............................................ 7

2.2.2 Alkohol, prepovedane droge in druge psihoaktivne snovi ........................ 7

3 VPLIV ALKOHOLA NA VARNOST V CESTNEM PROMETU .................... 9

3.1 ALKOHOL .......................................................................................................... 9

3.2 VPLIV ALKOHOLA NA ORGANIZEM ................................................................... 10

3.3 ALKOHOL IN PROMETNA VARNOST .................................................................. 14

3.4 VPLIV NOVE ZAKONODAJE ............................................................................... 16

3.5 INDIKATORJI IN MERILNIKI ZA PREVERJANJE PSIHOFIZIČNEGA STANJA

UDELEŽENCEV V CESTNEM PROMETU ........................................................................... 21

4 STATISTIČNA OBDELAVA PODATKOV O ALKOHOLU KOT VZROKU

PROMETNIH NESREČ NA OBMOČJU PU CELJE V OBDOBJU 2003 – 2007 26

4.1 POLICIJSKA UPRAVA CELJE .............................................................................. 26

4.2 ŠTEVILO ALKOHOLIZIRANIH POVZROČITELJEV PROMETNIH NESREČ V PU CELJE

29

4.2.1 Število alkoholiziranih povzročiteljev vseh PN ...................................... 29

4.2.2 Posledice PN glede na poškodbo udeleženca ......................................... 30

4.3 PN PO KATEGORIJI CESTE ................................................................................ 31

4.3.1 PN s smrtnim izidom po kategoriji ceste ................................................ 31

4.3.2 PN s telesno poškodbo po kategoriji ceste ............................................. 32

VII

4.3.3 PN zmaterialno škodo po kategoriji ceste .............................................. 33

4.3.4 Število umrlih po kategoriji ceste ........................................................... 33

4.3.5 PN s hudo telesno poškodbo po kategoriji cest ...................................... 34

4.4 KONCENTRACIJA ALKOHOLA PRI ALKOHOLIZIRAVIH POVZROČITELJIH PN ...... 34

4.4.1 Koncentracija alkohola pri alkoholiziranih povzročiteljih PN po

posledicah PN. ........................................................................................................ 34

4.4.2 Koncentracija alkohola po svojstvu in posledicah ................................. 35

4.4.3 Koncentracija alkohola po kolesarjih .................................................... 36

4.4.4 Koncentracija alkohola pri vozniku osebnega avtomobila .................... 37

4.4.5 Koncentracija alkohola pri povzročiteljih PN........................................ 38

4.5 PROMETNE NESREČE IN POSLEDICE .................................................................. 40

4.5.1 Prometne nesreče ................................................................................... 40

4.5.2 PN po cestah ........................................................................................... 41

4.5.3 Avtocesta ................................................................................................. 41

4.5.4 Glavna cesta prvega reda ....................................................................... 42

5 MOŽNI UKREPI ZA IZBOLJŠANJE STANJA .............................................. 44

6 SKLEP ................................................................................................................... 45

7 VIRI, LITERATURA ........................................................................................... 47

8 PRILOGE .............................................................................................................. 49

8.1 SEZNAM SLIK ................................................................................................... 49

8.2 SEZNAM TABEL ................................................................................................ 50

8.3 SEZNAM GRAFOV ............................................................................................. 51

8.4 NASLOV ŠTUDENTA ......................................................................................... 52

8.5 KRATEK ŽIVLJENJEPIS...................................................................................... 52

VIII

UPORABLJENI SIMBOLI

kr - redukcijski koeficient

Cor - koncentracija alkohola v celotnem organizmu

Ckr - koncentracija alkohola v krvi organizma

IX

UPORABLJENE KRATICE

AC - Avtocesta

Alkoh. - Alkoholizirani

HTP - Huda telesna poškodba

LC - Lokalna cesta

LTP - Lažja telesna poškodba

MŠ - Materialna škoda

MV - Motorno vozilo

Os. - Osebni

PN - Prometna nesreča

Pov. - Povzročitelj

PP - Policijska postaja

PU - Policijska uprava

SI - Smrtni izid

Št. - Število

TP - Telesna poškodba

ZVCP - Zakon o varnosti cestnega prometa

Analiza vpliva alkohola na varnost v cestnem prometu na območju PU Celje Stran 1

1 UVOD

Alkoholne pijače so nepogrešljivi del slovenske kulturne dediščine in družabnega življenja,

vendar se moramo zavedati tudi plati, saj v vsaki tretji hujši prometni nesreči botruje

alkohol.

Ta vpliva na delovanje vseh človekovih funkcij, ki so pomembne za varno udeležbo v

cestnem prometu: zmanjšuje zbranost, zmožnost zaznavanja dražljajev in odzivanje nanje

ter povečuje število napak, ki jih voznik naredi med vožnjo. Predvsem pa vpliva na

delovanje človekove »osebnostne zavore«, ki zagotavlja socialno prilagojeno vedenje,

hkrati pa povečuje zaupanje v lastne sposobnosti in v zmožnost obvladovanja situacije.

Posledica je vožnja prek zmožnosti voznika ali vozila, ob tem pa voznik ne upošteva

prometnih razmer in drugih udeležencev v cestnem prometu. Voznik, ki vozi pod vplivom

alkohola je nevaren za vse udeležence v cestnem prometu, prav tako pa je ogrožen tudi

sam.

Alkohol je prisoten pri vseh pomembnih dogodkih v naši družbi, žalostnih ali veselih

(rojstva, praznovanja, pomembne proslave). Vsako priložnost izkoristimo, da lahko nekaj

popijemo. Pitje alkohola je del ljudskih običajev, ki se z razvojem avtomobilizma niso

prilagodili novim zahtevam. Še vedno ravnamo tako kot včasih, ko so zapravljivčki vozili

po cestah in je konj ne glede na voznika nekako našel domov.

Na žalost pa do alkohola brez večjih težav dostopajo prav vse starostne skupine, celo

odraščajoči mladostniki in otroci.

1.1 Predmet raziskovanja

Veliko prisotnost alkoholiziranih voznikov v prometu ugotavljamo v statistikah o

prometnih nsrečah in njihovih posledicah, v večjih akcijah, ki smo jih izvedli v Sloveniji in

v izjavah voznikov. Vsi podatki o prometnih nesrečah, ki so jih povzročili alkoholizirani


vozniki, in strokovne ocene ogrožanja zaradi vožnje pod vplivom alkohola govorijo o

nujnosti, da korenito spremenimo svoja stališča o vožnji pod vplivom alkohola in ravnanja

v prometu.

Predmet te diplomske naloge je, analiza vpliva alkohola na prometno varnost v cestnem

prometu na območju PU Celje od 2003 do 2007. prikazali smo statistične podatke

prometnih nesreč na območju PU Celje. Podali smo predlogi za izboljšanje varnosti v

cestnem prometu ter zmanjšanja števila voznikov pod vplivom alkohola.

1.2 Namen in cilji

Cilji diplomskega dela je, prikaz vpliva alkohola na varnost v cestnem prometu ter obdelati

in prikazati analizo prometnih nesreč, ki so posledica vožnje pod vplivom alkohola na

območju PU Celje v zadnjih petih letih 2003, 2004, 2005, 2006, 2007.

1.3 Metode raziskovanja

Pri izdelavi diplomske naloge smo uporabili naslednje raziskovalne metode:

- metoda deskripcije ali opisovanja,

- statistično analitična metoda,

- grafični in tabelarični prikazi, ki so uporabljeni zaradi boljšega razvmevanja podanih

podatkov,

- metoda kompilacije ali prepisovanja, ki smo jih uporabili pri teoretičnem podajanju

različnih informacij.

1.4 Struktura celotnega dela

Diplomska naloga je sestavljena iz treh glavnih delov: uvoda, jedra in sklepa.

Uvod zajema problem, namen in cilje ratiskave ter metode dela.


Jedro je sestavljeno iz štirih delov. V prvem delu smo govorili o alkoholu na splošno, v

katerem je na katko opisana njegova zgodovina in vino kot plemeniti dar narave. Opisali

smo tudi merilne naprave in postopke, ki jih uporablja policija in nekaj o nacionalnem

programu varnosti v cestnem prometu – alkohol.

V drugem delu smo predstavili vpliv alkohola na varnost v cestnem prometu, v katerem

zajema nekaj splošnega o alkoholu in njegov vpliv na organizem, o alkoholu in prometni

varnosti. Predstavili smo tudi vpliv nove zakonodaje na varnost v cestnem prometu.

Opisali smo tudi indikatorje in merilnike za preverjanje psihofizičnega stanja udeležencev

v cestnem prometu.

V tretjem delu smo prikazali statistično obdelavo podatkov o prometnih nesrečah, ki so jih

povzročili alkoholizirani vozniki na območju PU Celje, kjer je obravnavano število

alkoholiziranih v prometni nesreči in pa koncentraciji alkohola.

V četrtem delu smo podali nekaj predlogov za zmanjšanje vožnje pod vplivom alkohola ter

nekaj ukrepov za izboljšanje stanja v cestnem prometu.

Zadnji del diplomske naloge se imenuje sklep in daje objektivno oceno rezultatov.


2 NA SPLOŠNO O ALKOHOLU

2.1 Zgodovina alkohola

Alkohol je bil vedno ena najbolj znanih in v zgodovini razširjenih kemikalij, ki so jih ljudje

uporabljali za spreminjanje razpoloženja. Alkohol je pomirjevalo, razkužilo, aperitiv, hrana,

gospodarsko blago ter močan simbol – v različnih kulturah na različne načine. Alkohol

spremlja človeštvo že od prazgodovinskih časov. V tisočletjih so vino, pivo in medice

izdelovali v procesu alkoholne fermentacije iz zrn žit, sadja in medu. O alkoholu, predvsem

vinu, so pisali in ga opevali umetniki, filozofi, ki so bili pomembni v antičnih kulturah

Egipčanov, Grkov in Rimljanov. Vino je bilo pogosto omenjeno v Svetem pismu stare in

nove zaveze. Alkohol je imel stoletja pomembno vlogo v religiji, medicini in kulturi.

Alkohol v starem svetu

Zgodovina alkohola se prav nič ne loči od zgodovine človeštva. Prva alkoholna pijača na

svetu je bila neke vrste vino (medica oziroma vino iz medu, dateljnov ali drevesnih sokov).

Proizvodnja vina in piva se je začela v starem Egiptu oziroma Mezopotamiji okoli leta 6000

pred našim štetjem, kjer so vino in pivo uživali kot hrano, poživilo in zdravilo. Pekarne in

pivovarne so bile med najpomembnejšimi proizvodnimi obrati. V Mezopotamiji so predelali

v pivo do 40 odstotkov žitnega pridelka. Pivo in vino so uporabljali tudi za žrtvene verske

obrede. Z razmahom kmetijstva in odkritjem vinske trte se je proizvodnja vina in

vinogradništvo v tistem času zelo razmahnilo. Že takrat pa so poznali prve prepovedi in

omejitve na področju alkoholnih pijač.

