Slovenska ljudska pravljica v priredbi Anje ŠtefanPovedal Anton Dremelj – Resnik

Posnel Milko Matičetov Ilustriral Zvonko Čoh

Bilo je v tisti daljni sivi starodavnosti, ko je na koncu vasi živela mati s svojim sinom. Sin je bil priden, rad je ubogal in je hodil okrog po kmetih, če je bilo treba komu krave pasti ali kako drugače pomagati. Tako je rasel. Ko je dorasel, pa je rekel svoji materi:

»V taki revščini sva in tako slabo živiva. Kaj, ko bi šel malo po svetu, za kakšnim delom in za srečo? Nekaj bi se že našlo

zame, da bi na starost malo bolje živela.«In tako je sin odšel po svetu, od matere se

je poslovil in je šel.

Po več dneh pride do nekega hriba, kjer so bile same skale. Leze čez skale in najde med njimi puščavnika. Puščavnik ga ogovori in pravi:

»Kako si ti, sinko, k meni zašel? Že toliko let ni bilo nikogar, nobene žive duše ni bilo pri meni, ti si pa vendar prišel.«

Fant pravi:»Takole je: jaz sem sin neke revne ženske. Očeta nisem nikoli poznal in

mati se tudi ne meni kaj dosti o njem. A menda sem ga že moral imeti, tako kot vsak. Namenil sem se po svetu,« pravi, »da bi našel srečo ali kakšno delo ali kar že bodi, da bi z materjo bolje živela. Če bi bilo vam kaj znano, kje se najde sreča, bi bil prav vesel.«

Puščavnik ga nekaj časa gleda in pravi:»Dobro, mladenič, lahko ti povem za srečo. Srečen boš, samo

precej huda preizkušnja te čaka. Vsega bo. Pri meni se zadrži, pa ti vse pojasnim in povem.«

In res je fant ostal pri njem za kakšen teden in izvedel.

»Vidiš,« je rekel puščavnik, »nedaleč od tod je mesto in notri v tem mestu je kralj. Zraven mesta pa je veliko jezero in na koncu jezera so nekakšne pečine. V teh pečinah,« pravi, »živi zmaj, lintvern z devetimi glavami, in ogenj in žveplo mu iz gobcev letita! Vsak dan mu morajo dati živega človeka, da ga požre – če ne, bi vse mesto pokončal in vse uničil. Táko moč ima, da célo mesto voda zalije, če z repom udari po jezeru. In ravno zdaj,« pravi puščavnik, »mu je namenjena kraljeva hči. Povsod so že dali, od vsake hiše že po dva človeka, da ju je požrl – zdaj je še ona na vrsti. Samo eno hčer ima kralj in je dal že po celem mestu razglasiti: če se najde kdo, ki bi to zverino uničil in ubil, mu da hčer za ženo in celo kraljestvo. Če ne, bo popolnoma ob vse.«

Tedaj fant vpraša:»Pa je šel že kdo nad lintverna, da bi ga ubil?« »Ja,« pravi puščavnik, »že nič koliko mladeničev je šlo. S sabljo, z me-

čem, z vsem orožjem, kar ga imamo, so se mu postavili po robu, pa je bil še vsak pogubljen. Kajti to je tako: devet glav ima zmaj, a samo ena je prava in to je tista srednja. Če stransko odbiješ, mu takoj zraste druga. Če srednjo odsekaš, pa je pogubljena ta žival.«

»Potem bi vas pa nekaj prosil,« pravi fant. »Bi bilo mogoče, da bi jaz rešil kraljevo hčer in kraljestvo? Rad bi bil kdaj tudi malo na boljšem.«

»Dobro,« pravi puščavnik, »ker si do mene prišel, ti bom dal tako moč, da ga boš premagal. Poglej, tole boš vzel,« pravi in mu da pest neke čudne soli. »Tole vrzi vanj, preden boš zamahnil, pa bosta ogenj in žve-plo kar stran letela in ti mu boš zlahka srednjo glavo odsekal. In bo zve-rina padla. Takrat pa glej, da boš previden! Posekaj vse glave, vse gobce odpri in iz vsakega gobca odreži po pol jezika. Deni jih v torbo, potem pa že lahko greš na kraljevi dvor povedat, da si ga premagal.«

