ANITA PETROVČIČ - pefprints.pef.uni-lj.sipefprints.pef.uni-lj.si/3928/1/Lekto._Diplomska_naloga,_Anita... · sestavljivimi ideogrami opazimo med leti 1041 in 1048. Odkrit je bil

UNIVERZA V LJUBLJANI

PEDAGOŠKA FAKULTETA

ANITA PETROVČIČ

OD UMETNIŠKE K INDUSTRIJSKI GRAFIKI

DIPLOMSKO DELO

LJUBLJANA, 2016

UNIVERZA V LJUBLJANI

PEDAGOŠKA FAKULTETA

Študijski program: Likovna pedagogika

ANITA PETROVČIČ

OD UMETNIŠKE K INDUSTRIJSKI GRAFIKI

DIPLOMSKO DELO

Mentorica: doc. Zora Stančič

Somentorica: doc. dr. Beatriz Gabriela Tomšič Čerkez

LJUBLJANA, september 2016

IZJAVA O AVTORSTVU

Podpisana Anita Petrovčič, rojena 17. 5. 1989 v Ljubljani, študentka Pedagoške

fakultete Univerze v Ljubljani, izjavljam, da je diplomsko delo z naslovom Od

umetniške k industrijski grafiki izdelano pod mentorstvom doc. Zore Stančič in

sometorice doc. dr. Beatriz Gabriele Tomšič Čerkez avtorsko delo.

V diplomskem delu so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni; teksti

niso prepisani brez navedbe avtorjev.

_________________

(podpis študentke)

ZAHVALA

Ko hodiš, pojdi zmeraj do konca.

Spomladi do rožne cvetice,

poleti do zrele pšenice,

jeseni do polne police,

pozimi do snežne kraljice,

v knjigi do zadnje vrstice,

v življenju do prave resnice,

v sebi do rdečice čez eno in drugo lice.

A če ne prideš ne prvič ne drugič

do krova in pravega kova

poskusi:

vnovič

in zopet

in znova.

(Tone Pavček)

Torej, hvala! Hvala vsem in vsakemu posebej.

Hvala mentorici Zori Stančič za vso potrebno pomoč, hvala somentorici Beatriz

Tomšič – Čerkez, hvala vsem prijateljem, znancem in sodelavcem. Iz vsega srca

pa se zahvaljujem svoji družini; mami Miri, očetu Janezu, bratu Alešu in fantu

Blažu, za dolgoletno nesebično podporo, strpnost, potrpežljivost in smisel za

humor na poti do cilja.

POVZETEK

V svojem diplomskem delu se sprašujem o problematiki, ki jo zajema vmesno

polje med umetniško in industrijsko grafiko. Ob današnji svobodi različnih

medijev, med katerimi se bliskovito hitro širi digitalni svet, skušamo definirati

položaj grafike v sedanjosti. V svojem diplomskem delu se opiram na temelje

klasične grafike, v tradicionalnih tehnikah globokega tiska, in na možnosti, ki

nam jo nudi industrijska grafika. Sprašujem se o aktualnih vprašanjih, kot so: kaj

je avtorska grafika, kakšne so razlike med umetniško in industrijsko grafiko,

predvsem pa me zanima povezava obeh. S temi vprašanji se ukvarja,

teoretičarka na polju sodobne umetniške grafike, Susan Tallman, ki avtorski

grafiki daje več prostora in svobode v smislu dimenzij, mešanih tehnik, avtorjevi

prisotnosti pri ustvarjanju grafike itn. V praktičnem delu diplomske naloge

izhajam iz fotografije, ki jo računalniško primerno obdelam, in prenesem v

klasično tehniko globokega tiska. Umetniško grafiko nadgradim še v tehnikah

industrijske grafike, katere nato dopolnjujem in nadgrajujem. Končni izdelek je

grafična mapa, narejena s prepletanjem obeh medijev. Poskušam torej najbolje

prevesti avtorsko, umetniško grafiko, ki ima svoje posebnosti, v industrijsko

obdelano grafiko. Pri tem me zanima, kaj umetniška grafika izgubi in kaj

pridobi. V pedagoškem delu opišem delo z učenci prvih dveh razredov, kjer

ustvarimo grafike v klasični tehniki.

KLJUČNE BESEDE

Grafika, industrijska grafika, umetniška grafika, reprodukcija, papir

ABSTRACT

This thesis deals with the grey area between traditional and industrial

printmaking. The purpose is to discuss the current position of printmaking in the

midst of the freedom of countless different media, especially digital media. It is

based on the principles of classic printmaking, traditional gravure printing and

the possibilities offered by industrial printmaking. Currently relevant questions

are: what is an original print, what are the differences between traditional and

industrial prints and what is the connection between them. Susan Tallman, a

contemporary printmedia theoretician, discusses similar issues and also attaches

more freedom to printmedia in terms of dimensions, mixed techniques, the

presence of the author in the creative process etc. As for the practical part of the

thesis, it is based on a picture that was edited and then transposed to classic

gravure printing. The traditional print is first enhanced using industrial

techniques and then processed further. The final product is a portfolio of mixed

print media, which means that the purpose is to translate the original print with

all of its specific features into an industrial print. The main question is what does

the original print lose and gain in this process. As for the pedagogical part, it

touches on the work with first and second grade students creating classic prints.

KEY WORDS

Graphic, industrial graphics, artistic graphics, reproduction, paper

KAZALO VSEBINE

1. UVOD ............................................................................................................. 1

2. TEORETIČNI DEL ........................................................................................ 2

2.1. GRAFIKA ................................................................................................... 2

2.1.1. ZGODOVINSKI PREGLED GRAFIČNEGA TISKA ...................... 3

2.1.2. TRADICIONALNE GRAFIČNE TEHNIKE .................................. 11

2.1.3. INDUSTRIJSKA GRAFIKA ........................................................... 13

2.2. OD TRADICIONALNIH GRAFIČNIH TEHNIK K INDUSTRIJSKI

GRAFIKI .......................................................................................................... 15

2.2.1. UMETNIŠKA IN INDUSTRIJSKA GRAFIKA ............................. 15

2.2.2. OD PRIPRAVE DO TISKA ............................................................ 19

3. PRAKTIČNI DEL ........................................................................................... 25

3.1. MOJA DELA ............................................................................................ 25

3.2. RAČUNALNIŠKA OBDELAVA MOJIH GRAFIK IN STROJNI TISK

.......................................................................................................................... 27

4. PEDAGOŠKI DEL.......................................................................................... 40

5. ZAKLJUČEK .................................................................................................. 56

6. SLIKOVNI VIRI ............................................................................................. 57

7. INTERNETNI VIRI ........................................................................................ 59

8. LITERATURA ................................................................................................ 59

Od umetniške k industrijski grafiki

1

1. UVOD

Pojem grafika zajema širok spekter področij: od umetniške, industrijske grafike,

do računalniške, digitalne grafike, vizualnih komunikacij in grafičnega

oblikovanja. Iznajdba tiska je eno najpomembnejših odkritij v zgodovini

človeštva. V današnjem svetu možnosti in idej lahko nove tehnologije tiska sebi

v prid izkoristi tudi umetnik. Kot zapiše Zgonikova, je v procesu nastajanja

odtisa grafičnega lista stroj že od samega začetka imel svojo aktivno,

nezamenljivo in nujno vlogo. Umetnik lahko posredno s svojimi deli gledalca

prepriča, da ima mehanizem dušo in da je spoj med človekom in strojem v

današnjem svetu lahko tudi kreativna zveza. (Zgonik, 1992) V svojem

diplomskem delu izhajam iz predpostavke, da ločimo dve glavni zvrsti grafike:

industrijsko in umetniško grafiko. V praktičnem delu sem za temelj umetniške

grafike izbrala delo v klasični tehniki globokega tiska, vernis mou. Klasičen

pristop k izdelovanju matrice mi je bil vedno zanimiv in vznemirljiv, v odtisih

pa sem videla vso lepoto posameznih grafičnih tehnik, žametnost črne barve in

mehkobo sivin. Tekom pisanja diplomske naloge sem se naučila ogromno novih

stvari in jih prevedla v dela novih dimenzij. Umetniško grafiko sem želela

povezati in preplesti z industrijsko. Grafiko, odtisnjeno v tradicionalni grafični

tehniki vernis mou, sem oddala v grafično obdelavo, kar je naredila

specializirana oseba, zaposlena na oddelku za tehnološko pripravo za strojni

tisk. Dobljene izdelke sem nato dodatno obdelala, naprej v tehniki sitotiska.

Končnemu izdelku sem odvzela še barvo in ohranila reliefnost, kar je bil

stranski produkt pripomočkov za strojni tisk. Na ta način sem skušala združiti

industrijsko in umetniško grafiko. Pri tem so se mi porajala vprašanja o

avtorstvu del, o označevanju grafičnih listov in o pojmovanju izdelkov kot

umetniško delo. Odgovore na vprašanja sem iskala v predavanju in knjigi

teoretičarke Susan Tallman, ki sodobni umetniški grafiki odpira nova vrata.


2

2. TEORETIČNI DEL

2.1. GRAFIKA

gráfika -e ž (á) 1. likovna umetnost, pri kateri se na plošči izdelana risba

odtiskuje: ukvarjati se z grafiko; nove tehnike v grafiki / umetniška grafika;

uporabna grafika // odtis v kaki grafični tehniki: grafike in akvareli / razstava

grafike / pregled partizanske grafike 2. redko tiskarstvo: število zaposlenih v

grafiki 3. lingv. sistem ene vrste črkovnih, diakritičnih in interpunkcijskih

znamenj: grafika spomenikov; posnemanje stare grafike / starovisokonemška

grafika ◊ muz. glasbena grafika sistem znamenj za zapisovanje šumov in tonov;

tisk. grafika nekdaj dejavnost, ki se ukvarja z ročnim odtiskovanjem ♪ (Slovar

slovenskega knjižnega jezika, 27. 7. 2015)

Tisk je eden najpomembnejših izumov v zgodovini človeštva, ki ga bi skorajda

lahko primerjali z iznajdbo čipa v informacijski tehnologiji. Informacije so tako

v vizualnih podobah bliskovito hitro dosegale širšo populacijo. V družbi se

pojavijo plakati, knjige, časopisi in revije, ki se hitro širijo med ljudi. V zadnjih

nekaj desetletjih je uporaba računalnika prinesla velike spremembe, predvsem

na področje hitrosti obveščanja in množične naklade. Spomnimo se, da se je vse

skupaj začelo z lesorezom, za katerega je človek potreboval mesece za izdelavo.

Najprej je moral motiv izrisati, nato izrezljati in na koncu še ročno odtisniti.

(Jesih, 2014). Z lesorezom se prvič pojavi vloga tehnične reprodukcije, čeprav

se reprodukcija poljubnih podob pokaže že veliko prej. Ta je mišljena v smislu

učenja vajencev, ki so se uvajali pri velikih mojstrih, in pa takrat neuveljavljenih

umetnikov, ki so želeli zaslužiti z reprodukcijo nekaterih del. Svoj vodilni

položaj v obveščanju pa izgubi s pojavom fotografije, okrog leta 1900. Kot

primer lahko omenimo pojav Pop-arta v Ameriki, kjer so umetniki multiplicirali

svoje podobe, kar jim je omogočala fotografija in tehnika sitotiska. Predstavniki

te zvrsti izhajajo iz komercialne in propaganden namembnosti grafike in jo

kritično vpeljejo v umetnost. To je bilo tudi moje izhodišče, ko sem razmišljala

o povezavi umetniške in industrijske grafike. Danes poznamo industrijsko in

umetniško grafiko, kjer se lahko uporaba tradicionalnih in sodobnih pristopov

preplete.


3

2.1.1. ZGODOVINSKI PREGLED GRAFIČNEGA TISKA

S pregledom razvoja grafičnega tiska želim opisati grafiko v širšem smislu.

Razvoj tiska je pomemben tako na področju pisanja, branja, obveščanja, šolanja,

izobraževanja, kot tudi na umetniškem področju. V tem delu bi zavzela splošne

kot tudi posamezne pomembne člene v razvoju tiska. Še posebej se opredelim v

konkretnih vrstah tiska, kot sta globoki tisk in sitotisk, katere omenjam in

izpostavim.