Egipčanski kralj Ptolemej XI. je v zadnjem stoletju pred našim štetjem uvedel kaznovanje

opitih oseb. Več zapisov pa govori tudi o socialnih problemih, s katerimi so se soočili

Egipčani zaradi opitosti. Najstarejši znani zakonik, ki med drugim vsebuje pivska navodila, je


iz okoli leta 2050 pred našim štetjem iz mesta Bbilon, kjer je vklesan razglas kralja. Po

Hamurabijevem zakoniku je kar nekaj zakonov, ki urejajo področje alkoholnih pijač in so jih

morale upoštevati še posebej takratne krčme oziroma pivnice. Razgrajanje je bilo

prepovedano, prav tako mešanje vina z vodo.

Nekaj let kasneje so v starem Egiptu svečeniki izdali vrsto predpisov proti prekomernem

popivanju. V stari Grčiji je bilo vinogradništvo zelo razširjeno od 16. do 12. stoletja pred

našim štetjem in je predstavljalo eno najpomembnejših panog. Predelovanje in izvažanje vina

je bila ena izmed osnovnih vej grškega gospodarstva. Vse od starih Grkov preko Rimljanov

se je ohranilo nazdravljanje z vinov; nazdravljali so na mrtve, bogove in kralje. Ob

kolonizaciji ozemelj v Sredozemlju so Grki prenašali kulturo pitja in pridelovanja vina v vse

dežele (tudi v keltsko srednjo Evropo).

Na območju naše države je bilo vinogradništvo prav takoznano že v predrimski dobi. Že Kelti

so ga v naših krajih zasnovali okoli leta 400 pred našim štetjem, Rimljani pa so ga razširili in

izboljšali. V zgodnjem Rimu je bilo vino velika redkost; moški so smeli piti šele po 35 letu

starosti, ženske pa sploh ne. Romulus, ustanovitelj Rima je izdal zakon, po katerem so

prekršek kaznovali celo s smrtno kaznijo. Vino si je v Rimu utrlo pot na dvor šele v času

Julija Cezarja. S širitvijo rimskega imperija se je močno razmahnilo vinogradništvo in z njim

opojna praznovanja, ki so često vodila v pretiravanje pri uživanju alkohola. Omejitev pri pitju

je veljalo le za vojake v službi.

Že v 1. stoletju pred našim štetjem se je razvila obsežna trgovska mreža, ki je bila večinoma v

rokah rimskih zasebnih trgovcev. Pred pretiranim pitjem je rimsko ljudstvo želel zaščititi

cesar Domicijan; naročil je uničiti polovico vinogradov in prepovedal gojenje dodatnih

vinskih trt brez njegovega dovoljenja. Zaradi zaščite vinogradništva je v ožji domovini rimski

senat prepovedal gojenje vinske trte v svojih provincah. Šele cesar Probus (276-282 našega

štetja) je začel zopet pospeševati vinogradništvo tudi v zasedenih provincah, torej tudi pri nas.

S padcem rimskega cesarstva je vinogradništvo popolnoma usahnilo. V Italiji oziroma drugje

po Evropi (Porenje, Španija, Francija) so vinogradi domala izginili [5].


2.2 Nacionalni program varnosti v cestnem prometu - alkohol

Prometna varnost je ena od temeljnih kakovosti prometnega sistema. Vsak udeleženec v

prometu ali uporabnik prometne storitve želi imeti tak sistem, ki zadovoljuje njegove potrebe

in pričakovanja. V tem pomenu je varen cestni promet tudi odgovornost države, ki ima s

svojimi institucijami vpogled in pregled nad prometnim dogajanjem ter potrebne vzvode, s

katerimi poleg posameznika posredno ali neposredno lahko vpliva na to področje. Od stopnje

varnosti cestnega prometa je odvisna kakovost življenja vseh državljank in državljanov.

Zagotavljanje večje varnosti je mogoče s spodbujanjem udeležencev v prometu k

odgovornejšemu vedenju, spoštovanju predpisov in oblikovanju zavesti o pomenu prometne

varnosti, z zagotavljanjem varnejših vozil in cestne infrastrukture, kar lahko in morajo

udejanjiti načrtovalci, proizvajalci in izvajalci, vzdrževalci ter ustrezne nadzorne službe.

V zapletenem sistemu je varnost cestnega prometa odvisna od odgovornega ravnanja

posameznika, vzgojno – izobraževalnih in preventivnih organizacij, medijev, represivnih in

pravosodnih organov, civilne družbe, gospodarskih družb, vodstev samoupravnih lokalnih

skupnosti in ne nazadnje državnih organov. Vsak nosi svoj del odgovornosti za večjo varnost

in lahko prispeva k njeni uresničitvi, a zastavljene cilje do leta 2011 lahko dosežemo le s

skladnimi ukrepi in skupnim prizadevanjem.

Nacionalni program obravnava strokovno zahtevne in varnostno kar najrazvidnejše probleme

v cestnem prometu v Republiki Sloveniji. Temelji na treh skupnih načelih:

� Načelu zaupanja, ki zavezuje upravljavce cest k upoštevanju normativne ureditve,

udeležence cestnega prometa pa k upoštevanju prometnih pravil.

� Načelu defenzivnega ravnanja, ki obvezuje udeležence cestnega prometa k pravilnemu,

zakonitemu in premišljenemu ravnanju.

� Načelu zaščite varnostno najbolj izpostavljene kategorije udeležencev cestnega prometa,

namreč pešcev, kolesarjev, motoristev, mladih voznikov, otrok in drugih šibkejših

udeležencev.

Bela knjiga Evropska prometna politika do 2010: opozarja predvsem na sprejemanje ukrepov

in izboljšanje možnosti za povečanje prometne varnosti v vseh prometnih podsistemih.


Uporabniki storitev poleg prometne varnosti pričakujejo ugodne in prilagodljive vozne

razmere – predvsem takrat, ko morajo uporabljati različna prevozna sredstva.

2.2.1 Varnost cestnega prometa v EU in Sloveniji

Leta 2001 je v državah EU umrlo 50.000 ljudi, skupni cilji, ki je bil predlagan leta 2001 in

dopolnjen po širitvi EU leta 2004, pa je, da smrtne žrtve do konca leta 2010 ne bi presegle

števila 25.000 na leto. Poleg umrlih je v Evropski uniji v prometnih nesrečah vsako leto

1.700.000 telesno poškodovanih.

Umrljivost v cestnem prometu je odvisna od stopnje razvitosti prometnega sistema in

ukrepov, ki jih posamezne države izvajajo za izboljšanje varnosti. Na podlagi podatkov o

primerljivosti prometne varnosti Slovenije z državami Evropske unije za leto 2004 nam

kazalci števila prometnih nesreč s smrtnim izidom na 1.000.000 prebivalcev razkrivajo, da je

takih nesreč za 44% več od povprečja 25 držav članic, kar Republiko Slovenijo uvršča na 20.

mesto med njimi.

Število mrtvih v prometnih nesrečah v zadnjih desetih letih upada – razen v letu 2004, ko je

na slovenskih cestah umrlo 274 ljudi, poškodovalo pa se jih je približno 13.000. slovenija je

ena izmed evropskih držav, ki ji je v zadnjih desetih letih s širšim družbenim prizadevanjem

uspelo zmanjšati število smrtnih žrtev od leta 1995 za 45%.

2.2.2 Alkohol, prepovedane droge in druge psihoaktivne snovi

V Sloveniji sta vsak tretji povzročitelji nesreče s smrtnim izidom in vsak četrti povzročitelj

nesreče s hudimi telesnimi poškodbami pod vplivom alkohola. Delež alkoholiziranih

povzročiteljev nesreč je tako med najvišjimi v Evropi. Poleg tega se povečuje število

ugotovljenih primerov vožnje pod vplivom prepovedanih drog in drugih psihoaktivnih snovi.

Ukrepi bodo usmerjeni predvsem v informiranje, vzgojo in nadzor voznikov motornih vozil

ter zmanjševanje dostopnosti alkohola, prepovedanih drog in drugih psihoaktivnih snovi.

Tabela 2.1 prikazuje dejavnike tveganja, kot so alkohol, prepovedane droge in druge

psihoaktivne snovi. Prikazane so tudi dejavnosti s katerimi preprečujemo te dejavnike

tveganja z raznimi preventivnimi akcijami [11].


Tabela 2.1: Dejavniki tveganja

DEJAVNIKI TVEGANJA DEJAVNOSTI

Organiziranje preventivnih akcij.

Priprava preventivnih programov v osnovnih in

srednjih šolah.

Stalno ozaveščanje mladih s preventivnimi programi

mladiskih organizacij (mladi brez alkohola in drog).

Alkohol, prepovedane droge in druge psihoaktivne

snovi.

Izvedba ad hoc nadzora nad vozniki motornih vozil.

Izvajanje ciljnega in koordiniranega poostrenega

nadzora v posebnih obdobjih (martinovo, trgatev,

»rave party« ipd.).

Ovrednotenje rehabilitacijskih programov za

voznike, ki jim je izrečena stranska sankcija

kazenskih točk zaradi vožnje pod vplivom alkohola

ali drog.

Analiziranje učinkovitosti ukrepa prenehanja

veljavnosti vozniškega dovoljenja zaradi vožnje pod

vplivom alkohola ali drog.

Preverjanje učinkovitosti omejevanja dostopnosti

alkohola mladim in voznikom motornih vozil.


3 VPLIV ALKOHOLA NA VARNOST V CESTNEM PROMETU

3.1 Alkohol

Etilni alkohol (etanol, špirit) je brezbarvna tekočina z vreliščem 78,3 °C in specifično maso

0,79. vsebnosti alkohola v alkoholnih pijačah izražamo v volumskih odstotkih. Odstotke

dobimo tako, da volumske odstotke pomnožimo s specifično maso alkohola, torej z 0,79.

Alkohol nastaja z vrenjem sladkorja pod vplivom kvasnih glivic (pivo, vino). Toda vrenje se

samo zaustavi, ko pride do koncentracije 14% alkohola v tekočini. Zato naravna vina ne

morejo biti nikdar »močnejša«. Osnovna naravna surovina za alkohol so torej sadeži, ki

vsebujejo sladkor.

Alkohol pridobivamo tudi iz škroba (žita, krompirja) in celuloze (lesa), toda te snovi moramo

predhodno razgraditi v sladkor.

Večje koncentracije alkohola je moč dobiti z destilacijo (žgane pijače), ker ima alkohol nižje

vrelišče in prej izpareva. Sintetični alkohol pridobivamo iz acetilena ali etilena.

