Univerza v Ljubljani

Fakulteta za socialno delo

Maja Sitar

Anksiozna motnja pri mladih ženskah

Diplomsko delo

Ljubljana, 2019

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za socialno delo

Maja Sitar

Anksiozna motnja pri mladih ženskah

Diplomsko delo

Mentorica: doc. dr. Petra Videmšek

Ljubljana, 2019

ZAHVALA

Najlepše se zahvaljujem doc. dr. Petri Videmšek

za mentorstvo in strokovno pomoč.

Zahvaljujem se vsem svojim sogovornicam,

brez katerih tega izdelka ne bi bilo.

Posebna zahvala pa gre moji družini in prijateljem,

ki so me podpirali med študijem ter me spodbujali

pri pisanju diplomskega dela.

PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI

Ime in priimek: Maja Sitar

Naslov diplomske naloge: Anksiozna motnja pri mladih ženskah

Mentorica: doc. dr. Petra Videmšek

Kraj: Ljubljana

Leto: 2019

Število strani: 150

Število prilog: 4

Ključne besede: duševno zdravje, tesnoba, panični napadi, stigmatizacija, pomoč in podpora,

socialno delo.

Povzetek:

V diplomskem delu sem raziskovala doživljanje anksiozne motnje pri mladih ženskah. V

teoretičnem delu sem najprej predstavila, kaj so anksiozne motnje, s kakšnimi problemi se

soočajo osebe, na kakšen način se anksiozne motnje lahko obvladujejo in kakšno vlogo ima pri

tem socialno delo. Anksiozne motnje negativno vplivajo na kakovost življenja in na človekovo

delovanje nasploh, njihova prepoznavnost pa še vedno ni zadovoljiva. Kljub temu da je

ozaveščenost danes boljša kot pred leti, mnogi posamezniki pri sebi ali pri bližnjih ne

prepoznajo simptomov in znakov anksiozne motnje. Opravila sem kvalitativno raziskavo in

intervjuvala šest oseb. Populacija raziskovanja so bile prebivalke Slovenije, stare od 18 do 35

let, ki se spopadajo z anksioznimi motnjami. Empirično gradivo sem analizirala kvalitativno ,

in sicer sem pogovore parafrazirala ter jim določila enote kodiranja, nato pa sem opravila odprto

in osno kodiranje. V nalogi je opisano, na kakšen način intervjuvanke doživljajo anksiozno

motnjo. Zajeti so podatki o tem, kakšno je bilo prvo srečanje z anksiozno motnjo, kakšen je bil

povod za njo, kateri so tipični znaki, kako izgledajo krize, kakšni občutki jih preplavijo in kako

danes sprejemajo anksiozno motnjo. Predstavljeni so tudi odziv okolice in predsodki, s katerimi

so se srečale. Pobližje spoznamo vse načine in tehnike spopadanja z anksiozno motnjo, prav

tako pa izvemo, kakšne posledice je pustila. Poleg tega so podane informacije o tem, kako

obvladujejo stanje in kakšno izkušnjo imajo s stroko. Na podlagi rezultatov sem sklepala, da je

pojavnost anksioznih motenj pri mladih ženskah nedvomna, intervjuvanke pa jo večinoma

doživljajo v obliki tesnobnih in paničnih napadov. Ključni dejavniki, ki sprožijo anksiozno

motnjo, so izčrpanost, stres in izgorelost. Spopadanje s tovrstno motnjo je težko, vendar so

intervjuvanke našle načine, kako jo obvladovati. Psihoterapija je ključen element pri

obvladovanju anksiozne motnje, velik vpliv pa imajo tudi zdravila in samopomoč. Izkušnje s

stroko so različne, na splošno so boljše pri samoplačniških strokovnjakih kot v sklopu javnega

zdravstva. Na koncu sem na podlagi rezultatov podala še nekaj svojih predlogov, za katere

upam, da se bodo nekoč uresničili.