Vrezovanje in vrisovanje v kamen, les in glino so poznali že v predzgodovinski

dobi. Najstarejši odkriti primeri so datirani v leta 70 000 pred našim štetjem, za

najstarejši odtis na svetu pa strokovnjaki pojmujejo fosil. Na področju sitotiska

kot najstarejšo »šablonirano« dekoracijo navajajo črno rdeči friz človeških rok v

pirenejski jami Gargas, ki je nastal pred dobrimi 30 000 leti.

Slika 1: Črno rdeči friz: Gargas, Pireneji, pred 27 000 leti.


4

V začetnem obdobju so se umetniki in obrtniki likovno izražali le z mehanskim

postopkom vrezovanja v kovinsko ploščo. Kasneje se je gravura v kovino

uporabljala za okraševanje raznovrstnih predmetov, kot so jedilni pribori, orožje,

nakit itd. V začetku naše ere v Evropi že s pridom uporabljajo tako lesene kot

kovinske, koščene in pergamentne šablone: rimski šolniki npr. za učenje pisave,

posvetni in cerkveni vladarji za signature, slikarji za stenske dekoracije.

Od začetka obstoja pisave se pojavlja tudi želja po njeni estetski vrednosti,

odličnosti, kar je tudi omenjeno v starih rokopisih in knjigah. Približno do 14.

stoletja je bil večinski delež besedil, spisanih v abecedi, napisan ročno. Knjige

so nastajale v rokopisnih delavnicah. Tam so jih pisarji zapisovali po nareku v

večih izvodih. (Jernej Repovš, 1995)

»Tiskarstvo je umetnost, ki ohranja vse umetnosti.«, pravi Pregl Kobetova.

(Pregl Kobe, 1998: str. 23)

Prva, doslej znana tiskana knjiga, je izšla okoli leta 760. Najdena je bila v

Severni Koreji, kjer je bila odtisnjena z lesenimi ploščami, v katere pa je bilo

ročno izrezljano besedilo. Za najstarejšo leseno matrico velja lesorez kitajske

»Sutre«, ki je nastal okoli leta 868 pred našim štetjem. Prva lesena matrica v

Evropi pa se pojavi v začetku 14. stoletja. Prvi motivi so bili religiozne narave.

Uporabljali so se za podobice, nekatere so tudi ročno pobarvali. Tiskanje s

sestavljivimi ideogrami opazimo med leti 1041 in 1048. Odkrit je bil v

kitajskem mestu Pi Sheng. Osnova je bil kovinski okvir, v katerega je bila dana

žgana glina.

Feničani tisk z lesenimi ploščami uporabljajo že v 6. stoletju, takrat pa se je

najprej uporabljal za potiskovanje tekstila. Na kitajskem se z izumom postopka

za izdelavo papirja ta vrsta tiska pojavi že v 2. stoletju. V Evropo se izum razširi

šele 1000 let kasneje. Več o materialih in papirju pa v enem od naslednjih

poglavij.

Prvi mojstri globokega tiska so bili srednjeveški zlatarji, ki so bili takrat tudi

visoko cenjeni. Kot zanimivost naj omenim, da so se v 14. stoletju, na območju

Francije pojavile tudi tiskane igralne karte. Kasneje, v 15. stoletju, se v Nemčiji

s širšo dostopnostjo papirja razširi tudi uporaba globokega tiska. V začetku kot

dopolnjevanje podob, odtisnjenih v lesorezu. Incunabula (latinsko), oziroma

prvotisk, ali še drugače: prva ilustrirana tiskana knjiga je bila Biblija, leta 1450,

v Ausburgu. Vsebovala je 55 lesoreznih ilustracij.


5

Največjo prelomnico v tisku pa postavi Johannes Guttenberg s svojo iznajdbo

sestavljivih črk. Med leti 1450 in 1456 je bila iz sestavljenih črk v latinščini

tiskana Guttenbergova Biblija. Izdana je bila v 150-200 izvodih in je vsebovala

okoli 300 samostojnih znakov in ligatur (povezava dveh ali več črk v en znak).

(Jernej Repovš, 1995)

Albrecht Durer (1471-1528) prvi pojmuje grafiko kot slikarstvu enakovredno

umetnostno panogo. Z njegovo umetnostjo se je razvoj grafike in lesoreza iz

obrtniške dvignil na umetniško raven. Umetnik pa je bil eden tistih, ki je postal

priznan grafik že v času svojega ustvarjanja, kar je omogočilo prav tiskarstvo,

saj je tisk povzročil hitrejše širjenje njegovih del. Grafična umetnost je s hitro

reprodukcijo postala družbena obrt in tako dosegla tudi nižje sloje družbe. Na

slovenskih tleh je bil izredno pomemben oče slovenskega knjižnega jezika,

Primož Trubar, ki je dal na svoje stroške odtisniti tisoč izvodov knjižice

Abecednik in Katekizem. Ta je bil leta 1550 natisnjen v Nemčiji in je vseboval

55 lesoreznih ilustracij. V tistem času se iz orožarske obrti pojavi tudi nova

tehnika jedkanice. Durer pa se kasneje poleg lesorezne tehnike poslužuje tudi

bakroreza in tehnike suhe igle. V 16. stoletju je iluminacija začela počasi

odmirati, knjige so bile nato bogato dekorirane z ilustracijami, prav tako pa so

postajale manjših, priročnejših dimenzij. Leta 1796 se v Munchnu pojavi

litografija, izumi jo Aloys Senefelder. Tehnika ploskega tiska je povečala število

odtisov in zvišala njihovo kvaliteto. Risbo so na litografski kamen prenašali

ročno, vendar je ena plošča ponujala možnost ene barve. Tako so večbarvne

izdelke odtiskovali trikrat, v rumeni, rdeči in modri barvi. Tehnika na umetniško

področje prodre s plakatom.

Veliki razcvet grafike, ki je trajal vse od Guttenbergove iznajdbe naprej, je

prekinil pojav fotografije okoli leta 1900. V 20. stoletju se grafika posledično

razdeli na dva dela. Če je bila prej njena glavna naloga izdelati material za

knjige, brošure in liste, sedaj lesorez, jedkanica in litografija izgubijo pomen

pripomočkov za množično reprodukcijo. Kot zamenjava se pojavijo

fotolitografija, reprodukcijska fotografija, prvi klišeji in kasneje tudi modernejši

načini tiskanja v ofset tehniki. Moderna grafična umetnost je s tem postala

samostojna. Beseda grafika je v likovni umetnosti dobila skupno ime za risbe

razmnožene z odtiskovanjem. Na področju sitotiska sem omenila zgodnje

začetke in njegovo uporabo, pa naj zapišem še, da so prvo sitotiskarsko družbo

ustanovili leta 1923 v San Franciscu, od tam pa se je sitotisk hitro širil po ZDA.


6

(Vida Hudoklin in Zvest Apollonio, 1978) V tistem času je sitotiskarske izdelke

prvič razstavil Gui Maccoy.

Slika 2: Gui Maccoy: The serigraph process, 1938


7

Slika 3: Gui Maccoy: The black leaf flowers 2, 1938

Kasneje so v ZDA sitotisk priznali kot umetniško zvrst, v Jugoslaviji pa se

sitotisk uveljavi po letu 1960. Na področju industrije so se sitotiska prvi polastili

tekstilci (svilotisk). Reprodukcijski sitotisk je napredoval z uvedbo fotografskih

postopkov.

Zlato obdobje je grafika kot samostojna umetnost dosegla v 20. stoletju na

ozemlju Nemčije, srednje Evrope in v latinskih deželah. Nastalo je več

umetniških gibanj, zvrsti, ki so se razlikovale po posameznih območjih in

deželah. Za našo temo najpomembnejše gibanje, ki se v tem času pojavi, je pop-

art. Ker ga kasneje prav tako omenim, skupaj s predstavniki, ki sem jih vzela za

referenco pri avtorskem praktičnem delu, ga moram vsaj malo predstaviti.

Multireprodukcija je bila ena od glavnih odlik grafike, kar so izkoristili

predstavniki pop-arta.


8

POP-ART

Z razmahom potrošništva v 50. letih v Ameriki se razvije tudi umetniško

gibanje, ki kritično gleda na potrošništvo in spremembe v družbi.

Kaj je pop-art? Je okrajšava za popularno umetnost, gibanje in kulturni slog.

Gibanje se je začelo v sredini petdesetih let 20. stoletja v Londonu, svoj višek pa

doseglo 10 let kasneje v Združenih državah Amerike. Nato se je razširilo po

vsem svetu (Gibson, 2010). Čeprav pa se je nanašalo na ameriško masovno

produkcijo, ki je zajela Anglijo po drugi svetovni vojni. Pop-artu popularna

kultura predstavlja neizčrpen vir likovnih vsebin. To gibanje posebej omenjam

zaradi množične reproduktibilnosti likovnih del in uporabo tehnike sitotiska, s

katero se ukvarjam tudi sama kasneje v svojih delih. Izraz pop je imel tako

pozitiven kot negativen pomen. Priljubljen je bil v stripih in med mladimi,

vendar je imel tudi kritično noto na takratno masovno potrošnjo. (Livingstone,

1990) Prvo umetniško delo, ki je nosilo naslov »POP«, je bilo delo predstavnika

skupine Independent Group v Londonu, ki je zajemala umetnike, arhitekte in

kritike. »I was a Rich Man's Plaything«, delo Eduarda Paolozzija, 1947, je

vsebovalo vse latnosti pop-arta. Čedno dekle, izrezano iz časopisov, vojaške

atribute, kot sta vojaško letalo in pištola, kokakola, izrezek napisa »pop«,

češnjeva pita in večji plakatni napisi.


9

Slika 4: Eduard Paolozzi; I was a Rich Man's Plaything

Najbolj prepoznaven predstavnik te smeri je Andy Warhol (1928-1987), ki je za

izhodišče svojih likovnih del vpletel fotografijo. Na platno je prenesel po eno ali

več ponavljajočih se podob nekaterih filmskih zvezd, kot so Marilyn Monroe,

Elvis Presley in Elisabeth Taylor. S serijami likovnih del, kot je Serija M.

Monroe (nastala po njenem samomoru leta 1962, sitotisk z lakom in akril na

platnu, 208x140cm, Moderna museet, Stockholm), je želel povedati, da masovna

produkcija obvladuje življenje Američanov, in da je umetnost ideja, in ne nujno

tehnika ali obrt. (Kemperl, 2011)


10

Slika5: Andy Warhol; Marilyn Diptych

Tiskana grafika je vstopila v človeško zgodovino in prevzela vlogo povzemanja

slikovno-tekstovnnih informacij. Zahvaljujoč možnosti učinkovitega

reproduciranja je postala predmet intenzivnega raziskovanja in inoviranja. To je

sčasoma pripeljalo do izuma novih grafičnih tehnik, kot so bakrorez, jedkanica,

litografija, sitotisk … Te tehnike so omogočale vedno večje naklade in odprle

možnosti njihovega industrijskega izkoriščanja. (Jožef Muhovič, 1992) V

svojem delu se opiram na preplet tradicionalnih, klasičnih tehnik in tehnik

industrijske grafike, zato jih za začetek tudi podrobneje predstavim.


11

2.1.2. TRADICIONALNE GRAFIČNE TEHNIKE

Za začetek opredelim grafiko na posamezne podvrste, ki se ločijo po načinu

nanosa barve in načinu tiskanja. Jesih (2000) pa te še podrobneje deli na

grafične tehnike.

Jesih (2000) za odtiskovanje risbe, slike ali teksta s pomočjo matrice, izdelane

mehanično ali s pomočjo fotokemičnega postopka, deli štiri osnovne skupine

tiska.