Beseda alkohol je arabskega izvora (alkohl = nevidni razpršeni duh). Njegovi alkemisti so

namreč poskušali odkriti nevidni duh vina, zaradi katerega deluje to drugače kot sladki

grozdni sok, iz katerega je nastalo [14].

Pivo, vino in žgane pijače vsebujejo substanco, ki se imenuje etanol.

Ko pijemo alkohol, večina etanola preide v kri preko tankega črevesa. Najvišjo koncentracijo

doseže alkohol v krvi 30 do 90 minut po zaužitju. Koncentracija alkohola v krvi je odvisna od

hitrosti absorpcije iz črevesa, prisotnosti hrane (če alkohol pijemo ob večerji, je koncentracija

nižja), telesne teže in tudi same sposobnosti telesa za presnavljanje alkohola. Presnova

etanola poteka predvsem v jetrih (90%), ostanek alkohola pa se izloči po približno osmih do


desetih urah s potenjem, uriniranjem in dihanjem. Zato lahko količino zaužitega alkohola v

krvi izmerimo na podlagi izdihanega zraka – alkotest.

Kako hitro alkohol prebavimo, je odvisno od našega organizma, nekateri ljudje ga prebavijo

hitreje, nekateri počasneje. Ljudem, ki veliko pijejo, se v jetra pomnožijo encimi, ki

razgrajujejo etanol, zato ti ljudje alkohol hitreje razgradijo in imajo posledično manj alkohola

v krvi (več«nesejo«) kot tisti, ki niso navajeni piti.

Koz zanimivost naj povemo, da imajo Azijci drugačno obliko teh encimov, zato niso

sposobni presnavljati etanola. Če pijejo alkohol dobijo sindrom orientalske rdečice. V telesu

se jim nabira etanol, ki se ne razgradi in zaradi tega se lahko pojavijo zelo hude posledice:

razširitev žil, pospešen srčni utrip, prevelik oz. premajhen pulz, mišična šibkost…

3.2 Vpliv alkohola na organizem

Zaužiti alkohol se vpije (resorbira) v organizem in porazdeli v vodi, ki je v telesu. V kratkem

času pride do možganskih središč, ki so pomembna za varno sodelovanje v prometu. Ogroža

naše kognitivne funkcije, pod vplivom alkohola se za 5 do 20% zmanjša ostrina vida, pojavi

se lahko tako imenovan tunelski ali celo dvojni vid, reakcijske sposobnosti se poslabšajo (pri

1 promilu alkohola za 40 do 50%), hitreje smo utrujeni. Izredno počasi se razgradi in dolgo

časa vpliva na naše sposobnosti. Vsako uro razgradi telo približno 7 do 8 g alkohola (etanola).

To pomeni, da je potrebnih skoraj 10 ur, da telo izloči toliko alkohola, kot ga je v 1 litru vina.

Procesov razgradnje alkohola se ne da pospešiti s kavo, čaji, tuširanjem z mrzlo vodo,

sprehodi ali podobnimi poskusi, ki jih vozniki pogosto uporabljajo, še počasneje pa se alkohol

razgrajuje med spanjem.

Tabela 3.1 prikazuje vrste pijače in njihovo količino v litrih oziroma količino v gramih in

njihov čas razgradnje v urah. Ugotovili smo, da najdaljši čas razgradnje ima pivo 3 ure.


Tabela 3.1: Količina alkohola v nekaterih pijačah in čas, potreben za razgradnjo alkohola v

organizmu

Vrsta pijače

volumski %

Količina n l Količina

alkohola v vol%

Količina

alkohola v g

Čas razgradnje

Pivo (5,3 vol%) 0,5 litra 26 ml 21 g 3 ure

Vino (10 vol%) 0,2 litra 20 ml 16 g 2 uri

Žganje (40 vol%) 0,05 litra 20 ml 16 g 2 uri

Delež alkohola v alkoholnih pijačah je običajno napisan na nalepkah steklenic v volumskem

odstotku. 1 vol% je koncentracija, ki pove, da je v 100 ml pijače 1 ml alkohola [2].

Redno uživanje alkohola deluje na možgane (v 90%), zobne dlesni, pljuča, živce na rokah,

jetra, črevesje, spolne žleze, mišice nog, trebuh, ledvice (v 64%), želodec in srce (v 70%). Po

zaužitju alkohola se v človeškem organizmu pojavijo prvi znaki zastrupitve. Obdobje med

zaužitjem in znaki zastrupitve je obdobje, ki ga alkohol potrebuje da se resorbira (vpije).

Med nekaj osnovnih značilnosti alkohola lahko štejemo naslednje:

� Alkohol zaužit v večjih količinah, zmanjšuje sposobnost zaznavanja in razmišljanja.

� Alkohol ne krepi organizma, temveč ga izčrpava; občutek okrepitve je trenuten in

navidezen ter izhaja iz paraliziranih centrov, v katerih se sicer oblikujeta kritičnost in

samokontrola. Koncentracija v krvi okrog 0,5 promila zmanjša fizično moč človeka za

15%.

� Alkohol ne preprečuje utrujenosti, temveč jo pospešuje.

� Človeški organizem nima nikakršnega obrambnega sistema, ki bi preprečil, da se

koncentracija alkohola ne bi dvignila do življensko nevarne meje.

� Alkohol širi žile, kar povzroča rdečico. Več krvi je tik pod kožo, kar povečuje možnost

podhladitve in ne preprečuje, kot so mislili včasih. Občutek toplote je le navidezen.

Da bi lahko ocenili, kakšna količina etilnega alkohola se nahaja v človeškem organizmu,

moramo poznati koeficient razdelitve (izravnalni količnik), ki mu pravimo tudi redukcijski

koeficient, ki je enak:


kC

Cr

or

kr

= , (3.1)

kjer je:

kr – koeficient razdelitve alkohola v telesu

Cor – koncentracija alkohola v celotnem organizmu

Ckr – koncentracija alkohola v krvi organizma

Vrednost redukcijskega koeficienta se izraža z ulomkom, saj je koncentracija alkohola v krvi

večja kot v celem organizmu. Koeficient znaša za ženske navadno okoli 0,6 in za moške 0,7.

za potrebe pravosodnih organov te številke niso dovolj natančne, saj je dokazano, da

redukcijski koeficient varira med vrednostma 0,6 in 1,0 [12].

Za lažjo predstavitev vpliva posameznih dejavnikov na nastanek prometnih nesreč v Sloveniji

poglejmo, kako navaja vzroke večletna statistika prometnih nesreč.

Pogosto posamezne vzroke prometnih nesreč potrjuje velik vpliv subjektivnih dejavnikov na

njihov nastanek. Najpogostejši vzrok je nedovoljena ali neprilagojena hitrost vožnje, ki

predstavlja kar 36,6% vseh razlogov za nastanek nesreč. Sledi neupoštevanje, izsiljevanje

prednost vožnje z 19,3% in nepravilna stran ali smer vožnje s 16,7%. Objektivnih vzrokov,

zaradi katerih je prišlo do prometnih nesreč, navaja uradna statistika izjemno malo, le 0,5

odstotka, kar gotovo ne ustreza dejanskemu stanju. Ugotavljanje tehničnih napak na cesti ali

vozilu zahteva namreč meritve, raziskave ali izvedenske študije, ki se ob samem ogledu

prometne nesreče, ko se določajo vzroki, le redko izvajajo.

Med vzroki oziroma okoliščinami ni dovolj jasna vloga alkoholiziranosti udeležencev v

prometu. Statistika, kjer je ugotovljeno, da je 6,2% nesreč posledica alkoholiziranosti,

upošteva le tiste nesreče, pri katerih je bilo na kraju nesreče z elektronskimi napravami ali z

laičnim ocenjevanjem obnašanja udeležencev očitno, da je alkoholiziranost res

najpomembnejša okoliščina.

Graf 3.1 prikazuje vzroke nesreč. Najpogostejši vzrok prometnih nesreč je hitrost z 39,5%,

alkohol kot vzrok prometnih nesreč ima 16,2%.


Graf 3.1: Primarni in spremljevalni vzroki nesreč

Niso upoštevane nesreče, kjer je bila alkoholiziranost povzročitelja spremljevalni dejavnik,

ker je bil ugotovljen šele z analizo telesnih tekočin ali s strokovnim pregledom in so bili

rezultati znani šele nekaj dni po nesreči. Po ocenah strokovnjakov je alkoholiziranih voznikov

med povzročitelji prometnih nesreč med 25 in 30 odstotki.

Velik pomen hitrosti in alkohola se še potrjuje pri pregledu spremljevalnih vzrokov, ki so

zabeleženi ob nastanku nesreče. Pri skoraj polvici spremljevalnih vzrokov je bila ugotovljena

alkoholiziranost udeležencev v prometu (43,7%). Če prištejemo spremljevalne vzroke, se

poveča tudi delež hitrosti kot najpomembnejšega vzroka za nastanek nesreče.

Kaj se dogaja z voznikom in njegovimi sposobnostmi in kdaj postane nevaren v prometu

lahko v povprečju določimo kar po promilih alkohola v krvi:

� 0,2 g/kg: sposobnost opazovanja premikajočih luči se poslabša. To pomeni, da voznik

ponoči ni več sposoben oceniti razdalje do vozil, ki prihajajo nasproti ali vozil, ki jih

dohiteva.

� 0,3 g/kg: sposobnost globinskega opazovanja je zmanjšana. Ocenjevanje razdalje

zaradi tega ni več pravilno. Posledice tega so tvegano prehitevanje in prekratka

varnostna razdalja. Možnost povzročitve prometne nesreče se poveča 5 – krat.


� 0,5 g/kg: opazovani objekti se zdijo bolj oddaljeni, kot so v resnici. Posledica tega je

navadno prevelika hitrost, s katero se voznik zapelje v ovinek, zamujanje spreminjanja

smeri in zanašanje iz ovinka. Pojavi se tako imenovana rdeča slepota.

� 1,0 g/kg: bistveno je motena reakcija oči na svetlobo, tako imenovana svetlo – temna

reakcija. To je sposobnost prilagajanja na različna svetlobna področja in spremembe

svetlobne jakosti. Bisteno je zožan zorni kot oči, voznik pa ne more več pravočasno

dojemati, kaj prihaja z leve in kaj z desne strani.

� 1,0 – 1,5 g/kg: poslabšajo se intelektualne funkcije in koordinacija premikanja.

Močneje se izražajo napake pri hoji in kretnjah, pogosto se pojavi bruhanje.

� 1,5 – 2,5 g/kg: pojavi se veliko samozaupanje, človeka pa občasno zajame spanec.

Nastopi nesposobnost koncentracije in presoje.

� 2,5 – 3,5 g/kg: človek v tem stanju govori težko in nejasno. Objektivna ocena situacije

je popolnoma nemogoča, predmete vidi dvojno in halucinira.