Author: Maja Sitar

Title of Graduation Thesis: Anxiety Disorder in Young Women

Name of Mentor: doc. dr. Petra Videmšek

Location: Ljubljana

Year: 2019

Number of pages: 150

Number of appendixes: 4

Key words: mental health, anxiety, panic attacks, stigmatization, help and support, social

work.

Graduation Thesis Abstract:

In my graduation thesis, I researched anxiety disorder in young women. In the theoretical part

I presented anxiety disorders, the problems which they cause, how people can control them and

how social work can be of help in this respect. Anxiety disorders have an adverse impact on the

quality of life and human activity in general. The rate of recognition of anxiety disorder is still

not satisfactory. Even though it is much better now than it was a few years ago, many

individuals still don not recognize the symptoms in themselves or in their friends and family

members. I made qualitative research, interviewing six individuals. The population of my

research consisted of Slovenian women, aged 18 to 35 years, who suffer from an anxiety

disorder. I made qualitative analysis of empirical material, paraphrased all the conversations

and defined the units of encryption. Then I performed open encryption and axis encryption. The

thesis deals with how the interviewees experience anxiety disorder. We learn how they first

encountered anxiety disorder, what caused it, what the typical symptoms are, how crisis looks,

what feelings and thoughts they have during attacks and how they accept it today. In addition,

we learn how other people accepted it and what kind of stigmatization they have faced. We find

out about all the techniques on how to fight anxiety disorder and also the consequences it leaves

behind. The interviewees tell us about how they control their anxiety disorder and what

experience they have with mental health experts. Based on the results, I concluded that the

incidence of anxiety disorders in young women is unquestionable and the interviewees mostly

experience it in the form of anxiety and panic attacks. The key factors that trigger anxiety

disorder are exhaustion, stress and burnout. Confrontation is difficult, however the interviewees

have found their ways to deal with the disorder. Psychotherapy is a key element in dealing with

anxiety disorder, while medicines and self-help are very important as well. The experience with

professionals differs, yet it is generally better with self-funded professionals than with the

public health sector. Based on the results, I presented some of my suggestions in the end, which

I hope will come true someday in the future.

KAZALO:

1. TEORETSKI UVOD ...................................................................................................... 1

1.1 Anksiozne motnje .................................................................................................... 3

1.2 Doživljanje anksiozne motnje .................................................................................. 8

1.3 Obvladovanje anksiozne motnje ............................................................................. 11

1.4 Anksiozne motnje in socialno delo ......................................................................... 13

2. FORMULACIJA PROBLEMA .................................................................................... 16

3. METODOLOGIJA ....................................................................................................... 19

3.1 Vrsta raziskave ...................................................................................................... 19

3.2 Spremenljivke oz. teme raziskovanja ..................................................................... 19

3.3 Merski instrumenti ali viri podatkov ...................................................................... 19

3.4 Opredelitev enot raziskovanja – populacija, vzorec ................................................ 20

3.5 Zbiranje podatkov oz. empiričnega gradiva ............................................................ 20

3.6 Obdelava gradiva ................................................................................................... 20

4. REZULTATI ............................................................................................................... 22

4.1 DOŽIVLJANJE ANKSIOZNE MOTNJE .............................................................. 22

4.2 ODZIV OKOLICE ................................................................................................ 23

4.3 SPOPADANJE Z ANKSIOZNO MOTNJO ........................................................... 25

4.4 POSLEDICE ANKSIOZNE MOTNJE .................................................................. 29

4.5 OBVLADOVANJE STANJA ................................................................................ 32

4.6 IZKUŠNJA S STROKO ........................................................................................ 33

5. RAZPRAVA IN SKLEPI ............................................................................................. 36

6. PREDLOGI .................................................................................................................. 45

7. UPORABLJENA LITERATURA ................................................................................ 47

8. PRILOGE .................................................................................................................... 50

Priloga 1: Vprašalnik........................................................................................................ 50

Priloga 2: Zapis intervjujev in določitev enot kodiranja .................................................... 51

Priloga 3: Odprto kodiranje .............................................................................................. 74

Priloga 4: Osno kodiranje ............................................................................................... 137

1

1. TEORETSKI UVOD

Sernec (2015, str. 14), doktorica medicine s Centra za mentalno zdravje Ljubljana, navaja,

da današnja družba duševnega zdravja ne razume več ozko medicinsko, temveč ga razume

kot širšo kategorijo, ki predstavlja temelj človekovega zdravja. Duševno zdravje je

ključnega pomena za našo zmožnost zaznavanja, razumevanja in interpretiranja okolja.