VISOKI TISK

Je način tiska, pri katerem barvo nanesemo na matrico, ki ima ravni dvignjeni in

nižji, poglobljeni del. Barva se oprime le ravnega, dvignjenega dela, nižjih,

poglobljenih, ugreznjenih delov matrice pa se barva ne oprime. Pri tiskanju, ko

položimo papir na matrico, se ustvari pritisk na celotno površino. Barva se

odtisne z dvignjenih ravnih delov površine. Zaradi nanašanja barve na zgornjo

površino matrice se ta način tiska imenuje visoki tisk. (Jesih, 2000)

PLOSKI TISK

Je način tiska, pri katerem izkoriščamo nezdružljivost vode in maščobe.

Površina matrice je ravna (ploska). Barvo nanašamo na ravno navlaženo

površino. Na mastnih delih površine (na risbi) se barva oprime, vlažni deli

površine pa barve ne sprejmejo, jo odbijajo. Zaradi ploske matrice se ta način

tiska imenuje ploski tisk. (Jesih, 2000)

GLOBOKI TISK

Je način tiska, pri katerem barvo z vtiranjem nanašamo v vdolbine na matrici.

Barvo površinsko očistimo in nato ploščo odtisnemo na navlaženi papir. Pri

tiskanju se barva iz zarez ali vdolbin prenese na papir. Pritisk v globino se

izvede s pomočjo elastičnega filca. Zaradi tega se papir oblikuje po površini

matrice, zareze in vdolbine so vidno reliefno izbočene. Zaradi nanašanja barve v

vdolbine, v »globino«, se ta način tiska imenuje globoki tisk. (Jesih, 2000)

Za boljšo predstavljivost nad vrstami tehnik, predstavljam podrobnejši pregled

nad vrstami klasičnih grafičnih tehnik po Borisu Jesihu (2000).


12

TEHNIKE VISOKEGA TISKA

Lesorez:

- obrezni lesorez (črtni, linearni),

- tolčena (punktirna) tehnika,

- beli rez (lesorez belih linij) – inverzija belega reza,

- gravura v les,

- tonski lesorez,

- lesorez (splošni, univerzalni),

- barvni lesorez - ročno obarvani lesorez,

- montažni barvni lesorez,

Linorez:

- obrezni linorez (črtni, linearni),

- beli rez (linorez belih linij) – inverzija belega reza,

- gravura v linolej (linogravura),

- tonski linorez,

- linorez (splošni, univerzalni),

- barvni linorez - linorez v prekrivanju barv,

- montažni linorez.

Rezanje v mavec

Tisk s pečatniki

Tisk s šablonami - tisk s premično šablono,

- tisk s pritrjeno šablono.

Kolažni tisk

Kolagrafija

Visoka jedkanica

Visoki bakrorez

Gravura v plošče PVC

Tisk z naravnih materialov

TEHNIKE GLOBOKEGA TISKA

Mehanične tehnike: - bakrorez,


13

- suha igla,

- mezzo tinto,

- punktirna tehnika,

- gravura v plastično maso.

Kemične tehnike: - jedkanica,

- akvatinta,

- tehnike mehke prevleke (vernis mou),

- izkrušenka (reservage).

TEHNIKE PLOSKEGA TISKA

Litografija: - tehnika litografske krede,

- tehnika litografskega tuša,

- litobrušenka,

- tehnika laviranega tuša,

- tehnika pretiska,

- litogravura,

- litografska inverzija,

- fotolitografija.

TEHNIKE SITOTISKA

Sitotisk: - tehnika zapiranja mreže s šablonami,

- tehnika zapiranja z emulzijo,

- tehnika fotopostopka.

2.1.3. INDUSTRIJSKA GRAFIKA

FLEKSO TISK

Pri flekso tisku so tiskarske plošče reliefne, izdelane so iz prožne gume ali

fotopolimera in tiskajo neposredno na papir. Zaradi prožnosti je mogoče tiskati

na neravne površine, kot so skodelice, pločevinke in valovita lepenka. Zaradi

prožnosti tiskovne forme pa je tako povečanje rastrskih pik večje kot običajno,

pogosto pa se tudi pojavlja slabo skladje. Tiskarsko črnilo tudi ni tako

enakomerno razporejeno kot pri ofsetnem tisku, prav tako pa mora biti manjša

tudi gostota rastra. (Adobe, 2000, str. 44)


14

OFFSET TISK

Ofsetno tiskanje poteka na ravnih tiskovnih površinah. Barva se na papir ne

prenese zaradi izbočenih elementov na tiskovni površini, kot pri tehniki

fleksotiska, ali zaradi vbočenih, jedkanih površin, kot pri gravuri. Ofsetne plošče

so obdelane na način, da zadržijo tiskarsko barvo in odbijajo vodo, oziroma

zadržijo vodo in odbijajo tiskarsko barvo. Večbarvni ofsetni stroj ima ločene

tiskovne člene za vsako barvo posebej. Če se na primer odločite za štiri procesne

barve in eno poljubno ter ima vaša tiskarna stroj s petimi členi, bodo v vsak člen

dodali po eno tiskarsko barvo. Papir bo nato potoval po vrsti skozi vseh pet

členov. Če pa izbrana tiskarna nima takega stroja, bodo najprej natisnili dve ali

tri barve, nato stroj očistili in v člene dodali druge barve in natisnili še te.

(Adobe, 2000, str. 42)

SITOTISK

S sitotiskom se dnevno srečujem v službi, kjer pripravljam šablone za tisk. V

končnem izdelku s sitotiskom dopolnim, oziroma nadaljujem z izdelavo že

odtisnjenih in obdelanih grafik. Sitotisk je tehnika, ki jo uvrščamo med klasične

grafične tehnike, prav tako pa jo uvrščamo tudi med tehnike industrijske grafike.

Ker je tehnika sitotiska v mojem okolju nepogrešljiva vsak delovni dan, jo

uvrstim pod to poglavje.

Sitotisk pomeni tiskanje s pretiskovanjem tiskarske barve skozi šablono

(matrico) na mreži. V prvi polovici našega stoletja se je uveljavil kot četrta vrsta

tiska, saj lahko izpolni veliko zahtev, ki jih globoki, visoki in ploski tisk ne

morejo. Prednost sitotiska je v tem, da je format tiskanca neomejen, ter da lahko

potiskamo poljubno debele ploskve in poljubno ukrivljene ploskve. (Vida

Hudoklin in Zvest Apollonio, 1978) Za likovnika je posebej zanimivo poljubno

spreminjanje oblike, brez pripravljanja zrcalno obrnjenih matric.

Sitotisk, kot je tradicionalni tisk na svilo, je razmeroma preprost postopek, pri

katerem gre za stiskanje barve skozi šablono na površino papirja. Tiskane barve

imajo večjo nasičenost in daljši obstoj, saj se na papir prenese tudi do

tridesetkrat več barve kot pri ofsetnem tisku. Profesionalni sitotiskarji, kot

recimo v našem podjetju, uporabljamo fotomehanične šablone, ki omogočajo

prenos vzorcev, risb in besedila na vsako površino, na katero je moč tiskati.

(plakati, tekstil, steklenice …). Zaradi pogostega slabega skladja se morajo

barvni izvlečki pri tiskanju na tkanine nekoliko bolj prekrivati. Prav tako je

nepredvidljivo povečanje pik pri tkaninah z različno vpojnostjo. Končni


15

produkti so načeloma boljši na sintetičnih tkaninah, kot na tkaninah iz naravnih

vlaken. Kot primer navajam transferje na sintetičnih dresih nogometnih klubov,

ki jih tudi izdelujemo v našem podjetju. Rastrske pike morajo biti dovolj velike,

da gre tiskarska barva lahko skozi sito. Sitotiskarski produkti so zanimivi tudi

zaradi raznoterosti barv, kot so sijajne in fluorescentne. (Adobe, 2000, str. 46)

DIGITALNI TISK

Pri digitalnem tisku so tiskarski stroji v povezavi z delovnimi postajami, od tam

pa prihajajo datoteke v jeziku postscript in rastrirane slike. Digitalizirani

tiskarski stroji ne potrebujejo filmov, digitalni pa niti tiskovnih form. Namesto

na plošče prenesejo digitalni stroji zapis na elektrofotografske cilindre in

uporabljajo prah v štirih barvah, na podoben način kot fotokopirni stroji.

Medtem ko digitalizirani stroji pošljejo digitalne zapise strani neposredno na

posebne plošče, vdelane v tiskarski stroj. Pri digitalnem tisku mine od začetka

do konca postopka zelo malo časa, stroški pa so posledično nizki. Tiskovine je

možno preprosto spreminjati in jih prilagajati. Navadno ga uporabljamo za

tiskanje publikacij s kratkimi oddajnimi roki in majhnimi nakladami. Ni pa

primeren za visoke naklade tiskovin, ki zahtevajo visoko kakovost tiska.

(Adobe, 2000, str. 38)

2.2. OD TRADICIONALNIH GRAFIČNIH TEHNIK K INDUSTRIJSKI

GRAFIKI

2.2.1. UMETNIŠKA IN INDUSTRIJSKA GRAFIKA

Grafika zajema širše področje likovnega prostora. Z eno besedo zajema

originalno avtorsko grafiko, industrijsko, računalniško grafiko, vizualne

komunikacije … Glede na uporabo grafiko v osnovi delimo na dve področji:

industrijsko ali reproduktivno in umetniško. Industrijska grafika tako spada na

tehnično področje tiska, kjer zajema različne načine tiskanja, namenjene

različnim vrstam uporabe; tisk na papir, plastiko, tekstil in druge materiale.

Matrice (klišeje, šablone) se izdela s fotoreproduktivnimi postopki, odtiskuje pa

se z različnimi tehničnimi postopki in stroji. Ta vrsta grafike ne proizvaja

originalov, njen osnovni namen je hitrost izdelave, množične naklade,

konstantna kakovost tiska in možnost oblikovanja proizvodov. Najpomembnejše

tehnike, ki jih je tu potrebno omeniti so flexo tisk, ofset tisk in sitotisk. Smrekar

2011, v svoji navedbi pravi, da je bistvo industrijske grafike natančna


16

reprodukcija in množenje enakih podob, kar je vse namenjeno posredovanju

vizualnih informacij. Nasprotno pa je v jedru umetniške grafike skrit

transcendenčni antagonizem izjemnega, ekskluzivnega, osebnega. Ročno

izdelana matrica je z razvojem tehnologije industrijski grafiki postala

nezanimiva in si je morala poiskati svoje mesto drugod. Postala je eno od

samostojnih področij izražanja v likovni umetnosti, kjer so avtorji z ročnimi

tehnikami oblikovali svoje grafične projekte.

Vprašanje o razmerju med umetnino kot izvirnim delom in njegovo ponovitvijo

se pojavi že v poznem srednjem veku. Razliko med njima je pokazala visoko

razvita kapitalistična družba. Ta je s svojim načinom produkcije, ki je bil

tehnološko dobro razvit in ponujal hitrejšo naklado. Ta je začela narekovati

drugačen tempo umetniški grafiki, ki je bolj spominjal na proizvodni, in ne več

na kreativni akt. (Zgonik, 1992)

Ostra delitev med industrijsko in umetniško grafiko pa se je zgodila v prvi

polovici 20. Stoletja. Takrat se je tehnika tako razvila, da ročno delo preprosto ni

bilo več ekonomično za poslovni namen. To, čemur danes rečemo tisk, je več ali

manj postalo avtomatizirano. Prvotno glavno nalogo, ki jo je prej imela grafika,

je bila izdelava materiala za knjige, brošure in liste (še pred tem za inicialke in

nabožne podobice). Sedaj so se namesto starih grafičnih tehnik, kot so lesorez,

jedkanica in litografija, pojavili modernejši tehnološki postopki v ofset tehniki.