� 3,5 – 5 g/kg: telesna temperatura močno pade, sposobnost prilagoditve na zunanjo

temperaturo je minimalna. Alkoholizirana oseba navadno ne reagira na zunanje

dražljaje. Kožo pokriva mrzel pot, zenice so razširjene in slabo reagirajo na svetlobo.

3.3 Alkohol in prometna varnost

Izjemno pomemben vzrok za nastanek prometnih nesreč je alkoholiziranost udeležencev v

prometu.

Alkohol je že od nekdaj povezan s prijetnim počutjem in zabavo, celo z zdravjem. Ne zgolj,

vendar predvsem razvoj motornega prometa p je opozoril na njegove negativne plati. Uradne

statistike pa tudi mnoge poglobljne raziskave prometnih nesreč kažejo, da je človek eden

glavnih dejavnikov prometne (ne)varnosti. Res da so vzroki nesreč vezani tudi na vozilo (npr.

slabe zavore, izrabljene gume) in okolje (npr. slaba vidljivost, bleščanje, poledenela cesta,

neustrezne oznake), toda prometni udeleženci sami ali v interakciji z drugimi dejavniki

povzročijo več kot 90 % vseh nesreč. V približno 60 % nesreč je človek edini vzrok, 40 % pa

bi se jih dalo preprečiti, če bi odpravili ali okvaro na vozilu ali ustrezno uredili okolje. Iz


omenjenega tudi sledi, da vse kar vpliva na človeka in njegovo vedenje, vpliva tudi na

prometno varnost. Alkoholu pri tem pripada levji delež.

Alkoholizem predstavlja v varnosti prometa poseben problem. Vsakodnevno smo lahko priče

prometnih nesrečam, ki so jih povzročili alkoholizirani vozniki. Do nasprotja pa prihaja še

predvsem zato, ker zahteva promet na cestah iz dneva v dan večjo pozornost in koncentracijo

voznika, alkohol pa je ravno tisti, ki te sposobnosti in zahteve zavira.

Alkohol seveda močno vpliva na tiste človekove sposobnosti, ki so pri upravljanju motornega

vozila še kako pomembne.

Med glavne spremembe, ki jih povzroča, spadajo:

� poslabšanje sposobnosti zaznavanja,

� napačno ocenjevanje razdalje in upočasnitev reakcij glede na prometne razmere,

� poslabšano zaznavanje ardeče barve,

� poslabšana prilagodljivost na svetlobne razmere,

� zmanjšanje pazljivosti in podaljšanje reakcijskega časa,

� motnje pri ravnotežju in

� zoužitev zornega kota.

Pod vplivom delovanja alkohola na centralni živčni sistem prihaja do resnih motenj njegovih

funkcij. Kot prvi se pokaže podaljšan čas psiho motornih reakcij. Najnevarneje pri tem je, da

se voznik stanja, v katerem se nahaja, ne zaveda in da celo misli, da je opravljanje dela, ki ga

ima z upravljanjem vozila v resnici mnogo lažje. Pravimo, da se nahaja v alkoholni evforiji.

Potrebno je še omeniti, da so s tega stališča izredno pomembne tudi male koncentracije

alkohola v krvi in ne samo tiste, ki dosegajo ali presegajo dovoljeno mejo 0,5 promila. Z

uživanjem alkohola, tudi majhnih količin, voznik najbolj vpliva prav na tiste svoje

psihomotorne sposobnosti, ki jih v kritičnem položaju najbolj potrebuje.

Stopnja tveganja, ki jo pomenijo v prometu alkoholizirani vozniki, se povečuje s količino

zaužitega alkohola. Pri koncentraciji alkohola 0,5 g/kg je verjetnost, da bo voznik povzročil

prometno nesrečo dvakrat večja, pri 1,3 g/kg petnajstkrat in 1,5 g/kg alkohola petindvajsetkrat

večja kot pri treznem vozniku.


3.4 Vpliv nove zakonodaje

Zakon o varnosti cestnega prometa (ZVCP - 1 uveljavljen 06. junij 2008) v poglavju VIII.

»PSIHOFIZIČNO STANJE UDELEŽENCEV V CESTNEM PROMETU IN PROMETNE

NESREČE« v 130. členu določa voznike motornih vozil, ki v cestnem prometu ne sme imeti

alkohola v organizmu. In sicer so to vozniki motornega vozila ali skupine vozil kategorije C1,

C, D1, D, BE, C1E, CE, D1E, DE; voznik vozila, s katerim se opravlja javni prevoz potnikov

ali blaga ali prevoz oseb za lastne potrebe; voznik vozila, s katerim se prevaža nevarno blago;

poklicni voznik motornega vozila, kadar opravlja ta poklic; učitelj vožnje med

usposabljanjem kandidata za voznika v vožnji motornega vozila; kandidata za voznika med

usposabljanjem v vožnji motornega vozila; spremljevalec in voznik začetnik. Zakon pa na

novo določa tudi naslednje voznike, ki ne smejo imeti alkohola v krvi: voznik motornega

vozila, ki nima vozniškega dovoljenja ali v vozniškem dovoljenju nima vpisane kategorije

motornega vozila, ki ga vozi; voznik motorgega vozila, ki se mu izvršuje sankcije prepovedi

vožnje motornega vozila ali mu je vozniško dovoljenje odvzeto ter vozniki, ki prevažajo

slupino otrok.

Novost je tudi, da so vse vrednosti izmerjene koncentracije po novem izražene tudi v

miligramih alkohola v litru izdihanrega zraka, kar je posledica uvajanja novih naprav za

ugotavljanje stopnje alkoholiziranosti – merilnikov alkohola, t.i. etilometrov. Drugi vozniki

imajo lahko največ do vključno 0,50 grama alkohola na kilogram krvi ali do vključno 0,24

miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, od pogojem, da tudi pri nižji koncentraciji

alkohola ne kažejo znakov motenj v vedenju, katerih posledica je lahko nezanesljivo ravnanje

v cestnem prometu.

ZVCP – 1 prinaša tudi novost v zvezi s preverjanjem psihofizičnega stanja udeležencev v

prometu. Policisti bodo namreč lahko po novem ugotavljali, ali je voznik pod vplivom mamil,

psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi tudi s pomočjo preizkusa z napravo za

hitro ugotavljanje prisotnosti omenjenih snovi v organizmu. Gre za podobno napravo, kot je

denimo alkotest, s katerim lahko policisti že na terenu ugotovijo prisotnost alkohola v

organizmu voznika, podobne testerje pa policisti že uporabljajo ponekod v tujini [17].

V nadelevanju je prikazana analiza obstoječe zakonodaje oz. primerjava stanja pred

uveljavitvijo ZVCP – 1, s stanjem po uveljavitvi.


Tabela 3.2 prikazuje število alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč na območju PU

Celje v obdobju 2007 – 2008. iz nje je razvidno tudi število alkoholiziranih povzročiteljev

prometnih nesreč, ki so imele za posledico smrtni izid, hudo in lahko telesno poškodbo ter

materialno škodo.

Tabela 3.2: Alkoholizirani povzročitelji PN v obdobju 2007 – 2008 na območju PU Celje

2007 2008

Vse PN 4004 2837

Vsi povz. PN 3773 2617

Št. pov. PN s smrtnim izidom 41 32

Št. pov. PN s HTP 138 143

Št. pov. PN z LTP 1546 1114

Št. pov. PN z materialno škodo 2279 1548

Iz grafa 3.2 je razvidno, da so se PN iz 2007 – 2008 zmanjšale za 29%. Vzpodbudno je tudi,

da se je število povzročiteljev PN s smrtnim izidom zmanjšalo za 22%. Za manjši procent pa

se je povečalo število povzročiteljev PN s http za kar 3%. Število povzročiteljev PN z LTP se

je zmanjšalo za 28%, prav tako se je število povzročiteljev PN z MŠ zmanjšalo za 32%.

0

500

1000

1500

2000

2500

3000

3500

4000

4500

Šte

vilo

2007 2008

Alkoholiz irani povzročitelji PN v obdobju 2007 - 2008

Vse PN

Vsi povz. PN

Št. pov. PN s smrtnim izidom

Št. pov. PN s HTP

Št. pov. PN z LTP

Št. pov. PN z materialno škodo

Graf 3.2: Alkoholizirani povzročitelji PN v obdobju 2007 – 2008 na območju PU Celje


Tabela 3.3 prikazuje primerjavo med letoma 2007 in 2008 povprečno koncentracijo alkohola

pri alkoholiziranih povzročiteljih PN.

Tabela 3.3: Povprečna koncentracija alkohola pri alkoholiziranih povzročiteljih PN v letu

2007 – 2008 na območju PU Celje

2007 2008

SI 1,66 1,69

HTTP 1,55 1,57

LTP 1,57 1,5

MŠ 1,66 1,64

Iz grafa 3.3 je razvidno, da se je koncentracija alkohola pri povzročiteljih prometnih nesreč

po sprejetju novega zakona povečala pri nesrečah s smrtnim izidom za skoraj 2% in pri hudi

telesni poškodbi za 1%. Zmanjšalo pa se je pri nesrečah z lahko telesno poškodbo za 5% in

pri materialni škodi za 2%.

1,4

1,45

1,5

1,55

1,6

1,65

1,7

Ko

nce

ntr

acij

a (g

/kg

alk

oh

ola

v k

rvi)

SI HTTP LTP MŠ

Povprečna koncentracija alkohola pri alkoholiz iranih povzročiteljih PN

2007

2008

Graf 3.3: Povprečna koncentracija alkohola pri alkoholiziranih povzročiteljih PN v letu 2007

– 2008 na območju PU Celje


Graf 3.4 nam prikazuje stopnjo alkoholiziranosti alkohola – koncentracija na območju PU

Celje. Iz grafa je razvidno, da so se po stopnjah koncentracije alkohola (promila) v krvi

krepko zmanjšale glede na prejšnje leto, tako da je bila glede tega nova zakonodaja zelo

uspešna. Delež oseb, ki so imele koncentracijo alkohola v krvi od 2,01 do 3,00, pa se je v letu

2008 glede na leto 2007 zmanjšal kar za 36%.

0 20 40 60 80 100 120 140 160

Število

0,01-0,50

0,51-0,80

0,81-1,10

1,11-1,50

1,51-2,00

2,01-3,00

nad 3,00

Ko

nce

ntr

acij

a (g

/kg

al

koh

ola

v k

rvi)

Stopnje alkoholiz iranosti alkohola - koncentracija

2008

2007

2008 12 35 38 70 124 68 9

2007 17 41 54 93 154 106 11

0,01-0,50 0,51-0,80 0,81-1,10 1,11-1,50 1,51-2,00 2,01-3,00 nad 3,00

Graf 3.4: Stopnje alkoholiziranosti alkohola – koncentracija v letu 2007 – 2008

Tabela 3.4: Število vseh povzročiteljev po svojstvu glede na povzročitelja PN v letu 2007 –

2008 na območju PU Celje

2007 2008 kolesar 61 55 odgovorna oseba 11 2 pešec 25 25 potnik 4 8 skrbnik mladoletnika 0 1 voznik štirikolesa 6 6 voznik avtobusa 16 11 voznik delovnega stroja 4 4 voznik kolesa z motorjem 81 59 voznik kombiniranega vozila 24 12 voznik lahkega štirikolesa 2 4 voznik mopeda 0 2


Tabela 3.4 in graf 3.5 nam prikazuje število vseh povzročiteljev po svojstvu glede na

povzročitelja PN na območju PU Celje. Iz grafa in tabele je razvidno, da se je koncentracija

alkohola pri določenih povzročiteljih zmanjšala, naprimer pri odgovorni osebi za 82%. Pri

vozniku mopeda pa se je koncentracija alkohola povečala za 200%.