Kaže se v zmožnosti sprejemanja dnevnih stresov in naporov, v dobrih in izpolnjujočih

medosebnih odnosih, v življenjski moči, v dolgotrajni vitalnosti ter v volji do dela in

povezovanja. Težave v duševnem zdravju so imele v zgodovini različna poimenovanja, kot

so čudaštvo, norost, bolezen in motnja z magično močjo. Odnos posameznika in družbe do

težav v duševnem zdravju se je postopoma spreminjal, zahvaljujoč novim znanstvenim

dognanjem (Sernec, 2015, str. 16). Vsaka sedma oseba se v življenju sreča z vsaj eno

motnjo duševnega zdravja, vsakdo pa se v življenju srečuje z duševnimi krizami. Vpliv se

kaže na življenju posameznika, škoda pa je lahko psihološka, duhovna ali celo materialna.

Kot kažejo raziskave, so osebe s težavami v duševnem zdravju pogosto nagnjene k

samomorom in zasvojenosti (Ravter, 2004, str. 36). Slovenija ima enega najvišjih

količnikov samomora v Evropski uniji, depresija in anksiozne motnje pa so ene

najpogostejših težav v duševnem zdravju na splošno. Težave v duševnem zdravju

pogosteje prepoznajo ženske in zaradi njih poiščejo ustrezno strokovno pomoč, pri moških

pa je več smrti zaradi samomora.

Na ameriškem Državnem inštitutu za mentalno zdravje so strokovnjaki opravili različne

raziskave med osebami s težavami v duševnem zdravju in ugotovili, da so glede na

pogostost pri ženskah anksiozne motnje na prvem mestu, pri moških pa na tretjem mestu,

takoj za zlorabo alkohola in drog (Xu idr., 2011, str. 14). Anksiozne motnje so posledica

številnih dejavnikov, ključno vlogo pa ima nakopičen stres v daljšem obdobju. Naše okolje

in družbeni red sta se v zadnjih tridesetih letih korenito spremenila, digitalna informacijska

tehnologija pa je drastično posegla v naša življenja. Vse to močno vpliva na raven stresa,

ki ga doživljamo ljudje zahodne družbe, poleg tega pa nam spremembe in hitrejši ritem ne

dopuščajo, da bi se temu načinu življenja prilagodili. Prihodnost je vse bolj nejasna, takšne

razmere pa vodijo do tega, da družba postaja vse bolj tesnobna in negotova (Bourne, 2014,

str. 13). Na pomembnost dobrega počutja v življenju nas opozarjajo razne revije, nasveti

strokovnjakov v časopisih, reklame na televiziji in spletu. Čeprav tovrstne vsebine niso

zahtevne, lahko vseeno trdimo, da živimo v času, ko so priporočila za ohranjanje

duševnega zdravja dostopna prav vsakemu državljanu. Kljub temu strokovnjaki s področja

2

duševnega zdravja ugotavljajo, da dostopnost do informacij današnje družbe ne zmanjšuje

stisk, problemov in težav. Kot kaže, je družbeni napredek ustvaril nove probleme, po

evropski statistiki pa anksiozne motnje v zadnjih letih naraščajo. K temu pripomorejo

družbeno okolje, hiter tempo življenja, kultura in sodobni čas, ki prinaša konstantne nove

izzive. Tako pridemo do zaključka, da je današnji človek preobremenjen. Kot živ

organizem, ki čustvuje, misli in se odziva, ima obdobja, ko enostavno ne zmore več in se

šele takrat zave svojega duševnega stanja (Dernovšek, Oreški in Hrast, 2010, str. 12).