No, tako se poslovi mladenič od puščavnika in gre. Po kakih treh dneh pride do mesta in že vidi: vse žaluje v tistem mestu, vse je nekam žalostno. Vpraša, kaj je, in pravijo: »Tu je neka zver v temle jezeru, ki hoče vsak dan imeti živega človeka, če ne, nas vse uniči. Kralj bo moral dati hčer. Vsi smo že dali koga, kralj pa še ne. In išče zdaj junaka, ki bi to zverino ubil, pa ga ne more najti. Že nič koliko mladeničev je bilo pogubljenih.«

Fant se ni ustrašil. Javil se je na kraljevem dvoru, da je pripravljen dati tudi življenje, če bo potrebno – pa misli, da ne bo – in da bo lintverna udušil.

»Strašno rad bi videl,« pravi kralj. »Ko bi ga le zmogel in nas rešil te nesreče!«

Pogostili so ga, en dan so ga imeli na gradu, potem je bilo treba pa že iti. Dali so mu meč in je odšel do jezera.

Ogleduje jezero, bilo je strašansko veliko, vode res toliko, da bi lahko zalila celo mesto. Zagleda tam na drugem koncu jezera pečine, bilo ga je kar malo strah. Že vidi, kako tista pošast ven gleda, tisti hudič z devetimi glavami, in žveplo in ogenj mu iz gobcev letita. Z vsem pogumom, kolikor mu ga je vlil puščavnik, stopi bliže. Ta pošast, ta lintvern pa naravnost proti njemu!

Kaj je hotel fant? Zagnal je tisto čudno sol in res sta se ves dim in žveplo zakadila proti tlom in nič več vanj. Takrat je zamahnil. Srednjo glavo je odbil in je zverina padla. To je bila strašansko dolga reč – trikrat tolikšna kot starodobni mamuti je bila ta žival. No, in je šel, še druge glave je posekal, gobce odprl in iz vsakega gobca vzel po pol jezika. Dal jih je v torbo in se odpravil nazaj na grad.

Seveda, med potjo so ga že slavili, so govorili: »Ta je mesto rešil!« Kar rožice so mu potresali po tleh, tako veseli so bili, da se je našel človek, ki je premagal tistega satana.

Zbirka Velike slikanice

Urednik Andrej Ilc

OD LINTVERNA

Slovenska ljudska pravljica v priredbi Anje Štefan

Posnel Milko Matičetov leta 1959

Povedal Anton Dremelj – Resnik iz Petrušnje vasi pri Šentvidu pri Stični

Ilustriral Zvonko Čoh

Likovno uredil Pavle Učakar

Oblikovala in tehnično uredila Jerneja Rodica

Mladinska knjiga Založba, d. d., Ljubljana 2012

Predsednik uprave Peter Tomšič

Glavni urednik Bojan Švigelj

Natisnila tiskarna Florijančič tisk, d. o. o.

© Mladinska knjiga Založba, d. d., Ljubljana 2012

Prvi natis, naklada 1500 izvodov

Brez pisne ga dovo lje nja Založbe je pre po vedano repro du ci ra nje, distri bu ira nje, javna priobčitev, pre de la va ali druga upo ra ba tega avtor ske ga dela ali nje go vih delov v kakršnem koli obse gu ali postop ku, hkra ti s foto ko pi ranjem,

tiskanjem ali shra ni tvi jo v elek tron ski obli ki, v okvi ru določil Zakona o avtor ski in soro dnih pra vi cah.

Vse informacije o knjigah Založbe Mladinska knjiga lahkodobite tudi na internetu: www.emka.si

CIP - Kataložni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

398.2(497.4)(02.053.2)

OD lintverna : slovenska ljudska pravljica / ilustriral Zvonko Čoh ; [v priredbi Anje Štefan]. - 1. natis. - Ljubljana : Mladinska knjiga, 2012. - (Zbirka Velike slikanice)

ISBN 978-961-01-2232-6 1. Štefan, Anja 263263744