Zgonikova pravi, da ima v procesu nastajanja grafičnega lista stroj že od samega

začetka umetniške zvrsti svojo aktivno, nezamenljivo in nujno vlogo. Pove še,

da je povezava med umetnikom, strojem in tehnično prakso v sedmih stoletjih

razvoja postala organska in je tekom časa zbrisala razliko med tehničnimi in

ustvarjalnimi postopki. (Zgonik, 1992)

Malo drugače pa piše gospod Muhovič, ki primerja reproduktivnost strojnega

tiska z reproduktivnostjo klasične umetniške grafike, katera je danes videti

okorna, počasna in nepraktična. Tekmo s stroji je že davno izgubila. Pa vendar

zanimanje za klasične grafične tehnike danes ne upade. Zdi se celo, da se

zanimanje zanje povečuje. Še posebej za tiste, najbolj enostavne, primarne, in

najmanj strojne med njimi. »Moderna umetnost računalniškim grafikam brez

sramu postavlja ob bok dinozavre, kakršni so lesorez, suha igla, jedkanica,

akvatinta. In to z uspehom.« (Muhovič, 1992)

Na drugi strani pa grafiko na likovno umetniškem področju imenujemo

umetniška grafika, oziroma originalna grafika. Grafik, avtor izdela tiskovne


17

plošče oziroma matrice, sam. Z izbranim postopkom odtisne več odtisov, ki so

postopku in barvi primerno enaki. Da pa te odtise lahko štejemo kot originalne,

jih je potrebno pravilno označiti. Zapišemo skupno število odtisov in zaporedno

številko odtisa, avtor se lastnoročno podpiše in pripiše tudi naslov dela. Šele

tako opremljen grafični odtis, lahko imenujemo originalni grafični list.

V sodobni umetnosti so se pojavili novi mediji, ki so bili ravno tako zanimivi in

močni kot kiparstvo, slikarstvo in grafika. Zato velja omeniti tudi razsežnost

digitalne umetnosti, ki se skupaj z računalniško in multimedijsko umetnostjo

umešča pod skupni pojem umetnost novih medijev in za svoje snovanje

uporablja digitalno tehnologijo.

»Pisava je rokopis. Besedilo je v pisavi napisano z roko in ima vedno avtorjev

pečat, pečat njegove osebnosti in razpoloženja.« (Jernej Repovš, 1995). Iz

slednjega stavka, ki je bil napisan za črkopis, bi lahko potegnili vzporednice h

grafiki, in postavili enega od temeljev razlik med umetniško in industrijsko

grafiko.

Branko Suhy (1992) se v uvodu v Drugi bienale slovenske grafike Otočec

sprašuje o tem, kaj je originalna grafika, kaj je reprodukcija, kdaj je grafični list

avtonomne narave in kdaj je samo spremljevalec slike ali skulpture. (Suhy,

1992)

K spremni besedi knjige doda svojo interpretacijo tudi Meta Gabršek Prosenc, ki

v članku zapiše, da je cilj grafičnega bienala v označevanju razlike med

umetniško (grafično) matrico in posplošeno matrico vizualiziranega sveta, ki se

spreminja v svojo lastno reprodukcijo. Pravi tudi, da je zato pomembna sled

roke, in da je zato čustveni in čutni faktor prehitel racionalne raziskovalne

pobude. Tako so neizčrpne možnosti tehnične reproduktibilnosti grafični

umetnosti za vselej vzele »prosvetljensko nalogo« in ji je ostala samo umetniško

-sporočilna. (Meta Gabršek Prosenc, 1992, str. 23)

Jožef Muhovič v svoji spremni besedi opredeljuje problematiko skupnega

imenovalca, poimenovanja »grafika«, ki pa zajema ogromen spekter dejavnosti

povezanih z grafiko. To poskuša deliti na posamezna področja, ki skupno

izhajajo iz grških besed risati in vrezovati. Grafiko uporabi kot skupni pojem za

risarsko oblikovanje in tiskano grafiko. Tiskano grafiko naprej deli na

industrijsko in umetniško, glede na cilje in rezultate. Med njima posreduje


18

področje grafičnega oblikovanja, ki poizkuša povezati inventivnost umetniške

grafike s široko reproduktibilnostjo industrijske. Reproduktibilnost povezuje obe

področji grafike, le da ima v umetniški grafiki poseben pomen in posledice, saj z

vsako, še tako popolno reprodukcijo, umetniško delo izgublja pomen, svojo

enkratnost in prvinskost. (Walter Benjamin, 1963)

Pojavljale so se polemike o originalnosti odtisa, oziroma do kolikega odtisa le ta

sega. Te polemike pa kažejo prav to, da reproduktibilnost umetniške grafike

kvari njeno originalnost, oziroma v njo dvomi. Problematika pripelje do

paradoksa, saj ravno glavna specifika in odlika umetniške grafike prinaša

največjo oviro za njeno avtentičnost. (Jožef Muhovič, 1992, str. 28)

Muhovič izpostavlja, da v umetniški grafiki torej ni cilj reproduktibilnost,

ampak sredstvo. Sredstvo za produkcijo estetske vsebine. Poudarja pa še

naslednje. V primeru tehnične reprodukcije v industrijski grafiki gre vedno za

prenos neke vsebine iz enega medija v drugega. Na primer prenos kiparske

forme v fotografijo, ali slikarskega dela v plakat itd. Pri tem pa se izgubi njena

avtentičnost. V okviru umetniške grafike pa ostajamo v krogu istega medija. Če

povzamemo, je razlika v reproduktibilnosti področij grafike v tem, da je

umetniška grafika usmerjena v estetsko inoviranje, industrijska pa v množičnost

naklade. (Jožef Muhovič, 1992)

S tem bi se mogoče lahko strinjal Boris Jesih, saj se prav tako razpiše o razlikah

med umetniško in industrijsko grafiko (Boris Jesih, 2000). Reproduktivno

grafiko uvršča na tehnično področje tiska, ki obsega tisk na papir, plastiko in

druge materiale. Izdelava matric poteka izključno s fotoreproduktivnimi

postopki, pomembna pa je hitrost izdelave, čim večja naklada in kakovost. Na

drugi strani pa umetniško ali kreativno grafiko uvršča na področje likovne

umetnosti. Slednjo imenuje tudi originalna, saj reproduktivna ne proizvaja

originalov. Grafični odtis, ki je razmnožen s pomočjo tiska, pa lahko imenujemo

originalni grafični list, le če je pravilno označen. Izpostavi tudi nekaj alinej, ki

originalni grafični list ločujejo od industrijsko odtisnjenih proizvodov, in mu

dajo posebno likovno vrednost.

- Matrico ročno izdela avtor sam.

- Način in nanos barve sta pri ročnem nanosu prilagojena situaciji, barva

je lahko nanesena intenzivneje ali skromno.

- Barve lahko poljubno mešamo (aditivno ali subtraktivno mešanje).


19

- Pri nekaterih tehnikah dosegamo žametne črnine, pri drugih prosevanje

barve.

- Pri tiskanju uporabljamo debelejše, tudi ročno izdelane papirje, ki

omogočajo reliefno in globinsko odtiskovanje.

- Z močnejšim pritiskom dosežemo posebne grafične kvalitete, ki jih na

primer pri reproduktivni rastrski tehniki ne moremo.

Omeniti pa velja tudi teoretičarko Susan Tallman, ki v svojih predavanjih

izpostavlja današnje poglede in probleme na področju sodobne grafike. V

svojem predavanju (Susan Tallman: The Muddled Edge of Attention and the

Prints of Richard Tuttle) govori o problematiki, s katero se srečujejo grafiki,

pristnosti grafičnih del, o enakovredni umetniški panogi. Reprodukcijo, ki je bila

v preteklosti velikokrat izpostavljena kot slabost umetniške grafike, predstavi

kot njeno glavno prednost in vrlino. Sodobni grafiki ustvarja nov prostor in nam

gledalcem odpira vrata k razumevanju in cenjenju sodobnih grafičnih del.

Problem, ki ga izpostavi in se tiče mojega praktičnega dela diplomske naloge, je

avtorjeva prisotnost pri oblikovanju in tiskanju grafike.

2.2.2. OD PRIPRAVE DO TISKA

PRIPRAVA ZA TISK UMETNIŠKE GRAFIKE

Osnutek vsakemu grafiku služi kot osnova za nadaljnje ustvarjanje. Kako

osnutek uporabi, pa se razlikuje s tehniko, ki jo bo uporabil. Ker sem kot

izhodiščno umetniško grafiko predstavila motiv, izdelan v mehki prevleki, se v

tem poglavju držim priprave slednje tehnike. Preden prenesemo motiv na ploščo

in jo začnemo obdelovati, jo moramo najprej primerno pripraviti. Za matrico

uporabimo cinkovo ploščo, debeline od 0,5 do 3mm. Ploščo najprej zbrusimo z

brusilnim papirjem, da zgladimo morebitne praske. Tako zbrušeno ploščo nato

poliramo s pasto za kovine. Za tem jo očistimo z bencinom. Pri tehniki mehke

prevleke moramo nato ploščo tudi razmastiti. Pod toplo vodo ploščo nežno

sčistimo še s pralnim praškom.

Pripravljeno ploščo položimo na za to primerno pečko, na kateri matrico

segrejemo do te mere, da se nanjo lažje nanese prevleko vernis mou-a. Ta je

narejena na osnovi čebeljega voska, je odporna na kislino in deluje kot zaščitni

asfalt. Premaz nanesemo po celi površini cinkove plošče s tamponom, narejenim


20

iz vate in svile oziroma usnja. Matrico umaknemo na hladno, da se prevleka

posuši. Ko je matrica pripravljena za vrisovanje, nanjo rišemo tako, da čeznjo

položimo papir oziroma vnaprej pripravljeni osnutek, in ga prerišemo (oziroma

v primeru svobodnega risanja iz glave, rišemo na papir). Mehka prevleka se

torej oprime lista papirja na mestu, kjer smo se je dotaknili s svinčnikom, in na

plošči ostane gola cinkova površina. Po končani risbi, ploščo zaščitimo še na

robovih in zadaj.

Sledi postopek jedkanja plošče. Najpogosteje uporabljamo solno kislino (HCl),

v uporabi pa so tudi dušikova, žveplova in fosforjeva kislina. Ploščo položimo v

2 cm kisline, kjer spremljamo jedkanje. Kislina razžira cink in pri tem proizvaja

mehurčke. Te sproti odstranjujemo zaradi enakomernejšega jedkanja plošče. Za

to ponavadi uporabljamo pero. Plošče jedkamo različno dolgo, od 20 minut do 1

ure.

Po jedkanju s plošče odstranimo prevleko (z bencinom) in ji s pilo zbrusimo

robove pod kotom 45 stopinj.

Pred tiskanjem grafični papir namočimo v vodi zaradi večje prožnosti in

vpojnosti. Ko ga položimo med časopisni papir, s tem odstranimo odvečno

vodo. Pripravimo tudi barvo, primerno za globoki tisk, ki jo z lopatico nanesemo

na ploščo. Ko barvo nanesemo na vse dele poglobljene površine, odvečni del

barve odstranimo in preostalo razporedimo in vtremo z organtinom (mrežasto

tkanino, prepojeno z lepilom). Vso še preostalo odvečno barvo pa odstranimo s

časopisnim papirjem. Na koncu sledi še brisanje matrice z blazinicami roke. Ta

pomemben korak v postopku pričara nenačrtovane sivine, sence, mehkobo,

žametno črnino, ki jo umetnik z občutkom dodeljuje sam. Matrici na koncu še z

bombažno krpo obrišemo robove.

Tiskamo s pomočjo tiskarske preše, ki ima ročno nastavljiv pritisk valja.

Matrico položimo na označen del podloge, nanjo natančno položimo grafični

papir in čezenj poveznemo filc, ki ščiti papir pred pritiskom valja. Tiskarsko

prešo ročno vrtimo le v eno smer, počasi, da se barva enakomerno odtisne.

Dobljeni odtis, ki smo ga previdno odstranili z matrice, odložimo in ga

pokrijemo s klobučevinastim papirjem, kateri ščiti barvo. Po shranjevanju

odtisov sledi tudi njihovo označevanje in pravilno označevanje grafičnega lista,

naredi grafiko umetniško in ji s tem dodeli umetniško vrednost.