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

Šte

vilo

2007 2008

Število vseh povzročiteljev po svojstvu glede na povzročitelja

kolesar

odgovorna oseba

pešec

potnik

skrbnik mladoletnika

voznik štirikolesa

voznik avtobusa

voznik delovnega stroja

voznik kolesa z motorjem

voznik kombiniranega vozila

voznik lahkega štirikolesa

voznik mopeda

Graf 3.5: Število vseh povzročiteljev po svojstvu glede na povzročitelja

Očitno je sprejetje novega zakona prineslo nekaj izboljšav, kar nam prikazuje že podatek, da

se je število PN zmanjšalo za 29%. Glede alkoholiziranih udeležencev ni opaznih drastičnih

sprememb. Kakor je razvidno iz prejšnih grafov, se je delež odrejenih strokovnih pregledov in

alkotestov v letu 2008 nekoliko zmanjšal. Morda je posledica tega uvedba merilnikov

alkoholiziranosti – etilometrov, ki so se začeli uporabljati v letu 2008. Vendar glede na to, da

je bilo na območju PU Celje odrejenih 15 preizkusov z etilometri, bi lahko bil delež odrejenih

strokovnih pregledov in alkotestov višji kot v prejšnjem letu. Vsekakor je nov zakon prinesel

pozitivne rezultate, vendar bi se stanje v cestnem prometu dodatno izboljšalo s poostrenim

nadzorom policistov in seveda z zmanjšano dovoljeno stopnjo alkohola v krvi.


3.5 Indikatorji in merilniki za preverjanje psihofizičnega stanja udeležencev v

cestnem prometu

Za ugotavljanje prisotnosti alkohola v izdihanem zraku uporabljamo alkoteste in etilometre. Z

njimi lahko ugotovimo, ali je oseba v alkoholiziranem stanju in kakšna je koncentracija

alkohola v krvi. Poznamo več načinov preverjanja prisotnosti alkohola v krvi, le ti pa so

opisani v nadeljevanju.

Slovenska policija uporablja različne naprave za merjenje alkohola v izdihanem zraku, ki jih

lahko delimo na:

� aparate, ki dopuščajo sklepanje na stanje pod vplivom alkohola in

� aparate, ki vsebnost alkohola v izdihanem zraku merijo in ustrezno pokažejo.

V prvo skupino spadajo: alkotest Drager (testne cevčice), alkotest Drager 7410.

V drugo skupino pa uvrščamo aparate, kot so Alcomat, Intoximeter 3000, alkotest Drager

7010, alkotest Drager 7110.

Na spodnjih slikah sta prikazana alkotesta ZNAMKE Drager tip 6510 in 7410.

Slika 3.1: Alkotest Drager, tip 65101 Slika 3.2: Alkotest Drager, tip 74102

Alkotesti (prva skupina) niso merilne naprave, ampak indikatorji za ugotavljanje

alkoholiziranosti. Preizkus se opravi skladno z navodili proizvajalca. Udeleženec v cestnem

1 Vir: www.draeger.com 2 Vir: lasten


prometu ima možnost, da se z rezultatom alkotesta ne strinja. V takšnem primeru policist

preizkušancu odredi preizkus z etilometrom ali strokovni pregled (zdravniški pregled z

odvzemom krvi in urina za analizo). V postopkih, ko policist z indikatorji alkoholiziranosti

ugotavljajo psihofizično stanje voznikov, velja v postopku o prekršku kot dokaz le zapisnik o

preizkusu alkoholiziranosti z indikatorjem alkoholiziranosti, sestavljen v skladu z določili

zakona o varnosti cestnega prometa in zakona o splošnem upravnem postopku. S podpisom

zapisnika preizkušanec med drugim potrjuje rezultat in strinjanje s tem rezultatom, ki ga po

pravilno opravljanem preizkusu prikaže alkotest.

Vsi iz druge skupine podajajo zaradi drugačne merilne tehnike in vrste tehničnih izboljšav

bolj pravilne rezultate. Fiziološka osnova uporabe izdihanega zraka za merjenje alkohola v

krvi je izmenjava plinov med krvjo in zrakom v pljučnih mehurčkih. V fazi ravnotežja je

koncentracija alkoholne pare v izdihanem zraku odvisna od koncentracije alkohola v krvi in

od parnega tlaka alkohola pri dani telesni temperaturi [18].

Zakon o varnosti cestnega prometa (ZVCP – 1, Uradni list RS, št. 83/04) je na področju

ugotavljanja psihofizičnega stanja, v 132. členu, poleg uporabe indikatorjev alkoholiziranosti

(alkotestov), predvidel tudi uporabo merilnikov alkoholiziranosti – etilometrov.

Etilometer je naprava za ugotavljanje alkoholiziranosti v izdihanem zraku, ki ima status

zakonskega merila in mora izpolnjevati vse pogoje iz Pravilnika o meroslovnih zahtevah za

etilometre (Uradni listRS, št. 22/00). Naprava je primerna za uporabo tako na policijskih

postajah kot v policijskih vozilih, oziroma tudi izven objekta ali vozila. Pri pripravi

instrumenta in preizkusu je potrebno upoštevari navodila proizvajalca.

Opzorila na določene posebnosti postopka z etilometrom so:

� Čas od zaužitja zadnje alkoholne pijače in izvedbo postopka ne sme biti krajški kot 20

minut.

� Čas od zadnjega kajenja ne sme biti krajši od 5 minut.

� Postopku se ne vodi zapisnik, temveč je potrebno dosledno izpolniti rubrike ob vnosu

podatkov o operaterju, lokaciji testiranja, podatke o preizkušeni osebi in podatke o

policistu, ki opravlja preizkus. Podatki morajo biti točni, ker izpis na tiskalniku velja kot

dokaz v nadaljnjem postopku.


� Po pravilno opravljanem preizkusu (ki obsega dve testiranji) se rezultat natisne. Policist,

ki je izvedel preizkus z etilometrom natisnjen rezultat podpiše. Potrebna sta najmanj dva

izvoda. En izvod se izroči preizkušancu, en izvod pa se skupaj z zapisnikom uporabi kot

dokaz v nadaljnjem postopku.

Posebnost je vrednost izražena v miligramih alkohola na liter izdihanega zraka. Zaraidi

poenotenja vrednosti na vseh tehničnih napravah, ki jih uporablja slovenska policija pri

ugotavljanju psihofizičnega stanja, so mesrke enote spremenjene tudi na indikatorjih

alkoholiziranosti (alkotestih).

V pojasnitev:

� Do vključno 0,50 grama alkohola na kilogram krvi (g/kg) je po vrednosti enako do

vključno 0,24 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka (mg/l).

� Več kot 0,50 do vključno 0,80 grama alkohola na kilogram krvi (g/kg) je po vrednosti

enako več kot 0,24 do vključno 0,38 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka (mg/l).

� Več kot 0,80 do vključno 1,10 grama alkohola na kilogram krvi (g/kg) je po vrednosti

enako več kot 0,38 do vključno 0,52 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka (mg/l).

� Več kot 1,10 grama alkohola na kilogram krvi (g/kg) je po vrednosti enako ali več kot

0,52 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka (mg/l).

� Več kot 1,50 grama alkohola na kilogram krvi (g/kg) je po vrednosti enako ali več kot

0,71 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka (mg/l).

Slovenska policija uporablja etilometre: znamke Drager, tip 7110 ter znamke LION in

TOXILYZER, tip 8000 (prikazan na sliki 3.3).

Slika 3.3: Etilometer Lion, tip 80003

3 Vir: lasten


ZVCP – 1 v 132. členu določa, da sme policist zaradi ugotovitve, ali ima udeleženec cestnega

prometa oziroma udeleženec prometne nesreče v organizmu alkohol ali več alkohola, kot je

dovoljeno, izvesti preizkus s sredstvi ali napravami za ugotavljanje alkohola. V primeru, da

udeleženec cestnega prometa preizkus odkloni, mu policist prepove nadaljno vožnj, vozniku

motornega vozila pa tudi začasno odvzame vozniško dovoljenje.

Če pa se s preizkusom ugotovi, da ima udeleženec cestnega prometa v organizmu več

alkohola, kot dovoljuje ta zakon, izpolni policist zapisnik o preizkusu z alkotestom (prikazan

na sliki 3.4), ki ga podpiše tudi preizkušeni udeleženec cestnega prometa.

Slika 3.4: Primer policijskega zapisnika4

4 Vir: interno grafico PU Celje


V primeru, da voznik odkloni podpis, vpiše policist vzrok odklonitve v zapisnik in mu odredi

preizkus z merilnikom alkohola v izdihanem zraku-etilometrom (primer izpisa iz etilometra je

prikazan na sliki 3.5) ali strokovni pregled [4].

Slika 3.5: Primer izpisa iz etilometra5

5 Vir: interno gradivo PU Celje


4 STATISTIČNA OBDELAVA PODATKOV O ALKOHOLU KOT

VZROKU PROMETNIH NESREČ NA OBMOČJU PU CELJE V

OBDOBJU 2003 – 2007

4.1 Policijska uprava Celje

Policijska uprava Celje spada med 11 policijskih uprav in sicer:

� Policijsko upravo Koper,

� Policijsko upravo Kranj,

� Policijsko upravo Krško,

� Policijsko upravo Ljubljana,

� Policijsko upravo Maribor,

� Policijsko upravo Murska Sobota,

� Policijsko upravo Gorica,

� Policijsko upravo Novo mesto,

� Policijsko upravo Postojna in

� Policijsko upravo Slovenj Gradec.

Območje PU Celje meji z območji PU Ljubljana, Krško, Maribor in Slovenj Gradec

(geografska razdelitev policijskih uprav je prikazana na sliki 4.1). razdeljeno je na 8

upravnih enot: Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah,

Velenje in Žalec, v katerih živi okoli 257.000 prebivalcev (geofrafska razdelitev upravnih

enot je prikazana na sliki 4.2). prav tako območje uprave meji z dvema državama –


Republiko Avstrijo in Republiko Hrvaško. Dolžina državne meje z Avstrijo, ki jo pokriva

PP Mozirje, je 16,5 km, mejo s Hrvaško pa v dolžini 74,5 km pokrivata PMP Rogatec in

PP Šmarje pri Jelšah. Policijska uprava Celje in 5 notranjih organizacijskih enot, 9

policijskihpostaj s splošnim delovnim področjem, postajo mejne policije in postajo

prometne policije.