Kot navaja Teršek (2009, str. 11), se vedno več ljudi vsakodnevno srečuje z občutki strahu

in tesnobe, pri soočanju s tovrstnimi težavami pa je najtežje predvsem nerazumevanje tega,

kaj se človeku dogaja. Korak k boljšemu počutju je zagotovo razumevanje, kaj so

anksiozna stanja in strahovi, kdaj so običajni in kdaj posameznika ovirajo. Le z

razumevanjem se je možno soočiti z neobičajnimi mislimi in občutki, se z njimi spopasti

ter jih obvladovati. Za današnjo družbo je promocija duševnega zdravja vse bolj

pomembna, saj se na ta način širijo informacije in pripomorejo k temu, da posamezniki

lažje razumejo svoja stanja.

Osebe s težavami v duševnem zdravju se pogosto srečujejo z diskriminacijo, stigmo in

kršenjem človekovih pravic, kar še dodatno poškoduje duševno zdravje. Zaradi strahu pred

stigmatizacijo se bojijo spregovoriti o svojih stiskah, okolica pa se žal pogosto odzove

pokroviteljsko, vzvišeno in ignorantsko. Prav tako se borijo za dostojanstvo, saj je tisto,

kar je za zdravega posameznika samoumevno, za bolnega le še želja. Ohraniti želijo

dostojanstvo v življenju z diagnozo in dostojanstvo med zdravljenjem, saj je to ena izmed

najpomembnejših vrednot in temeljnih človekovih pravic (Teršek, 2009, str. 12). V družbi

prevladujejo miti, da imajo težave v duševnem zdravju ljudje šibkega značaja, da so

posamezniki sami krivi za svoje stanje, da so nasilni ali da ne morejo opravljati odgovornih

in pomembnih služb. Na žalost tudi med strokovnjaki prevladuje predsodek, da so težave v

duševnem zdravju neozdravljive. Zato je učinkovita preventiva usmerjena proti

predsodkom, skladna pa je s principom socialne enakosti in enakih možnosti. Prav tako je

pri sodelovanju med strokovnjaki in uporabniki treba ohraniti dostojanstvo, izboljšati

dostopnost in kakovost storitev ter organizirati raznovrstno pomoč (Švab, 2015, str. 112).

Anksiozne motnje pomembno vplivajo na posameznikovo duševno zdravje, saj s seboj

prinesejo različne izzive in posledice. Stanje duševnega blagostanja je nato odvisno od

tega, kako posameznik razume anksiozno motnjo, kako se z njo spoprijema ter kakšen

3

način življenja posledično razvije. V nadaljevanju so zajete temeljne značilnosti anksioznih

motenj, kako jih posamezniki pogosto doživljajo in obvladujejo ter kako socialno delo

pripomore k boljšemu duševnemu blagostanju oseb z anksiozno motnjo.

1.1 Anksiozne motnje

Anksioznost je čustvo, sestavljeno iz občutkov izredne tesnobe in zaskrbljenosti. Lahko se

začne nenadno ali pa se pojavlja postopoma. Lahko je komaj zaznavna in traja nekaj minut,

lahko pa se kaže v obliki paničnih napadov (Dernovšek, Gorenc in Jeriček, 2006, str. 36).

Anksioznost vpliva na celotno bitje, saj zajema hkrati psihični, fiziološki in vedenjski

odziv. Od panike in strahu se loči tako fiziološko kot tudi emocionalno. Panika in strah sta

usmerjena na tukaj in zdaj, torej na trenutno situacijo, in nas pripravljata na takojšnji odziv

– beg ali boj. Kadar se posameznik nečesa boji, je ta strah usmerjen proti določeni situaciji

ali objektu, dogodek pa je navadno v okvirih mogočega, npr. izpit v šoli, razgovor za

službo, plačilo položnice (Bourne, 2014, str. 16). Tesnoba spremlja strah in paniko ter

lahko povzroči, da panični napad preraste v panično motnjo. Tesnoba nas spravlja v stanje

velike odzivnosti, skrbne pozornosti in pripravljenosti za delovanje, vendar nas hkrati

hromi. Tesnoba ni nikoli vzrok, temveč je posledica težjih čutenj v ozadju. Je predvsem

obramba (Erzar, 2007, str. 75).