21

Slika 6: Fotografija

Slika 7: Matrica


22

Slika 8: Odtis

PRIPRAVA ZA TISK INDUSTRIJSKE GRAFIKE

Glede same priprave industrijske grafike je sistem razdelitve dela razmeroma

enak v vseh večjih podjetjih. Ker pa sem trenutno zaposlena v podjetju Etiketa

d. d, se v tem poglavju osredotočam na pripravo v slednjem podjetju, in sicer na

oddelku sito program in oddelku grafični program.

Podjetje ima že leta verigo stalnih kupcev, s katerimi posluje v Evropi, širi pa se

tudi na svetovno tržišče. Najzajetnejši del produktov predstavljajo transferji

dresov največjih nogometnih klubov v Evropi. (Bayern, FC Barcelona, Atletico

Madrid, Valencia, Juventus, Real Madrid, FC Schalke, VfB Stuttgart, FC Koln

itd). Torej dobavitelji načeloma naročajo iste artikle, za katere ni potrebne nove

priprave, ali pa pošljejo svoje predloge, na podlagi katerih se naredi tehnološka

priprava, se izdela vzorce, in se te kupcu pošlje v potrditev. Glede na to, da

samo podjetje zajema širok spekter možnosti tiska (Flexo, sito, ofset, digitalni

tisk), je tudi tehnološka priprava drugačna. Manjše naklade večinoma izdelujejo

v digitalnem tisku. Tam je tudi največ samooblikovanja.


23

Kot pa sem že omenila, se tokrat posvečam sito oddelku. Kupec za željen

izdelek pošlje povpraševanje prodajniku, ki je predstavnik sito programa. Ta mu

na podlagi do sedaj poznane tehnološke dokumentacije poda okvirni izračun

cene artikla, ki pa seveda variira od naročene količine, kakovosti materiala, časa

in tehnološke izvedbe. Prodajnik odda naročilo odgovornemu tehnologu za to

področje, ki predpostavi celoten potek izdelave artikla. Zavzema predviden čas

izdelave, vrsto programa samega tiska ( Ecoflex, Wilflex, Flock, PVC-LUX

program itn), material, barve, šablone itd. Material prispe v podjetje v polah ali

rolah, katerega je potrebno razrezati na velikost, ki je najbolj primerna za

uporabo na tiskarskih strojih. Pri tem je treba paziti na čim manj odpadnega in

neizkoriščenega materiala. Sam material pa je pred uporabo za tisk treba

prilagoditi, saj se pod določenimi pogoji (vlaga, vročina) razteza, krči ali celo

postane lepljiv ali statičen. Zato ga je pred uporabo potrebno stabilizirati in

razelektriti. Za izdelavo šablone potrebujemo najprej okvir, na katerega se napne

gaza z ustreznim številom niti na 1 cm2. Nato se na tkanino nanese posebno

fotoaktivno emulzijo, ki se pri osvetlitvi utrdi. Preden šablono osvetlimo, pa je

potrebno izdelati motiv. Ta postopek se odvija v repro studiju, kjer s pomočjo

Adobe programov obdelajo kupčev motiv do te mere, da je uporaben za

proizvodnjo (natančne dimenzije razreza ali izseka, pasanje, smer vkladanja

itd.). Za vidne barve se izdela film na pvc folijo, katerega se pritrdi na šablono in

se osveti v osvetljevalniku pod močno svetlobo. Za ostale barve, ki se jih nanese

nad vidno barvo, se največkrat uporablja računalniško voden CTS postopek.

Izdelava šablon je s pomočjo računalniško vodenega osvetljevanja mnogo

hitrejša in učinkovitejša, pa vendar ima svoje pomanjkljivosti. Tako osvetljeno

šablono stroj tudi sam opere in tako odstrani neutrjeno emulzijo. Pri filmskem

osvetljevanju postopek pranja poteka ročno. Posušena in ročno popravljena

šablona je tako pripravljena za tisk. Koloristi na podlagi naloga namešajo barvo,

ki mora biti na končnem materialu čim bolj podobna naročeni oziroma enaka.

Odstopanje barve merijo s spectrophotometrom, ki razbere svetlost, nasičenost

in ton barve.

Ko so vsi materiali pripravljeni, je čas za tiskanje. Tiskar po postopku, opisanem

v nalogu, položi tiskarski material na vkladalno mizo, ki se sama dviga in

prilagaja preostali količini. Po stabiliziranju tiskar vpne šablono, nanjo vlije

barvo in začne s predtiskom. Polo s senzorjem zagrabijo priseski, jo dvignejo na

trakove, ti peljejo do cilindra, nad katerim se pomika šablona naprej in nazaj.

Nanjo pritiska predrakelj, ki nanese barvo čez celotno površino, ko pa gre

šablona nazaj, nanjo pritiska rakelj, ki s tem povzroči, da gre barva skozi motiv.


24

Po narejenem odtisu spusti cilinder polo na trakove, ki jo peljejo v sušilno

komoro.

Tako dobimo neomejeno število reprodukcij določenega artikla (neomejeno –

odvisno od vzdržljivosti šablone, od sušenja barve itd.). Za natančnejši prikaz

izgleda delovnega naloga prilagam kopijo naloga za izdelavo šablon.

Slika 9: Delovni nalog


25

3. PRAKTIČNI DEL

3.1. MOJA DELA

Za praktičen del diplomske naloge sem se odločila na podlagi že izdelane

grafike v tehniki vernis mou-ja, z možnostjo nadaljnje obdelave v sodobnih

digitalnih tehnikah. Posvetila sem se raziskovanju in kombiniranju

tradicionalnih in sodobnih grafičnih tehnik. Na koncu sem jih tudi ročno

kolorilala. Ugotovila sem, da se težnja k ročnemu ustvarjanju grafik venomer

ponavlja. Pa naj si bo klasičen način izdelave grafik ali pa računalniška obdelava

teh. Stremim h kombiniranju obojega. Saj ne morem mimo želje po uporabi

lastne roke, v kateri že leta in leta razvijam občutek za linijo, točko in za druge

likovne prvine. Za izhodišče sem vzela klasično tehniko mehke prevleke. Odtis

v klasični tehniki mi je bil še po nekaj letih posebej zanimiv. Vzela sem jo za

izhodišče in se lotila drugega dela. Vsi ti hote ali nehote nastali likovni elementi

naredijo umetniško grafiko zanimivo in ji dajo določen karakter. Ko sem se

lotila drugega dela, računalniške obdelave in strojnega tiska, mi je bilo nadvse

zanimivo ustvarjati različne možnosti sodobnega industrijskega tiska. Na koncu

sem ugotovila, da mi je zanimivost predstavljala vsa tehnološko zahtevna

priprava. Torej zanimiva mi je bila kompleksnost tehnološke priprave različnih

materialov, orodij, klišejev, nožev, papirjev in prilagoditi željen motiv na čim

boljšo izvedbo določenih tehnik, prilagajanje strojem z vso natančnostjo

formata, materiala, klišeja. Tu ni niti minimalnih odstopanj, ni sprotnih

interakcij, ni sprotnih umetniških odkritij in nenačrtovanih likovnih prvin, ki

ustvarjajo karakter grafiki. Eden od razlogov je bil, da glede na obseg in velikost

industrije, pri samem izdelku nisem mogla sodelovati od prvega do zadnjega

koraka, pri vmesnih obdelavah nisem mogla sodelovati, zato tudi nisem imela

nadzora nad celotnim postopkom. Motiv, ki sem ga oddala v industrijsko

obdelavo, je na koncu imel točno tako obliko. Upoštevane želje se odražajo na

stotih natančno enakih reprodukcijah.

V drugem delu sem za kratek čas obtičala. Industrijska grafika mi je

predstavljala preveliko razliko med osebno grafiko, narejeno s klasičnimi

postopki, in to (samosvoje imenovano, neosebno) strojno tiskano grafiko, da

sem ji v tretjem delu morala dodati nekaj svojega. Končni izdelek mi je

predstavljal neverjetno praznino, ni imel osebnosti, ni imel osebne note, ni se ga

dotaknila moja roka, ni imel duše. Vrnila sem se nazaj, h klasičnim tehnikam,


26

oziroma eni tehniki – sitotisku. Ugotovila sem, da mi je stvar neverjetno blizu,

saj se s sitotiskom ukvarjam vsak dan v službi. Na dosegu sem imela ves

material, možnosti strojne dodelave in uporabe ročnih spretnosti. Izdelki morda

malo spominjajo na umetnost pop-art-a. Prav tak značaj so imele grafike v času

60-ih let, ki so videle svoje izvirno izhodišče v multipliciranju, prevladovale so

barvne grafike in sitotisk. (Meta Gabršek Prosenc, 1992) Pa vendar sem želela

ohranit drobne karakterne elemente klasične tehnike, katere dopolnjujejo

poenostavljeni ploskovni elementi. Vračanje h klasičnim tehnikam ni nov pojav

na področju slovenskega grafičnega udejstvovanja.

Z dodajanjem barv sem poizkušala najti ravnotežje in hkrati dopolnitev, črno-

bele klasike in barvitost izstopajočih elementov Andy-ja Warhola. Na koncu

sem se končno ustavila pri poskusu »čistega« odtisa. Morda me je utesnjevala

nasičenost različnih tiskov in raznoterost barv, zato sem iskala umiritev, čistost,

jasnost, spokojnost v primarnih naravnih kvalitetah, svetlobi in senci. Reliefnost

odtisa ponudi novo možnost igre svetlega in temnega. To naredi grafiko

preprosto, nežno. Diplomsko delo sem vzela za raziskovanje, popotovanje po

neomejenih možnostih tiska. Vanj sem zajela le nekatere tehnike, v katerih pa

sem že prej uživala. Prav tako pa sem ponosna na dosežek zaključenega dela.

Slika 10: Sitotisk priprava


27

3.2. RAČUNALNIŠKA OBDELAVA MOJIH GRAFIK IN STROJNI TISK

PRIPRAVA

Računalniško obdelovanje grafike in industrijski tisk je potekalo v podjetju

Etiketa, d. d. Za osnovni motiv sem predložila svoj osnutek z istim motivom kot

za umetniško grafiko, ki sem jo izvedla v tehniki mehke prevleke, katero so

skenirali z visoko ločljivostjo, da je bila datoteka primerna za obdelavo.

Slika 11: Osnutek

Nato so v reprostudiju izdelali montažo za filme, te pa se je potrebovalo pri

izdelavi magnezijevega klišeja za toplotni tisk, in komplet matrice in patrice za

globinski tisk (kovinski kliše in polimerni kliše). Obdelovanje in priprava je

potekala z mojim vpogledom v dogajanje in izraženimi željami glede izpuščanja

in dodajanja likovnih elementov. Nekatere stopnje izdelave mora izdelati

profesionalec za določen oddelek, tu se torej lahko začne industrijska grafika.

Vse priložene fotografije izdelkov so v formatu, ki je primeren za strojno

obdelavo (ima označbe robov, ki botrujejo nadaljnji obdelavi in razrezu na

dejansko velikost formata).


28

Slika 12: Film (globinski tisk)

Slika 13: Film (toplotni tisk)


29

Slika 14: Kliše (matrica in patrica, globinski tisk)

Slika 15: Magnezijev kliše (toplotni tisk)


30

DIGITALNI IN TOPLOTNI TISK

Prvi del grafik je bil odtisnjen z digitalnim tiskom v črno-beli varianti.

Eksperimentirali smo z uporabo različnega materiala in dodajanjem digi-laka.

Lak je izpostavil del motiva in ga osvetlil, drugačnega efekta pa na izgled grafik

ni imel. Natisnili smo še motiv v negativu, na črni podlagi, ki pa deluje

nedokončano. Nato je prišel na vrsto toplotni tisk. Slednjega so opravili pri

kooperativni družbi, saj izvedba te tehnike v našem podjetju ni bila mogoča

(zaradi majhne količine in posameznih pol, saj imamo samo stroj za tiskanje v

roli). Pri tej tehniki so uporabili magnezijev kliše za zlatotisk oziroma

srebrnotisk. Tudi ta kliše je bil izdelan pri kooperantu, saj v naši orodjarni

izdelujejo le polimerne klišeje, ofsetne plošče in izsekovalno orodje. Izbrala sem

srebrno barvo toplotnega tiska, saj mi v kombinaciji s črno in belo deluje

skladno. Srebrnotisk je naredil grafiko še posebej zanimivo. Bala sem se, da bo

nastali učinek prenasičen, vendar v kombinaciji s klasičnim odtisom deluje

uravnoteženo.