Slika 4.1: Geografska razdelitev policijskih uprav6

Za delo policijskih postaj, ki mora biti usklajeno, koordinirano, vodeno in nadzirano,

skrbijo notranje organizacijske enote.

6 Vir: www.policija.si


Slika 4.2: Geografska razdelitev7

Glavni cilj zaposlenih v PU Celje je zagotavljanje visoke stopnje varnosti občanov in

njihovega premoženja. Naša stalna naloga in dolžnost je, da vsem, ki se znajdejo v stiski

oziroma iz katerega drugega razloga potrebujejo policijsko pomoč, zagotovimo:

� hitro (čim krajši interventni čas),

� učinkovito (problem znamo in zmoremo rešiti),

� profesionalno (do vsakega enako, brez osebnih reagiranj),

7 Vir: www.policija.si


� strokovno (moč policije je v zakonitosti dela, poznavanju predpisov in strokovni

usposobljenosti) in

� kvalitetno (zadovoljstvo javnosti z našim delom in zaupanje v nas) policijsko storitev.

Pri izvajanju nalog za doseganje zastavljenih ciljev težimo k doslednemu spoštovanju

človekovih pravic in svoboščin. Trudimo se, da bi bili naši postopki humani in kulturni.

Poseben poudarek dajemo dobrim medčloveškim odnosom, kakovosti in kulturi

komuniciranja z javnostjo, stanovski pripadnosti in krepitvi našega ugleda ter strokovnemu

in humanemu odnosu do žrtev kaznivih dejanj.

S preventivnim in tudi represivnim delovanjem (poudarek je na prvem) moramo doseči, da

bo večina občanov oziroma prebivalcev celjske regije sprejela varnost kot dobrino in ob

tem sprejela soodgovornost za kakovostno, prijazno in varno življenje. Naše delo bo

vsebinsko, predvsem pa po izbranih metodah in ciljnih skupinah podrejeno končnemu

osnovnemu cilju, to je izgraditvi partnerskega odnosa med policijo in javnostjo. Preko

ustvarjenega partnerskega odnosa, ki mora biti obojestranski, se bo dolgoročno, predvsem

pa brez velikih nihanj, ohranjala varnost kot dobrina.

4.2 Število alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč v PU Celje

4.2.1 Število alkoholiziranih povzročiteljev vseh PN

Obdelani so podatki za obdobje petih let (2003, 2004, 2005, 2006, 2007) na območju PU

Celje. Tabela 4.1 prikazuje število PN, ki so se zgodile na celotnem območju PU Celje,

število vseh povzročiteljev PN in število alkoholiziranih povzročiteljev PN.

Tabela 4.1: Število alkoholiziranih povzročiteljev PN za obdobje petih let, 2003-2007

2003 2004 2005 2006 2007

vse PN 5502 6055 4106 3993 4004

vsi pov. PN 5491 6071 4091 3845 3773

Alkoholizirani pov. PN 519 566 430 447 475


Iz tabele 4.1 in grafa 4.1 je razvidno, da delež števila alkoholiziranih povzročiteljev PN z

leti upada, najnižjo raven je dosegla leta 2006. v letu 2007 se je v primerjavi z letom 2006

delež alkoholiziranih povzročiteljev povečalo.

0

1000

2000

3000

4000

5000

6000

7000

Število

2003 2004 2005 2006 2007

Število alkoholiziranih povzročiteljev PN v PU Celje

vse PN

vsi pov. PN

Alkoholizirani pov. PN

Graf 4.1: Število alkoholiziranih povzročiteljev PN za obdobje petih let, 2003-2007

4.2.2 Posledice PN glede na poškodbo udeleženca

Iz tabele 4.2 je razvidno, kakšne poškodbe oz. posledice so doživeli alkoholizirani

povzročitelji v obdobju petih let 2003-2007.

Tabela 4.2: Posledice PN v obdobju 2003-2007

2003 2004 2005 2006 2007

SI 9 13 11 14 16

TP 202 209 178 203 225

MŠ 308 344 241 230 234

Mrtvi 9 16 11 14 16

HTTP 58 65 43 59 57

LTP 234 257 219 257 270

BP 656 728 533 533 556


Iz grafa 4.2 je razvidno, da je bilo zaradi prometnih nesreč leta 2003 najmanjše število

smrtnih izidov, telesno poškodovanih pa je bilo glede na ostala leta 2005 najmanjše število,

mrtvih je bilo glede na ostala leta 2003 najmanjše število.

0

100

200

300

400

500

600

700

800

Šte

vilo

2003 2004 2005 2006 2007

Leto

Posledice PN v obdobju 2003-2007

SI

TP

MŠ

Mrtvi

HTTP

LTP

BP

Graf 4.2: Posledice PN v obdobju 2003-2007

4.3 PN po kategoriji ceste

4.3.1 PN s smrtnim izidom po kategoriji ceste

Iz grafa 4.3 je razvidno, da so prometne nesreče s smrtnim izidom na območju AC vsako

leto manjše, kar je zelo vzpodbudno. Za glavno cesto prvega reda žal ne moremo reči, saj

se ta delež povečuje in prav tako tudi za LC. Na glavni cesti drugega reda pa so podatki

vzpodbudni, saj imamo samo en primer v letu 2006, ostala leta pa na srečo nobenega.


0

0,5

1

1,5

2

2,5

3

3,5

4

4,5

5Š

tevi

lo

2003 2004 2005 2006 2007

Leto

PN s smrtnim izidom po kategoriji ceste

AC

GL I REDA

GL II REDA

LC

Graf 4.3: PN s smrtnim izidom po kategoriji ceste

4.3.2 PN s telesno poškodbo po kategoriji ceste

Iz grafa 4.4 je razvidno, da se je v obdobju od leta 2003-2007 na naših cestah telesno

poškodovalo večje število udeležencev, največ se jih je na LC leta 2003, najmanj pa na AC

leta 2003.

0

10

20

30

40

50

Šte

vilo

Leta

PN s telesno poškodbo po kategorije ceste

AC

GL. I REDA

GL. II REDA

LC

AC 3 7 5 10 6

GL. I REDA 16 15 8 8 16

GL. II REDA 8 11 10 8 11

LC 46 29 29 16 24

2003 2004 2005 2006 2007

Graf 4.4: PN s telesno poškodbo po kategoriji ceste


4.3.3 PN zmaterialno škodo po kategoriji ceste

Iz grafa 4.5 je razvidno, da materialna škoda upada na glavni cesti prvega reda, iz leta v

leto je bolje, tudi glavna cesta drugega reda ne zaostaja kaj dosti. Na avtocesti pa

materialna škod niha in tudi pri lokalni cesti.

0

5

10

15

20

25

30

35

40

Šte

vilo

Leto

PN z materialno škodo po kategoriji ceste

AC

GL. I REDA

GL. II REDA

LC

AC 15 16 23 15 12

GL. I REDA 28 37 12 14 13

GL. II REDA 12 20 11 5 3

LC 37 29 14 14 16

2003 2004 2005 2006 2007

Graf 4.5: PN z materialno škodo po kategoriji ceste

4.3.4 Število umrlih po kategoriji ceste

Iz grafa 4.6 je razvidno, da nažalost število umrlih narašča prav na lokalnih cestah, sledi pa

ji avtocesta. Glavna cesta drugega reda pa ima najmanjše število umrlih, kar je zelo

pohvalno v letih 2003, 2004, 2005 in 2007.

0

1

2

3

4

5

Šte

vilo

Leto

Število umrlih po kategoriji ceste

AC

GL. I REDA

GL. II REDA

LC

AC 2 4 1 0 0

GL. I REDA 1 2 0 1 3

GL. II REDA 0 0 0 1 0

LC 2 5 4 2 4

2003 2004 2005 2006 2007

Graf 4.6: Število umrlih po kategoriji ceste


4.3.5 PN s hudo telesno poškodbo po kategoriji cest

Iz grafa 4.7 je razvidno, da so se prometne nesreče s hudo telesno poškodbo zgodile največ

na območju lokalnih cest, sledi pa ji glavna cesta prvega reda. Glavna cesta drugega reda

pa ima najmanj prometnih nesreč s hudo telesno poškodbo.

0

5

10

15

20

Šte

vilo

Leto

PN s hudo telesno poškodbo po kategoriji cest

AC

GL. I REDA

GL. II REDA

LC

AC 4 2 2 1 0

GL. I REDA 2 4 5 2 5

GL. II REDA 0 4 1 1 4

LC 20 16 7 9 7

2003 2004 2005 2006 2007

Graf 4.7: PN s hudo telesno poškodbo po kategoriji cest

4.4 Koncentracija alkohola pri alkoholiziravih povzročiteljih PN

4.4.1 Koncentracija alkohola pri alkoholiziranih povzročiteljih PN po posledicah

PN.

Iz podatkov, ki so navedeni v tabeli 4.4 razvidno, da so imeli povzročitelji prometnih

nesreč s smrtnim izidom v PU Celje v obdobju petih let povprečno kar 1,67 promila

alkohola v krvi.

Tabela 4.3: Povprečje alkoholiziranosti v obdobju 2003-2007

2003 2004 2005 2006 2007

Smrtni izid 1,41 1,71 1,75 1,42 1,66

Huda telesna poškodba 1,52 1,28 1,42 1,47 1,56

Lahka telesna poškodba 1,57 1,53 1,47 1,38 1,58

materialna škoda 1,57 1,5 1,54 1,59 1,66


Iz tabele 4.3 in iz grafa 4.8 lahko razberemo, da je v obdobju petih let največje povprečje

alkoholiziranosti s smrtnim izidom imelo leta 2005 in leta 2004, sledijo jim lahke telesne

poškodbe z leti 2003 in 2007.

00,20,40,60,8

11,21,41,61,8

Kon

cent

raci

ja (

g/kg

al

koho

la v

krv

i)

Smrtni izid Huda telesnapoškodba

Lahkatelesna

poškodba

materialnaškoda

Posledice

Povprečje alkoholiziranosti po letih

2003

2004

2005

2006

2007

Graf 4.8: Povprečje alkoholiziranosti po letih

4.4.2 Koncentracija alkohola po svojstvu in posledicah

Iz tabele 4.4 in iz grafa 4.9 je razvidno, da je v obdobju petih let največ koncentracije

alkohola pri povzročiteljih, ki so imeli v krvi od 1,51 do 2,00 promila. Sledijo jim vozniki,

ki imajo v krvi od 1,11 do 1,50 promila.