Anksioznost nikomur ni tuja, saj je tesnoba del vsakdanjega življenja in nas je večina že

izkusila epizode neprijetne tesnobe, npr. pred govornim nastopom, med prepirom ali pred

zmenkom s simpatijo. Te epizode so bile najverjetneje kratke in so minile same od sebe.

Tesnoba preraste v anksiozne motnje takrat, ko posamezniku predstavlja ogromno breme

in moti njegovo običajno delovanje (Dernovšek, Gorenc in Jeriček, 2006, str. 40). V

sodobni družbi je anksioznost neizogiben del življenja, zato je pomembno, da prepoznamo

situacije, v katerih je razumno in primerno, da se odzovemo z neko mero tesnobe. Če v

odzivu na izgubo ali neuspeh ne bi čutili nobene zaskrbljenosti, bi bil to znak, da je nekaj

narobe. Od vsakdanje, običajne tesnobe se anksiozne motnje razlikujejo po tem, da je

anksioznost intenzivnejša, dolgotrajnejša in vodi v fobije, ki ovirajo vsakodnevno življenje

(Bourne, 2014, str. 18).

Za bolezensko tesnobo ali anksiozne motnje gre takrat, ko je tesnoba tako močna, da ovira

posameznika pri vsakodnevnem življenju ter vztraja tudi, ko nevarnosti ni več. Značilno je,

da posameznik tesnobnosti ne more nadzorovati, ampak tesnobnost nadzoruje njega

(Dernovšek, Gorenc in Jeriček, 2006, str. 36).

4

Število oseb z anksioznimi motnjami narašča že desetletja, življenje pa še nikoli ni bilo

tako zapleteno, kot je dandanes. Na to kažejo hiter tempo življenja, vse večja pričakovanja

okolice, konstantne spremembe in potreba po prilagajanju napredni družbi. Kljub

stresnemu načinu življenja le malo ljudi, ki trpijo za anksioznimi motnjami, dejansko

poišče pomoč. Anksioznost povzroča zelo pestro paleto simptomov, vsak posameznik pa

doživlja nekoliko drugačno kombinacijo. Znaki anksiozne motnje se kažejo na različne

načine, in sicer v obliki čustev, misli, telesnih občutkov in v različnih oblikah vedenja.

Nekateri posamezniki doživljajo anksioznost na vse štiri načine, drugi pa zaznajo le enega

ali dva načina. Znaki se med seboj pogosto prepletajo in vzajemno spodbujajo (Smith in

Elliot, 2010, str. 12).

Značilna čustva ob doživljanju anksiozne motnje so tesnoba, napetost, strah, panika,

razdražljivost, jokavost, čustvena nestabilnost in nihanje razpoloženja (Dernovšek, Gorenc

in Jeriček, 2006, str. 40). V psihološkem smislu je anksioznost stanje bojazni, saj se

pogosto zgodi, da posameznik izgubi stik s seboj in celo dobi strah, da bo umrl ali

zblaznel. Osebe z anksioznostjo razmišljajo nekoliko drugače kot ostali. Najpogostejše

misli so: osramotil se bom, tega ne morem obvladovati, zmešalo se mi bo, vsi me bodo

zapustili, popolnoma sem odvisen od drugih (Dernovšek, Gorenc in Jeriček, 2006, str. 40).