Slika 16: Toplotni tisk


31

Slika 17: Toplotni tisk

GLOBINSKI TISK

Z izborom nekaterih že natisnjenih grafik smo eksperiment nadaljevali z

globinskim tiskom. Material smo položili v podajalno režo, kjer je posamezne

različne papirje pobiralo, jih zapeljalo skozi valj in s pomočjo matrice in patrice

izbočilo željene elemente. Tako smo dobili skupek različnih tehnik tiska na

posameznih raznovrstnih listih papirja. Industrijska grafika torej ponuja

ogromno možnosti tiska. Reproduktivna grafika predstavlja odlično možnost za

ljudi, ki želijo izdelek dobiti točno tak, kot si ga zamislijo in naročijo v tisočerih

popolnoma enakih izvodih. Odstopanja so majhna in variirajo z izbiro tehnike.

Na koncu sem ostala s kupom odtisov, ki so mi bili sicer zanimivi, vendar mi je

na njih nekaj manjkalo.


32

SITOTISK

Tako sem se odločila za naslednji korak. Izposodila sem si manjše okvirje z

napeto gazo, ki se v podjetju uporabljajo za prenašanje vzorcev pigmentov v

mešalnici barv. Nanje sem nanesla posebno fotoaktivno emulzijo in jih posušila

v komori za sušenje. Nato sem nanje pritrdila filme, ki so bili že uporabljeni za

izdelavo magnezijevega in polimernega klišeja, in jih osvetlila v komori za

močno osvetljevanje. S pranjem sem dobila industrijsko izdelane šablone, ki

sem jih uporabila za tiskanje na že natisnjene grafike. Igrala sem se z različnimi

šablonami in barvami, katerih na začetku nisem želela vpletati. Izkušnja me je

močno navdušila, samo tiskanje pa je bilo zelo zabavno. Novonastali produkti so

bili torej mešanica umetniške in industrijske grafike.

Slika 18: Sitotisk 1


33




34




35




36




37




38

Industrijskim odtisom sem dodala košček svoje ustvarjalnosti in jih »oživela«.

Eksperiment je nazadnje podlegel prenasičenosti barv, zgoščenosti figure in

splošne neurejenosti ter nepreprostosti. Zato sem se odločila iti še korak dlje.

RELIEFNI TISK

Dobljen izdelek sem želela sčistiti, poenostaviti, ga umiriti. Grafiki sem odvzela

vso barvo in različne materiale. Vzela sem matrico, magnezijev kliše in

polimerni kliše, grafični papir naravne barve in kontradiktoren papir črne barve.

Papir sem dodatno navlažila za večjo prožnost. Za odtiskovanje sem uporabila

manjšo prešo v podjetju. Na mizo sem položila matrico, nanjo papir, čezenj sem

položila še zaščitno peno in pod nadzorovanim in ročno dodanim pritiskom

odtisnila reliefno površino matrice na vlažen papir. Rezultati so bili nad

pričakovanji. Z navdušenjem sem svoje eksperimentiranje na področju nastale

grafike, v interakciji z industrijsko, zaključila. Dosegla sem osebno zadovoljstvo

ob občudovanju nastale grafike s pomočjo industrijskih tehnik. Morda lahko

končno izdelano grafiko celo poimenujem kombinirano, umetniško-industrijska

grafika. Končni grafični odtis je vse, kar sem želela. Ima karakter, ima dušo,

svobodo. Igra svetlobe in sence mu da novo, samostojno kvaliteto. Osvobojen

barve predstavlja lahkotnost, umirjenost in hkrati trdoživost. Je popoln reliefni

odtis.

Tekom branja in ustvarjanja lastnih del pa sama nikakor ne morem opredeliti

ostrih mejnikov med obema vrstama grafike, saj s prepletanjem obeh, kar v delih

tudi počnem, ustvarjam novo dimenzijo grafik, ki niso omejene ne v eno ne v

drugo smer. So samostojni grafični listi, izdelani v tehnikah klasične umetniške

grafike in sodobne industrijske.


39

Slika 19: Reliefni tisk


40

4. PEDAGOŠKI DEL

UVOD

Risanje in grafika se v učnem načrtu pojavita v prvem razredu devetletke, kjer

otroci pridejo v stik z različnimi materiali, ki se uporabljajo pri oblikovanju

matric in odtiskovanju. Postopoma pa spoznajo tudi obnašanje barv na različnih

grafičnih papirjih in kakšne sledi puščajo raznoteri pripomočki na podlagi. Pri

grafiki učenci prvih razredov spoznajo pojem tiskanje in odtis, naučijo pa se

oblikovati grafiko z osnovnimi likovnimi prvinami na primer različno gostoto

linij.

Pedagoški del sem izvedla v osnovni šoli, v okviru podaljšanega bivanja. V

skupini so bili učenci iz prvega in drugega razreda osnovne šole. Učence sem

uspešno motivirala s predstavitvijo nekaterih izdelkov, potiskanih z

industrijskimi tehnikami. Pokazala sem jim tako imenovane transferje, ki se

uporabljajo za potisk tekstila (npr: ime, priimek in številka nogometaša na

dresu). Učno uro sem skušala povezati s temo umetniške in industrijske grafike,

kar sem ponazorila s primeri tiskovin svetovno znanih grafičnih znakov

nekaterih nogometnih klubov in risanih junakov. Učenci so spoznali nove

pojme: grafika, odtis, grafična plošča. Ker so učenci nižje starostne skupine, sem

želela opredelitev pojmov, podajanje navodil in izvajanje naloge čim bolj

poenostaviti. Učenci so izdelali matrice za tehniko visokega tiska, katere pa sem,

zaradi lažje izvedbe, odtiskovala kar sama.


41

Učna priprava __________________________________________________________ Datum: 31. 5. 2016

Razred: Podaljšano bivanje, 1. in 2. razred

Šola:

Izvajalka: Anita Petrovčič

Predmet: Interesna dejavnost, Ustvarjalne urice

Okvirni čas za obravnavo področja: 2 uri

Likovno področje: Grafika

Likovna naloga: Oblikovanje matrice v visokem tisku

Likovna tehnika: Gravura v stiroporne plošče

Likovni motiv: Prosti čas

Medpredmetne povezave: Slovenski jezik, glasbena umetnost, šport, spoznavanje

okolja

Materiali in pripomočki: grafični papir, pisarniški papir, časopisni papir, podloga iz

stiroporja, ki je namenjena za podlaganje laminatov, zobotrebci, žeblji, barve,

svinčnik

Učne metode: Razlaga, pogovor

Učne oblike: Frontalna, skupinska, individualna

Učna sredstva in pripomočki: Videoprojektor, računalnik, Powerpoint predstavitev

Literatura za učitelja

Butina, M. (2000). Mala likovna teorija. Ljubljana: Debora.

Cilji

Učenci:

- ob likovnih delih, izdelkih učencev ter ob izkušnji izdelave grafičnega odtisa

spoznajo likovne pojme, kot je grafika, odtis in matrica, povezane z grafiko;

- izpeljejo postopke za izvedbo preprostih grafičnih tehnik, kot je gravura v

stiropor;

- razvijajo domišljijo in občutek za razporejanje oblik v grafiki;

- spoznavajo vpliv lastnosti materiala na končno odtisnjeno grafiko.


42

Dejavnost učitelja

Dejavnost

dijakov

Metode in

oblike

dela

Pripomočki

Uvodna

motivacija

Osrednji del

Podajanje

nove snovi

- Učence pozdravim in

se predstavim.

- V uvodnem delu

razložim, da v podjetju

tiskamo izdelke, ki se

pod primerno toploto in

pritiskom, prenesejo na

poljuben kos tkanine.

- Vprašam jih, ali

poznajo kakšnega od

svetovno znanih

nogometašev.

- Nato jim pokažem

primere potiskov

transferjev s številkami

dresov ter z imeni za

slavne nogometaše.

- Vprašam, kaj že vejo o

grafiki in visokem tisku.

- Povem jim, da je

- Odzdravijo.

- Omenijo nekatere

pomembne

nogometaše.

- Odgovarjajo, da

poznajo tisk s

pečatniki, saj se

barva nanese na

vrhnje, izbočene dele

- Pogovor.

- Frontalno.

- Razlaga in pogovor. - Frontalno.

- EKO transferji za oblačila in

obutev.

- Računalnik.

- Primeri tiskovin.


43

Napoved

naloge

grafika vrsta likovne

umetnosti, pri kateri

odtiskujemo risbo,

izrisano na plošči.

- Razložim jim, da je

visoki tisk vrsta tiska,

kjer barvo nanesemo na

dvignjene dele plošče in

jo nato odtisnemo na

papir.

- Pokažem primere

nekaterih izdelkov,

natisnjenih v proizvodnji.

Pogledamo primere

risanih junakov različnih

risanih filmov.

- Vprašam jih, zakaj

mislijo, da so risani

junaki vedno veseli.

- Vprašam jih, kaj njih

veseli in kaj počnejo v

prostem času.

-Učencem napovem, da

je likovni motiv prosti

čas.

-Učencem povem, da

najprej izrišejo skico.

Obrazložim jim da je

skica hitra risba, ki v

likovni umetnosti služi

kot načrt nastajajočega

likovnega dela.

V nadaljevanju učenci

matrice.

-Odgovarjajo, da

zato, ker imajo

prijatelje in počnejo

to, kar jih veseli.

- Odgovarjajo, da radi plešejo, igrajo kitaro, opazujejo konje … Naštevajo stvari, ki so jim pri srcu, in stvari, s katerimi se radi ukvarjajo (nogomet, konji …). - Poslušajo.

- Prisluhnejo likovni nalogi in pripravijo delovno površino in pripomočke.

- Razlaga. - Frontalna. - Pogovor. - Razlaga. - Frontalna.


44

Likovno

izražanje

oblikujejo matrico za

visoki tisk. Razložim jim,

da je matrica izraz za

tiskovno ploščo, v katero

vrezujemo risbo in jo

nato odtisnemo.

Kasneje učenci v

stiroporno ploščo

vrezujejo linije, na

neugreznjene dele

površine pa nanesemo

barvo in ploščo

odtisnemo.

- Pokažem primer

matrice, kakršno naj bi

izdelali sami.

- Povem jim, da v

stiroporno ploščo

vrezujejo linije, točke,

ploskve. Pri tem

uporabijo orodje, kot so

žeblji in zobotrebci. Z

načinom vrezovanja,

praskanja, dolbenja,

prenesejo predhodno

zrisano skico na gladko

površino matrice.

Poudarim, da je

predhodna skica zelo

pomembna, saj si tako

lažje razporedijo like na

površino plošče.

- Pokažem še nekaj

možnosti lažjega

rezanja in tudi odtisnem

primer plošče. Učencem

povem, da odtiskujem

.

- Opazujejo.

- Razlaga. - Frontalna.

- Primeri tiskovin.


45

Zaključni del z

vrednotenjem

sama, in da po

dokončanju matrice

lahko postopek

opazujejo.

- Dogovorimo se, da

bomo končane likovne

izdelke vrednotili po

naslednjih kriterijih:

- da upoštevajo potek

dela in tehnično izvedbo

(starostni stopnji

primerno): izrišejo skico

in oblikujejo matrico;

- da uporabijo različne

pripomočke in različno

gostoto, ter debelino linij

in točk;

- da ne ponavljajo že

videnih motivov, ampak

uporabijo domišljijo in so

izvirni.

-Učencem razdelim

papir za risanje skice.

Ko končajo, jim nato

razdelim še podložni

material za laminate za

izdelavo grafičnih plošč

in pripomočke za

vrezovanje.

- Po potrebi pomagam

učencem.

- Med tem ko učenci

oblikujejo grafično

- Izvajajo likovno

nalogo.

- Delajo individualno,

nato pomagam z

odtiskovanjem

matric.

- Individualno.