Tabela 4.4: Koncentracija alkohola po svojstvu in posledicah

promili 2003 2004 2005 2006 2007

0,01-0,50 17 21 19 16 17

0,51-0,80 63 67 49 51 39

0,81-1,10 92 73 58 64 54

1,11-1,50 116 124 93 103 95

1,51-2,00 166 163 127 132 158

2,01-3,00 114 97 87 77 110

nad 3,00 17 10 5 9 11


0

50

100

150

200

Šte

vilo

2003 2004 2005 2006 2007

Leto

Alkohol-koncentracija po posvojstvu in posledicah

0,01-0,50

0,51-0,80

0,81-1,10

1,11-1,50

1,51-2,00

2,01-3,00

nad 3,00

Graf 4.9: Alkohol – koncentracija po svojstvu in posledicah

4.4.3 Koncentracija alkohola po kolesarjih

Iz grafa 4.10 lahko razberemo, da so imeli kolesarji največjo koncentracijo alkohola v krvi

od 1,51 do 2,00 promila, najvišja je bila leta 2003 potem pa se je postopno zmanjševala.

Sledijo ji kolesarji, ki so imeli koncentracijo alkohola v krvi od 1,11 do 1,50, najvišja je

bila leta 2003 potem pa se je postopoma zmanjševala. Najmanjšo koncentracijo alkohola v

krvi pa imajo kolesarji z promilom od 0,01 do 0,50.


0

5

10

15

20

25

Šte

vilo

Leto

Koncentracija alkohola pri kolesarjih

0,01-0,50

0,51-0,80

0,81-1,10

1,11-1,50

1,51-2,00

2,01-3,00

nad 3,00

0,01-0,50 1 1 0 0 0

0,51-0,80 5 0 2 1 0

0,81-1,10 3 0 0 0 1

1,11-1,50 19 2 5 5 2

1,51-2,00 22 8 2 3 4

2,01-3,00 19 2 2 3 4

nad 3,00 3 0 1 0 0

2003 2004 2005 2006 2007

Graf 4.10: Koncentracija alkohola pri kolesrjih

4.4.4 Koncentracija alkohola pri vozniku osebnega avtomobila

Iz tabele 4.4 in iz grafa 4.11 razberemo, da je v obdobju petih let od 2003 do 2007 najvišjo

koncentracijo alkohola v krvi imeli vozniki osebnega vozila z 1,51 do 2,00 promila.

Najmanj so imeli koncentracije alkohola v krvi nad 3,00 promila, ki se je postopoma iz leta

v leto zmanjševala.


Tabela 4.4: Koncentracija alkohola pri vozniku osebnega vozila

promili 2003 2004 2005 2006 2007

0,01-0,50 13 14 13 14 14

0,51-0,80 56 60 40 39 30

0,81-1,10 82 69 50 58 46

1,11-1,50 104 111 77 91 81

1,51-2,00 143 139 109 111 140

2,01-3,00 88 81 74 62 93

nad 3,00 15 9 4 7 10

020406080

100120140160

Šte

vilo

2003 2004 2005 2006 2007

Leto

Koncentracija alkohola pri vozniku osebnega avtomobila

0,01-0,50

0,51-0,80

0,81-1,10

1,11-1,50

1,51-2,00

2,01-3,00

nad 3,00

Graf 4.11: Koncentracija alkohola pri vozniku osebnega vozila

4.4.5 Koncentracija alkohola pri povzročiteljih PN

Iz tabele 4.5 in iz grafa 4.12 razberemo, da v obdobju petih let od leta 2003 do leta 2007 so

imeli povzročitelji prometnih nesreč najvišjo koncentracijo alkohola v krvi z promilom od

1,51 do 2,00. Najnižjo koncentracijo alkohola v krvi so imeli povzročitelji prometnih

nesreč z promilom nad 3,00.


Tabela 4.5: Koncentracija alkohola pri povzročiteljih PN

2003 2004 2005 2006 2007

Skupaj PN 5.843 6.090 4.193 4.074 4.109

Skupaj vsi povzročitelji 5.871 6.104 4.173 3.927 3.865

Skupaj alkoholizirani povzročitelji 591 560 439 453 484

0,01-0,50 17 21 19 16 17

0,51-0,80 63 67 49 51 39

0,81-1,10 92 73 58 64 54

1,11-1,50 116 124 93 103 95

1,51-2,00 166 163 127 132 158

2,01-3,00 114 97 87 77 110

nad 3,00 17 10 5 9 11

0

1.000

2.000

3.000

4.000

5.000

6.000

7.000

Šte

vilo

2003 2004 2005 2006 2007

Leto

koncentracija alkohola pri povzročiteljih PN Skupaj PN

Skupaj vsi povzročitelji

Skupaj alkoholizirani povzročitelji

0,01-0,50

0,51-0,80

0,81-1,10

1,11-1,50

1,51-2,00

2,01-3,00

nad 3,00

Graf 4.12: Koncentracija alkohola pri povzročiteljih PN


4.5 Prometne nesreče in posledice

4.5.1 Prometne nesreče

Iz tabele 4.6 in grafa 4.13 razberemo, da se je največ prometnih nesreč zgodilo brez

poškodb najvišja je bila v letu 2004. prometne nesreče s hudo telesno poškodbo se pa iz

leta v leto manjša, kar je zelo povvalno.

Tabela 4.6: Prometne nesreče in posledice

Skupaj 2003 2004 2005 2006 2007 Skupaj PN 23660 5502 6055 4106 3993 4004 SI 159 28 33 30 27 41 s HTP 812 164 185 161 164 138 z LTP 7123 1388 1467 1250 1473 1545 MŠ 15566 3922 4370 2665 2329 2280 Skupaj posledice v PN 46795 10884 11880 8053 8063 7915 Mrtvi 166 29 37 32 27 41 HTP 931 194 210 178 191 158 LTP 10724 2051 2217 1823 2326 2307 BP 34974 8610 9416 6020 5519 5409 Mrtvi/vse PN 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 Mrtvi/PN s SI 1,04 1,04 1,12 1,07 1 1 Poškodovani/PN s poškodbo 1,47 1,45 1,47 1,42 1,54 1,46

05000

100001500020000250003000035000400004500050000

Šte

vilo

Skupaj 2003 2004 2005 2006 2007

Leto

Prometne nesreče in posledice Skupaj PN

SI

s HTP

z LTP

MŠ

Skupaj posledice v PN

Mrtvi

HTP

LTP

BP

Mrtvi/vse PN

Mrtvi/PN s SI

Poškodovani/PN s poškodbo

Graf 4.13: Prometne nesreče in posledice


4.5.2 PN po cestah

Iz grafa 4.14 razberemo, da so se prometne nesreče po cestah največ zgodile na lokalni

cesti leta 2003 najmanj pa leta 2007. sledi ji glavna cesta prvega reda, ki ima najvišjo

stopnjo prometnih nesreč 2003 in najmanjšo leta 2007.

0

100

200

300

400

500

600

700

Šte

vilo

Leto

PN po cestah

AC

GL I Reda

GL II Reda

LC

AC 265 364 282 297 323

GL I Reda 526 527 230 236 195

GL II Reda 313 354 137 176 158

LC 619 619 415 314 301

2003 2004 2005 2006 2007

Graf 4.14: PN po cestah

4.5.3 Avtocesta

Iz grafa 4.15 razberemo, da se je največ prometnih nesreč na avtocesti zgodilo premiki z

vozilom leta 2007. Najmanj pa je bilo prometnih nesreč z nepravilnosti na vozilu leta 2003

in leta 2006, največ pa leta 2007.


0

20

40

60

80

100

120

140

Število

Leto

Avtocesta

neprilagojena hitrost

stran, smer vožnje

premiki z vozilom

neprav. Na cesti

neprav. Na tovoru

neprav. Na vozilu

neprav. Prehitevanje

nepravilnosti pešca

neprilagojenahitrost

76 120 99 94 78

stran, smervožnje

25 26 18 18 23

premiki zvozilom

82 124 113 96 134

neprav. Nacesti

1 0 0 2 0

neprav. Natovoru

2 6 4 4 7

neprav. Navozilu

0 1 1 0 6

neprav.Prehitevanje

11 7 5 13 10

nepravilnostipešca

1 1 0 0 0

2003 2004 2005 2006 2007

Graf 4.15: Avtocesta

4.5.4 Glavna cesta prvega reda

Iz grafa 4.16 razberemo, da se je največ prometnih nesreč zgodilo na glavni cesti prvega

reda z neprilagojeno hitrostjo, ki je bila leta 2003 največja leta 2007 pa najmanjša.


Najmanj pa se je zgodilo nepravilnosti na cesti, ki je bila najmanjša leta 2004, 2005 in

2006.

0

20

40

60

80

100

120

140Število

Leto

Glavna cesta I. Reda

neprilagojena hitrost

stran, smer vožnje

premiki z vozilom

neprav. Na cesti

neprav. Na tovoru

neprav. Na vozilu

neprav. Prehitevanje

nepravilnosti pešca

neprilagojenahitrost

123 113 75 59 51

stran, smervožnje

77 86 38 55 36

premiki zvozilom

52 80 15 13 10

neprav. Nacesti

1 0 0 1 0

neprav. Natovoru

5 5 1 5 2

neprav. Navozilu

2 0 1 0 1

neprav.Prehitevanje

38 29 19 21 23

nepravilnostipešca

0 2 1 1 2

2003 2004 2005 2006 2007

Graf 4.16: Glavna cesta prvega reda


5 MOŽNI UKREPI ZA IZBOLJŠANJE

STANJA

Zagotavljanje večje varnosti cestnega prometa je možno s spodbujanjem udeležencev v

prometu k odgovornejšemu vedenju, spoštovanju predpisov in oblikovanju zavesti o

pomenu prometne varnosti.

Eden izmed učinkovitejših ukrepov za izboljšanje prometne varnosti je vsekakor

sprememba zakonodaje. In sicer, da se dovoljenja količina alkohola v krvi z 0,5 promila

zmanjša na 0,0 promila in poenoti v vseh državah EU.

K izboljšanju same prometne varnosti pa lahko veliko pripomorejo tudi sami policisti, ki bi

morali bolj poostriti nadzor nad vozniki. Nadzor prometa bi morali biti časovno in

krajevno nepredvidljiv in prostorsko obsežen, s katerim bi se »pokrila« široka mreža cest

in kateremu se vozniki ne bi mogli izogniti.

Vsekakor pa bi morali policisti povečati preizkus alkoholiziranosti. Preizkusi bi morali biti

bolj obsežni, predvsem pa naključni (določiti ciljno skupino npr. vsak tretji slovenski

voznik). Pogostejši bi morali biti tudi nadzori policije na javnih prireditvah, s katerimi se

pri udeležencih vzpodbuja prepričanje, da bodo policisti tudi na cestah ob njihovem

vračanju domov. Tako obstaja tudi večja verjetnost, da se bodo vozniki odločili za uporabo

alternativnih oblik prevoza (avtobus, železnica, taksi službe).