Osebe z anksioznostjo so odvisne od potrditve in se obremenjujejo s tem, kaj si ljudje

mislijo. Pogosto jih skrbi zaradi stvari, ki so jim pomembne, hkrati pa paničarijo in

napihujejo pomen dohodkov. Živijo v prihodnosti in napovedujejo najhujše možne izide,

vsaka napaka pa je popoln polom. Anksiozni ljudje pogosto pravijo, da imajo slabo

koncentracijo, se težko osredotočijo in begajo z mislimi. Prav tako imajo težave v

oblikovanju misli, mišljenju in vodenju pogovorov. Značilno vedenje za osebe z anksiozno

motnjo je izogibanje. Poskušajo se ogniti vsemu, kar v njih povzroča aknsioznost. Vedno

iščejo načine, kako bi ubežali določenim krajem, osebam ali predmetom. Kratkoročno

izogibanje olajša anksioznost, dolgoročno pa jo ohranja in celo okrepi. Pogoste so nočne

more in nespečnost. Osebe z anksioznimi motnjami imajo lahko zmanjšano sposobnost za

sprostitev in doživljanje ugodja ter sposobnost za premagovanje vsakodnevnega stresa in

hrupa. Značilno je manjše potrpljenje, lahko imajo povečano prizadevanje po kontroli nad

ljudmi ter dogodki (Erzar, 2007, str. 75). Za dodatno poslabšanje anksioznosti skrbijo

tarnanje in pritoževanje, pitje alkohola in uživanje drog, upanje na čudež, iskanje tolažbe,

pretiran trud, psihoanaliza ter jemanje zdravil kot edina možnost (Smith in Elliot, 2010, str.

16). Najpogostejši telesni simptomi so izčrpanost, utrujenost, bolečine v prsih, želodcu,

5

glavi in mišicah. Človek vloži napor v umirjanje ali premagovanje tesnobe, kar se kaže v

skrčenih obraznih mišicah, napetih očeh in togi drži. Značilni so potenje, tresenje, slabost,

pospešen utrip srca, oteženo dihanje, napetost v mišicah, vrtoglavica, dvig krvnega tlaka,

krči, pordelost ali bledost in cmok v grlu. Napetost in tesnoba se kažeta tudi s

ponavljajočimi se gibi, kot so pokašljevanje, žvečenje, prikimavanje, popravljanje očal,

tleskanje z jezikom itd. (Erzar, 2007, str. 76).

Anksioznost ne pride kar od nikoder, ampak se pri posamezniku običajno prepletajo

različni dejavniki. Nikoli ne moremo z gotovostjo določiti natančnega vzroka za

anksioznost, vedno pa lahko preučimo družinsko preteklost in razne dogodke v življenju

posameznika. Na genetske dejavnike vplivajo prisotnost anksioznih motenj v družini ter

genetske predispozicije za pretirano aktivnost nekaterih možganskih struktur. Okoljski

dejavniki se nanašajo na travmatične in stresne izkušnje posameznika ter pretirano

zaščitniški vzgojni stil ali zavrnitev s strani staršev. Na nastanek anksioznih motenj pa

močno vplivajo osebnostni dejavniki, kot so vedenjska inhibicija, čustvena nestabilnost,

perfekcionizem, potreba po varnosti in nadzoru, nizko samospoštovanje in pa tudi ženski

spol (Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2016, str. 6).

Dernovšek, Gorenc in Jeriček (2006, str. 38) navajajo tri različne vrste dejavnikov, ki se

med seboj prepletajo in so prisotni med razvojem motnje:

Dejavniki, zaradi katerih je oseba bolj dovzetna za razvoj anksioznih motenj.

To so dejavniki, ki so prisotni že dlje časa pred razvojem motnje. Zajemajo

anksiozne motnje v družini, določene osebnostne lastnosti in prirojeno nagnjenost k

tesnobnosti.

Dejavniki, ki sprožijo anksiozne motnje.

Ti dejavniki so prisotni tik pred nastankom težav zaradi tesnobe, zajemajo pa

neprijetne dogodke v okolju, zdravstvene težave, izgube in osamljenost.

Dejavniki, ki vzdržujejo anksiozne motnje.

Običajno so dejavniki podobni kot pri prvih dveh točkah, pogosto pa se dodatno

pojavijo težave, ki jih povzroči povečana tesnoba. Ti dejavniki so nezaupanje vase

in v možnost rešitve, težave v službi in medosebnih odnosih, nizka samopodoba itd.