46

ploščo, v ospredju

razreda na prvih klopeh

pripravim grafični papir,

tiskarsko barvo na vodni

osnovi in valček za

nanašanje barve.

- Odtisnem vse narejene

matrice.

- Zberem učence okoli

odtisnjenih grafik in

skupaj ponovimo

osvojene pojme, potek

izvedbe grafične tehnike

ter prediskutiramo

dogovorjene kriterije za

vrednotenje likovnih

izdelkov.

- Opazujejo potek

tiskanja in odnašajo

odtisnjene grafike na

sušilno polico.

Najhitrejši učenci

pospravijo in

pomagajo drugim.

- Poiščejo

podobnosti in razlike

v izraznih možnostih.

Pogovor.

ANALIZA PEDAGOŠKEGA DELA

Ob pripravi materiala za izvedbo učne ure v razredu se je pokazalo zanimanje

najmlajših učencev za prihajajočo likovno nalogo. S tamkajšnjo mentorico sva

pripravili vse potrebno za pričetek ure in počakali na vse učence. Za začetek sem

jih lepo pozdravila in se predstavila. Likovne naloge sem pospremila s

slikovnim gradivom v powerpoint predstavitvi in z izdelki, natisnjenimi v

industriji. Motivacija je močno narasla s povezovanjem aktualnega

nogometnega prvenstva, risanih junakov in industrijskimi izdelki. Učencem sem

pokazala transferje, tiskovine, izdelane v sitotisku, ki krasijo drese nogometnih

velikanov. (Številke, priimki, klubski sponzorji …). Prav tako so jim bili


47

zanimivi izdelki z motivi risanih junakov, namenjeni potisku otroškega tekstila.

Nadaljevala sem z osrednjim delom predstavitve in učence povprašala, kaj že

vejo o grafiki in visokem tisku. Med odgovarjanjem so omenili, da se pri

visokem tisku barva nanese na površino matrice, katera se tudi odtisne. Najbolj

jim je ostal v spominu tisk s pečatniki. Povem jim, da je zelo pomembna

predhodna skica, saj si tako lažje razporedimo like na tiskarsko ploščo.

Učencem sem razložila, naj si pod motiv predstavljajo neko obliko, figuro, črko,

besedo, lik, ki jih veseli ali nekaj, kar radi počnejo v svojem prostem času.

Svetovala sem jim, naj pri izvedbi likovne naloge uporabijo različno gostoto

linij in točk. Učencem sem omejila čas, ki ga porabijo za posamezen del naloge.

Za lažjo predstavo sem jim pokazala primer že narejene matrice, nato pa sem ga

umaknila z vidnega mesta, da že narejen izdelek učencev ne bi motil pri uporabi

domišljije, in da ne bi prišlo do podobnosti izdelkov z že videnem. Kopiranje

tujega, že narejenega izdelka pri mlajših otrocih je pogosto, vendar pa lahko

zavira otrokovo kreativnost in sposobnost samostojnega razmišljanja o motivu.

Učence sem povabila v prvo vrsto klopi, kjer sem jim demonstrirala nekaj

načinov uporabe pripomočkov in orodja, kako nastajajo različne črte, točke idr.

Razložila sem jim, da bom izdelane matrice odtisnila sama zaradi lažje in

hitrejše izvedbe. Z učenci sem delila ogromno informacij, ki si jih težko

zapolnijo v takšnem obsegu. Vseeno se mi je zdelo najbolje predstaviti celoten

postopek in podati celotna navodila k likovni nalogi, dokler so učenci pozornost

namenjali poslušanju. Predvidevala sem, da zbranost otrok tekom ustvarjanja

pade. Zato sem pred začetkom skiciranja in začetkom izdelovanja matrice še

enkrat ponovila navodila. Otroci so se po demonstraciji posedli, si podali papir

A4 format in svinčnike ter pričeli s skico. Tekom ustvarjanja je bilo potrebne kar

nekaj pomoči pri samem načrtovanju. Ker pa se v prvih razredih pri drugih

predmetih učenci ukvarjajo z orientacijo v prostoru, se v zrcaljenje motiva

nismo posebej spuščali. Po 10-ih minutah sem učencem razdelila stiroporne

plošče (razrezane na format A5), ki so odlične za ustvarjanje pri najmlajših. S


48

svojo razmeroma mehko površino je idealen material za enostavno obdelavo.

Razdelila sem jim tudi zobotrebce in žeblje, s katerimi so vrezovali v stiroporno

ploščo. Za tem je v razredu zavladala tišina, ki je trajala naslednjih deset minut.

Nato so najhitrejši že končali fazo obdelovanja plošče in se postavili v vrsto za

prvi odtis. Učenci so odtiskovanje z zanimanjem opazovali. V kratkem času je

svojo ploščo dokončalo še deset otrok, ki pa so nekoliko neučakano stali v vrsti.

Pri tiskanju mi je zato zelo prav prišla pomoč tamkajšnje kolegice, s katero sva

skupaj odtisnili vse plošče. Otroci so svoje odtise sproti odnašali na mizo, kjer

so se sušili. Po zadnjem odtisu sem učence zbrala okrog narejenih izdelkov in jih

povprašala o upoštevanju navodil pri izvedbi naloge. Skupaj smo izpostavili

izdelke, ki so vsebovali zahtevane elemente, in izdelke, pri katerih so ti

manjkali. Učenci so več pozornosti namenjali detajlom. Nekatere pa je motil

nezapolnjen prostor, katerega so vztrajno zapolnjevali. V izdelkih je razvidno,

da so učenci razumeli nalogo do te mere, da so oblikovali neko risbo s svojimi

najljubšimi stvarmi, liki. Opaziti pa je tudi, da je učencem pogled uhajal v

sosednje klopi, zato v izdelkih naletimo na ponavljajoče se motive. Glede na

svojo starost so nalogo razumeli zelo dobro in upoštevali večino kriterijev.

Največ pozornosti so namenili sami tehniki: vrezovanju točk in linij. V

zaključnem delu smo skupaj vrednotili nastale izdelke, saj učence prvih

razredov že navajamo kritično presojati otroška likovna dela. Učenci so se

tekom poteka učne ure sproščeno likovno izražali. V svojih upodobitvah oseb,

živali in rastlin so nakazovali njihove posebnosti. Seznanili so se z novimi

materiali, kot so stiroporne plošče, grafični papir in tehničnim orodjem, ki je na

materialu puščal različne sledi.

Otroci obiskujejo prvi in drugi razred in predstavljajo mešano skupino. Učenci

so imeli različna predznanja, ki pa so poleg različne starosti in obiskovanja dveh

različnih razredov pogojena tudi z vsakim posameznikom. Učence bi morala

bolj spoznati, saj jih ločujejo individualna nagnjenja pri likovnem izražanju. V

glavnem se učenci od prvega do četrtega razreda razvijajo razmeroma izenačeno


49

(H. Berce – Golob, 1996). Med spraševanjem o snovi in novih pojmih so

sodelovali in znali odgovoriti na vprašanja. Presenetilo me je njihovo dobro

predznanje. Med spremljanjem generacij tekom let sem opazila, da imajo mlajši

učenci vedno več predznanja in bi jih z zastavljanjem lažje likovne naloge hitro

lahko podcenjevala. V mešani skupini so pri uri sodelovali vsi, saj sem v

pogovor vključila prav vsakega izmed učencev. Pri svoji učni uri bi morda

spremenila pristop do nekaterih učencev, ki jim je bila likovna naloga prelahka,

in s tem dolgočasna. Učno pripravo bi morda lahko zastavila drugače in jo

prilagodila kombiniranemu pouku. Med izvajanjem likovne naloge sem težko

vzdrževala časovno razporejenost učne ure. Ob nepredvidenih situacijah, kot je

veliko vprašanj s strani otrok ter nesreča pri delu (zlom tehničnih pripomočkov,

in poškodbe materialov), se posamezen del učne ure hitro zavleče v naslednjega.

Problematično področje v razredu pa kaj hitro postane tudi disciplina in jakost

glasu med učenci. Problem bi rešila z osnovnim dvigovanjem rok. Primerno pa

se mi je zdelo podajanje navodil za izvedbo likovne naloge. Ravno zaradi padca

koncentracije in discipline otrok proti koncu učne ure, se mi je zdelo primerno

podati celotna navodila pred začetkom samostojnega ustvarjanja otrok in

ponoviti osnovna navodila po ločenih delih (skiciranje in izdelovanje matrice).

ANALIZA IZDELKOV

LIKOVNI IZDELEK 1

Učenci so izdelek uvrstili med tiste, ki so vsebovali največ značilnosti iz

zastavljenih kriterijev. Učenka je podobo postavila na sredino in s tem ustvarila

stabilno sredinsko kompozicijo. Deklica je ljubiteljica konjev, natančneje

samorogov, zato jih je upodobila kot glavni motiv svojega prostega časa. Za to

starostno skupino je značilno, da like, predmete razvrščajo v linije, oziroma

frize, saj jih še ne rišejo s prekrivanjem. Pri spodnjem izdelku je učenka

upodobila dva konja, enega nad drugim in ju tako razporedila v dvojni friz. Pri


50

tem izdelku smo izpostavili tudi upoštevanje pestrosti linij in točk. Učenka je

uporabila različne pripomočke, ki so puščali raznotere sledi na stiroporni plošči.

Ustvarila je različne oblike in površine, kar je grafiko naredilo zanimivo.

Spodnji konj ima obris tanjše, nežnejše linije, zgornji pa debelejše in ostrejše

obrobe. Živali je upodobila s strani in upodobila gibanje udov, ki se upogiba v

kolenskem delu. Zanimiv je dodatek sonca v ozadju, ki je značilen za to

starostno obdobje, in se pojavlja v več izdelkih. Ozadje je v večji meri pustila

nezapolnjeno. Deklica je upoštevala navodila glede izvirnosti in uporabila

različno gostoto linij ter točk.

Slika: Likovni izdelek 1


51

LIKOVNI IZDELEK 2

Učenka je izpostavila motiv sebe in konja. Figuri je postavila na spodnji rob, ki

predstavlja tla, imenujemo jo talna črta. Zapolnila pa je tudi ozadje s točkami. Z

učenci smo izpostavili upoštevanje pestrosti linij in točk. Učence sem opomnila,

naj uporabijo svojo domišljijo in naj ne ponavljajo motivov iz sosednjih klopi.

Pomembna je izvirnost. Zanimiva je uporaba gostote linij pri obrobi glave, las,

in posameznih delov obraza; usta, oči, nos, in upodobitev prstov na rokah.

Učenka torej že vključuje podrobnosti, kot so prsti na rokah, na obrazu pa so

razvidni simbolični znaki veselja.



52

LIKOVNI IZDELEK 3

Izdelek vsebuje različno gostoto linij in točk. Izdelek je pregleden in motiv

prepoznaven. Učenka je predmete umestila v dva pasova (friza). Travo s

cvetlico je postavila na talno črto, oddaljeno sonce pa v zgornji del formata.

Dodala je še svoje ime, ki pa ni del vrednotenja in kriterijev. V ozadje ni silila z

drobnejšimi posegi. Grafika je čista, pregledna, urejena.



53

LIKOVNI IZDELEK 4:

Posebnost likovnega izdelka je bila izvirnost deklice z upodobitvijo gore, s

cerkvico na njenem vrhu, in hišo v dolini, iz katere dimnika se kadi. Prvi del

motiva z goro je postavila na talno črto. Nad vrh gore je umestila še sonce, ki ga

delno zakriva oblak. Soncu je tipično dodala še simbolične značilnosti veselja.

Kompozicija je sredinsko uravnotežena in zavzema celotno vertikalo po sredini

formata, hkrati pa je učenka predmete razdelila v dva friza glede na medsebojno

oddaljenost. Učenka je uporabila različna orodja in ustvarila zanimive

karakteristike linij z debelejšimi in tanjšimi posegi v stiroporno ploščo.

Upoštevala je večino kriterijev in ustvarila zanimiv in pester izdelek.