K izboljšanju prometne varnosti lahko pripomorejo tudi učinkovite preventivno

propagandne akcije, vključno z javnimi pogovori in okroglimi mizami o škodljivosti

alkohola v prometu. Med ukrepe za zmanjšanje vožnje pod vplivom alkohola pa lahko

prištejemo tudi vgrajevanje ključavnic, ki ne dovolijo alkoholiziranemu vozniku, da bi

prižgal in odpeljal avtomobil.

Sčasoma pa bo vendarle potrebno spremeniti tudi miselnost in na stvari gledati bolj realno,

brez čustvene prisotnosti in pri doseganju cilja izbrati primerna sredstva, ki so v skladu z


zakoni in drugimi predpisi. Tako bo zlasti na področju cestnega prometa treba spremeniti

miselnost in preiti stare okvire.


6 SKLEP

Alkohol, ki ga zaužijemo, se le delno absorbira v želodcu. Skoraj 80% se ga namreč

resorbira v tankem črevesu. Na hitrost resorpcije vplivajo v glavnem koncentracija in

količina zaužite alkoholne pijače ter prazen oziroma poln želodec. Največji del alkohola,

od 90 do 95%, se v organizmu razgradi, medtem ko se manjši del izloči nerazgrajen skozi

znoj, izdihan zrak in urin.

Krivuljo spreminja alkohol v krvi prestavlja rezultanta dveh reakcij, ki se dogajata v

človeškem telesu istočasno. V prvi fazi tega dogajanja prevladuje resorpcija nad

eliminacijo, saj ima razgradnja alkohola na začetku manjšo itenziteto. V maksimumu

krivulje pride do izenačenja resorpcije in eliminacije oz. njunega ravnotežja, v drugem delu

pa prevladuje eliminacija oz. razgradnja alkohola.

Dokazano je, da povzroča alkohol že pri manjših koncentracijah psihične spremembe.

Ljudje postanejo pod njegovim vplivom svobodnejši; samokritičnost se zmanjšuje,

povečuje se občutek lastne pomembnosti, ljudje so nagnjeni k temu, da delajo in govore

stvari, ki jih trezni ne bi. Zaradi pomanjšanja kritičnosti pa prihaja tudi do neodgovornosti,

kar se pokaže v prehitri in nevarni vožnji.

Vse navedeno pa je le majhen in neprimerljiv delček v primerjavi s posledicami PN za

same udeležence (smrt, hude telesne poškodbe, invalidnost, dolgotrajno zdravljenje ter

ostale posledice) ter za družbeno in delovno okolje ter svojce tovrstnih žrtev PN.

Alkohol je zato le žalostni spremljevalec naših cest, na katerih povzroča nepopravljivo

škodo in zaradi njega so ceste še veliko bolj krvave. »Ko voziš ne pij, ko piješ ne vozi« je

vsekakor pregovor, ki bi ga morali vozniki nenehno ponavljati, predvsem pa te besede v

dejanjih tudi upoštevati. Vendar smo kljub strogo zapisanim mejnim vrednostim, kot

dežela »mokre kulture« prepričani, da je prisotnost alkoholnih pijač pri določenih

priložnostih in obredih pravilo. Naš odnos do kršiteljev cestno prometnih predpisov je še

vedno dokaj prizanesljiv in razumevajoč.


Alkoholizem, ki je nedvomno ena najhujših bolezni slovenske družbe, lahko ozdravimo in

morda nekoč v prihodnosti tudi ozdravimo le s skupnimi močmi vsi tisti, ki nas ta

problematika tako ali drugače zadeva. Problem alkoholizma v cestnem prometu pa zadeva

ali prizadeva prav vse, tako posameznike, ki nas alkoholizirani vozniki neposredno

ogrožajo, kot tudi organe in organizacije, ki glede na torišče svojega dela lahko vplivajo na

izboljšanje stanja.

Proti ukrepanje mora torej vključevati izobraževanje, kaznovanje in rehabilitacijo. V

okviru zakonskega preprečevanja se je izkazalo kot učinkovito dovolj pogosto slučajno

preverjanje s takojšnjim ukrepanjem. Vse bolj se kaže, da je za učinkovito proti ukrepanje

potreben sistemski pristop, ki bo upošteval tako pivske kot vozniške navade.


7 VIRI, LITERATURA

[1] A. Kastelic,Alkohol, http://med.over.net/zasvojenost.htm, (27. 10. 2008)

[2] B. Žlender, Prometna psihologija, Ljubljana 1996

[3] B. Žlender, OST cestnega prometa v Sloveniji, www.mf.uni-lj.si/jama/jama98-

6/html/uvodnik.html, (27.10.2008)

[4] g. Herbaj, Policijska uprava Celje

[5] Heath Dwight B., International Hand book on Alcohol and Culture, London,

Greenwood Press 1995

[6] http://med.over.net/

[7] http://www.spv-rs.si/

[8] J. Balažič, Travmatizem v cestnem prometu, Ljubljana 2001

[9] M. Bilban, Strokovni posvet o medicini prometa, Rogaška Slatina 1995

[10] M. Simon, Ocena vpliva alkoholiziranosti voznika na njegovo obnašanje v

prometu in na težo poškodbe v prometni nezgodi v Sloveniji, www.spv-

rs.si/vsebina/pdf/Rok-Simon-Alko.pdf, (27. 10. 2008)

[11] Nacionalni program varnosti 2007-2011,

http://www.mzp.gov.si/si/splosno/vstopna_stran/organi_v_sestavi7nacionalni_pro

gram_varnosti_2007_2011/, (27. 10. 2008).

[12] S. Baloh, Psihologija v cestnem prometu s prometno etiko, Ljubljana 1983

[13] S. Krope, Postopki v cestnem prometu z vidika varnosti, Ljubljana 2000

[14] S. Laković, Tehnični vidiki varnosti v cestnem prometu, Maribor 2003/2004

[15] S. Obolnar, Alkohol, Slovenske novice, (2008), 5


[16] Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Republike Slovenije, www.spv-

rs.si/clanki.php?tis=1&id=152, (27. 10. 2008)

[17] Zakon o varnosti cestnega prometa, Uradni list RS, 56/2008

[18] www.policija.si


8 PRILOGE

8.1 Seznam slik

Slika 3.1: Alkotest Drager, tip 6510 Slika 3.2: Alkotest Drager, tip 7410 ...................... 21

Slika 3.3: Etilometer Lion, tip 8000 .................................................................................... 23

Slika 3.4: Primer policijskega zapisnika ............................................................................. 24

Slika 3.5: Primer izpisa iz etilometra .................................................................................. 25

Slika 4.1: Geografska razdelitev policijskih uprav ............................................................. 27

Slika 4.2: Geografska razdelitev ......................................................................................... 28


8.2 Seznam tabel

Tabela 2.1: Dejavniki tveganja .............................................................................................. 8

Tabela 3.1: Količina alkohola v nekaterih pijačah in čas, potreben za razgradnjo alkohola v

organizmu .................................................................................................................... 11

Tabela 3.2: Alkoholizirani povzročitelji PN v obdobju 2007 – 2008 na območju PU Celje

..................................................................................................................................... 17

Tabela 3.3: Povprečna koncentracija alkohola pri alkoholiziranih povzročiteljih PN v letu

2007 – 2008 na območju PU Celje .............................................................................. 18

Tabela 3.4: Število vseh povzročiteljev po svojstvu glede na povzročitelja PN v letu 2007 –

2008 na območju PU Celje .......................................................................................... 19

Tabela 4.1: Število alkoholiziranih povzročiteljev PN za obdobje petih let, 2003-2007 .... 29

Tabela 4.2: Posledice PN v obdobju 2003-2007 ................................................................. 30

Tabela 4.3: Povprečje alkoholiziranosti v obdobju 2003-2007 ........................................... 34

Tabela 4.4: Koncentracija alkohola pri vozniku osebnega vozila ....................................... 38

Tabela 4.5: Koncentracija alkohola pri povzročiteljih PN .................................................. 39

Tabela 4.6: Prometne nesreče in posledice .......................................................................... 40


8.3 Seznam grafov

Graf 3.1: Primarni in spremljevalni vzroki nesreč .............................................................. 13

Graf 3.2: Alkoholizirani povzročitelji PN v obdobju 2007 – 2008 na območju PU Celje . 17

Graf 3.3: Povprečna koncentracija alkohola pri alkoholiziranih povzročiteljih PN v letu

2007 – 2008 na območju PU Celje .............................................................................. 18

Graf 3.4: Stopnje alkoholiziranosti alkohola – koncentracija v letu 2007 – 2008 .............. 19

Graf 3.5: Število vseh povzročiteljev po svojstvu glede na povzročitelja .......................... 20

Graf 4.1: Število alkoholiziranih povzročiteljev PN za obdobje petih let, 2003-2007 ....... 30

Graf 4.2: Posledice PN v obdobju 2003-2007 ..................................................................... 31

Graf 4.3: PN s smrtnim izidom po kategoriji ceste ............................................................. 32

Graf 4.4: PN s telesno poškodbo po kategoriji ceste ........................................................... 32

Graf 4.5: PN z materialno škodo po kategoriji ceste ........................................................... 33

Graf 4.6: Število umrlih po kategoriji ceste ........................................................................ 33

Graf 4.7: PN s hudo telesno poškodbo po kategoriji cest ................................................... 34

Graf 4.8: Povprečje alkoholiziranosti po letih .................................................................... 35

Graf 4.9: Alkohol – koncentracija po svojstvu in posledicah ............................................. 36

Graf 4.10: Koncentracija alkohola pri kolesrjih .................................................................. 37

Graf 4.11: Koncentracija alkohola pri vozniku osebnega vozila ........................................ 38

Graf 4.12: Koncentracija alkohola pri povzročiteljih PN ................................................... 39

Graf 4.13: Prometne nesreče in posledice ........................................................................... 40

Graf 4.14: PN po cestah ...................................................................................................... 41

Graf 4.15: Avtocesta ........................................................................................................... 42

Graf 4.16: Glavna cesta prvega reda ................................................................................... 43


8.4 Naslov študenta

Ksenija Perc

Škvarčeva 6

3000 Celje

Tel.: 070/826 312

e-mail: [email protected]

8.5 Kratek življenjepis

Rojena: 28. 11. 1980 v Celju

Šolanje: 1988. – 1996. II. osnovna šola

1997. – 2001. Srednja strokovna šola Celje (Konfekcijski tehnik)

Documents

ANALIZA VPLIVA ALKOHOLA NA VARNOST V CESTNEM PROMETU NA OBMO ČJU PU CELJE · 2018. 8. 24. · prometu na obmo čju PU Celje od 2003 do 2007. prikazali smo statistične podatke prometnih