54

Začetno predstavitev so učenci spremljali z navdušenjem. Zanimanje so vračali

z vprašanji in odgovarjanjem na tekočo snov. Opazila sem, da so pozorno in z

zanimanjem spremljali in opazovali že narejene izdelke, ali primere tiskovin, ki

sem jih prinesla za uvodno motivacijo. Nekateri učenci so potrebovali več časa

za razmislek o motivu, oziroma katere predmete, figure in živali bi upodobili,

spet drugi so s skiciranjem začeli takoj. Med opazovanjem izdelkov sem opazila

tipične primere upodabljanja figure, predmetov, živali in rastlin, ki so značilni za

učence prve triade. Za to obdobje je značilno, da otroci pričnejo z

upodabljanjem gibanja rok v ramah in nog v medeničnem sklepu. Kasneje še v

komolcih in kolenih. Na začetku je prostor likov nedoločen, kasneje like

razvrstijo v en friz, nato pa v dva. Liki se ne prekrivajo. (H. Berce – Golob,

1996). V nobenem od izdelkov pa se friza nista povezovala s talno ploskvijo ali

drugimi elementi, kot sta cesta in drevored s ptičje perspektive. Morda je to

posledica zahtevnosti postopka grafične tehnike ali pa nezahtevnosti

zastavljenega motiva. Za to starostno skupino je značilno opiranje na linijo,

obliko ali lik. V prvih razredih se tako krepi in bogati občutek za raznovrstne

linije, glede na debelino, dolžino in obliko. (H. Berce - Golob, 1996) Celostno

gledano me je delo z učenci prijetno presenetilo, saj se je izkazalo, da so polni

idej in domišljije. Če zaokrožim, so učenci v večini upoštevali postavljene

kriterije, ki temeljijo na izražanju z različnimi linijami in točkami. Zelo dobro so

izkoristili pripomočke, ki so puščali različne sledi na materialu in s tem ustvarili

pestro obliko, dolžino in debelino linij. Eden od kriterijev je bil tudi izvirnost.

Nekateri učenci so pri tem imeli nekaj težav, saj so se opirali na že videne

izdelke sošolcev. Tekom učne ure se je pokazalo več napak, ki so posledica

mojega nepoznavanja dela z mlajšimi učenci. Problem mi je predstavljala

organizacija učne ure ter koncentracija in disciplina v razredu. Pripravljene bi

morala imeti rezervne naloge ali druge zadolžitve za tiste učence, ki so svoj


55

izdelek končali prej kot ostali. Skušala sem jih zaposliti s pospravljanjem

delovne površine, pa je kljub temu nastala situacija glasne razigranosti. Padec

koncentracije pa je bil lahko tudi posledica pozne ure, saj je bil za učenci že dolg

dan in so čakali na odhod domov. V takem primeru je potrebno učence dobro

motivirati. Pri izbiri motiva bi bilo bolje določiti konkreten motiv (ne pa širok

pojem, kot je prosti čas), tako učenci ne bi imeli prostora za ugibanje, kaj

upodobiti. Tehnična izvedba grafične tehnike je bila morda prezahtevna, ali

preveč kompleksna, in bi v drugo raje zastavila tehniko tiskanja s pečatniki, kjer

lahko otroci tudi sami odtiskujejo. Če povzamem, so otroci nalogo izvajali

dosledno, dobro so sodelovali pri razlagi, pozorno poslušali in sodelovali tudi

pri vrednotenju del. Naučila sem se, da mlajši otroci potrebujejo enostavnejša in

natančnejša navodila za izvedbo likovne naloge ter krajšo uvodno motivacijo in

razlago snovi. Presenetili so me s svojo dojemljivostjo, svojim znanjem in

hitrimi odgovori. Spoznala sem, da jih ne smem podcenjevati. Dokazali so, da so

nadobudni mladi likovniki, polni domišljije in da njihova ustvarjalnost in znanje

hitro raste.


56

5. ZAKLJUČEK

»Malo je besed med tujkami, ki bi zvenele tako domače kot beseda grafika.«

(Jožef Muhovič, 1992) V svojih delih sem skušala preplesti umetniško in

industrijsko grafiko. Naloga mi je predstavljala velik izziv, saj na začetku tega

procesa nisem vedela, kam me bo to pripeljalo in do kakšnih spoznanj bom

prišla. Odkrivanje novih dimenzij sodobne grafike mi je razširilo pogled na

dojemanje in ustvarjanje grafičnih del. Možnosti je neskončno in odpirajo se mi

nove ideje, ki jih omogoča različen preplet grafičnih tehnik. Pri pisanju

diplomske naloge sem imela možnost sodelovati z ustvarjalnimi ljudmi na

področju klasičnih grafičnih tehnik in s strokovnjaki v grafični industriji. Po

prebrani literaturi, člankih, ogledanih intervjujih, predavanjih, razpravah

različnih strokovnjakov, teoretikov, zaključujem s tezo: med obema vrstama

grafik ne morem postaviti strogih ločnic, saj se v mojih delih povezujejo tako

klasične grafične tehnike kot tehnike industrijske grafike. Preplet in povezava

teh dveh pristopov ponujata branje in razumevanje na različnih nivojih. Na ta

način želim ustvariti novo dimenzijo avtorskih grafik.


57

6. SLIKOVNI VIRI

Slika 1: Črno redči friz, Gargas, Pireneji, Španija, pred okoli 30.000 leti,

dostopno 28. 7. 2015

https://ericwedwards.wordpress.com/2014/05/15/female-shamans-and-medicine-

women/

Slika 2: Gui Maccoy: The serigraph process, 1938, dostopno 28. 7. 2015

http://guymaccoy.com/serigraphs/index.html

Slika 3: Gui Maccoy: The black leaf flowers 2, 1938, dostopno 28. 7.

2015


Slika 4: Eduardo Paolozzi: I was a Rich Man's Plaything, 1947, dostopno

17. 8. 2016

http://www.tate.org.uk/art/artworks/paolozzi-i-was-a-rich-mans-plaything-

t01462

Slika5: Andy Warhol; Marilyn Diptych, 1962, dostopno 21. 8. 2016

http://warholessays.tumblr.com/post/88377674445/marilyn-diptych-1962

Slika 6: Osebni arhiv: Fotografija. 2015

Slika 7: Osebni arhiv: Matrica

Slika 8: Osebni arhiv: Odtis

Slika 9: Osebni arhiv: Delovni nalog

Slika 10: Osebni arhiv: Sitotisk priprava

Slika 11: Osebni arhiv: Osnutek

Slika 12: Osebni arhiv: Film (globinski tisk)

Slika 13: Osebni arhiv: Film (toplotni tisk)

Slika 14: Osebni arhiv: Kliše (matrica in patrica, globinski tisk)

https://ericwedwards.wordpress.com/2014/05/15/female-shamans-and-medicine-women/

https://ericwedwards.wordpress.com/2014/05/15/female-shamans-and-medicine-women/



http://www.tate.org.uk/art/artworks/paolozzi-i-was-a-rich-mans-plaything-t01462

http://www.tate.org.uk/art/artworks/paolozzi-i-was-a-rich-mans-plaything-t01462

http://warholessays.tumblr.com/post/88377674445/marilyn-diptych-1962


58

Slika 15: Magnezijev kliše (toplotni tisk)

Slika 16: Anita Petrovčič : Toplotni tisk

Slika 17: Anita Petrovčič : Toplotni tisk

Slika 18: Anita Petrovčič : Sitotisk 1











Pedagoški del: Slikovna priloga k učni pripravi (dostopno 15.5.2016)

Slike 1 – 10:

http://the18.com/news/neymar-transfer-fee-how-much-did-barcelona-

actually-pay

http://www.billboard.com/articles/columns/latin-notas/6150304/neymars-

greatest-hits-a-look-at-the-brazilian-soccer-superstars

http://www.abc.net.au/news/2016-01-12/lionel-messi-in-quotes/7070914

http://frozen.disney.com.au/

http://jonas.blog.siol.net/2006/03/21/cars/

http://www.dazeland.com/Amiga_Games/Hugo-English.html

http://www.igre123.com/a-je-to

http://the18.com/news/neymar-transfer-fee-how-much-did-barcelona-actually-pay

http://the18.com/news/neymar-transfer-fee-how-much-did-barcelona-actually-pay

http://www.billboard.com/articles/columns/latin-notas/6150304/neymars-greatest-hits-a-look-at-the-brazilian-soccer-superstars

http://www.billboard.com/articles/columns/latin-notas/6150304/neymars-greatest-hits-a-look-at-the-brazilian-soccer-superstars

http://www.abc.net.au/news/2016-01-12/lionel-messi-in-quotes/7070914

http://frozen.disney.com.au/

http://jonas.blog.siol.net/2006/03/21/cars/

http://www.dazeland.com/Amiga_Games/Hugo-English.html

http://www.igre123.com/a-je-to


59

7. INTERNETNI VIRI

- http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=grafika

(27. 7. 2015)

- https://vimeo.com/108797829

(15.8.2016)

8. LITERATURA

- Adobe, (2000) Od zamisli do tiskovine. V Print publishing guide.

Prevedel; Boštjan Troha. Ljubljana: Pasadena

- Bat, V. (2013). Risba v grafiki. Diplomsko delo, Ljubljana: Pedagoška

fakulteta

- Benjamin, W. (1981). Umetniško delo v času svoje tehnične reprodukcije.

V Misel o moderni umetnosti, izbrani eseji in odlomki, ur. Vrečko Janez,

66-92. Ljubljana : Mladinska knjiga

- Berce-Golob, H. (1991). Likovna vzgoja. Priročnik za učitelje razrednega

pouka. Državna založba Slovenije

- Grdina, S. (2011). K likovni vsebini umetniške grafike. Diplomsko delo,

Ljubljana: Pedagoška fakulteta

- Jesih, B. (2000). Grafika: visoki tisk, ploski tisk. Ljubljana: Pedagoška

fakulteta

- Livingstone, Marco, 1990, Pop Art a continuing history, Thames and

Hudson

- Mednarodni sejem Grafika in pakiranje (2005) Zbornik predavanj. Celje:

Celjski sejem d. d.

- Mohorovič, T. (2012). Iskanje identitete – moje grafike. Diplomsko delo,

Ljubljana: Pedagoška fakulteta

http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=grafika

https://vimeo.com/108797829


60

- Muhovič, J. (1992). O grafičnem fenomenu. Od izvirnika k

reproduktibilnosti in nazaj. V 2. Bienale slovenske grafike Otočec, ur.

Suhy Branko, 25-32. Novo mesto: Organizacijski odbor 2. Bienala

slovenske grafike

- Muhovič, J. (1996). Umetniška grafika v času tehnične reprodukcije in

virtualnih resničnosti. V 4. Bienale slovenske grafike Otočec, Novo

mesto, 193-208, Novo mesto: 4. Bienale slovenske grafike: Dolenjski

muzej

- Novak, G.(2004). Grafični materiali. Ljubljana: Naravoslovnotehniška

fakulteta, oddelek za tekstilstvo

- Novak, G.(1998). Papir, karton, lepenka. Ljubljana: Naravoslovno

tehniška fakulteta, Oddelek za tekstilstvo

- Osebni zapiski

- Repovš, J. (1995). Celostna grafična podoba kot simbol identitetnega

sistema organizacij. Ljubljana: Studio Marketing

- Tacol, T., Gorjup, T., Tomšič Čerkez, B., Makše, R., Frelih, Č., Huzjan,

Z. (2006). Ustvarjalni učitelj. Ljubljana: Debora

- Tallman, Susan, 1996, The Contemporary Print: From Pre-Pop to

Postmodern, Thames and Hudson

- Zgonik, N. (1994). Izziv aktualne grafične umetnosti sodobni kulturi. V 3

bienale slovenske grafike Otočec, Novo mesto, ur. Suhy Branko, 37-39.

Novo mesto: Dolenjski muzej

Documents

ANITA PETROVČIČ - pefprints.pef.uni-lj.sipefprints.pef.uni-lj.si/3928/1/Lekto._Diplomska_naloga,_Anita... · sestavljivimi ideogrami opazimo med leti 1041 in 1048. Odkrit je bil