Ameriško psihiatrično združenje je določilo kriterije za diagnosticiranje posameznih

anksioznih motenj, ki so navedeni v DSM-IV (Diagnostični in statistični priročnik

duševnih motenj). Osnovne kategorije so: generalizirana anksiozna motnja, panična

6

motnja, socialna fobija, agorafobija, specifične fobije, posttravmatska stresna motnja in

obsesivno-kompulzivna motnja.

GENERALIZIRANA ANKSIOZNA MOTNJA (GAM)

Za generalizirano anksiozno motnjo se pogovorno in pisno pogosto uporablja kratica

GAM. Glavna značilnost generalizirane anksiozne motnje je dolgotrajno in konstantno

stanje zaskrbljenosti ter izredne napetosti. Gre za zaskrbljenost zaradi stvari, ki so nam

pomembne in predstavljajo vrednoto. To so na primer zdravje, partnerska zveza, denar,

uspeh, študijski uspeh, strah pred neuspehom, strah pred zapustitvijo itd. Oseba z GAM

pogosto dvomi vase in v možnosti rešitve. Ukvarja se z negativnimi mislimi, dvomi in

skrbmi, najbolj značilni telesni simptomi pa so nemir, hitro bitje srca, težave s prebavo in

spanjem ter napetost v mišicah. Normalno delovanje ovirajo tudi razdražljivost, stalno

nelagodje in duševna napetost (Dernovšek, Gorenc in Jeriček, 2006, str. 36). Realistične

skrbi, kot so finančno stanje, izguba službe ali opravljanje strokovnega izpita, še ne kažejo

na to, da trpite za GAM. Če pa ste v zadnjih šestih mesecih vsak dan občutili anksioznost

in se nenehno obremenjujete z denarjem, zdravjem, uspehom ali katero koli drugo stvarjo,

potem pa vendarle morda trpite za GAM (Smith in Elliot, 2010, str. 23).

GAM označuje kronična anksioznost oziroma zaskrbljenost, ki jo posameznik doživlja vsaj

šest mesecev, hkrati pa nima napadov panike in ga ne spremljajo fobije ali obsesije. Osebe

z GAM mučijo razne vsakodnevne skrbi, nadzora nad mislimi in zaskrbljenostjo pa

nimajo. Značilno je tudi, da sta pogostost in intenzivnost nesorazmerni dejanski verjetnosti,

da se bodo dogodki, ki se jih posameznik boji, zares zgodili. GAM se zelo pogosto pojavlja

skupaj z depresijo, takšnemu stanju pa se lahko reče mešana anksiozno-depresivna motnja.

Lahko se razvije pri kateri koli starosti, pri ženskah pa je nekoliko pogostejša kot pri

moških. Stresne situacije GAM le še zaostrijo. To so na primer zakonski konflikti, telesne

bolezni, zahteva po nastopanju ali vsaka situacija, ki poveča dojemanje ogroženosti ali

nevarnosti (Bourne, 2014, str. 28).

PANIČNA MOTNJA

Nenadne epizode hudega strahu ali akutne zaskrbljenosti, ki se pojavijo brez očitnega

razloga, so značilne za panično motnjo. Intenzivna panika traja nekaj minut, medtem pa se

pojavijo simptomi, kot so pospešen srčni utrip, razbijanje srca, oteženo dihanje, občutek

dušenja, omotica, tresenje, mravljinčenje, bolečine v prsih, potenje, oblivanje, slabost,

občutek neresničnosti oziroma depersonalizacije. Kadar so prisotni vsaj štirje simptomi,

7

govorimo o popolnoma razvitem paničnem napadu (Bourne, 2014, str. 18). Diagnoza

panične motnje je potrjena, ko posameznik doživi vsaj dva nepričakovana panična napada,

sledi pa mesec ali več skrbi pred novim napadom. Značilna je izjemna skrb posameznika,

da bo izgubil zdrav razum in nadzor nad seboj ter da bo zblaznel. Ob paničnem napadu ima

posameznik občutek, da ne bo zmogel nadzorovati svojega vedenja in da bo umrl zaradi

tako hude tesnobe, ki jo doživlja (Dernovšek, Gorenc in Jeriček, 2006, str. 36). Panični

napadi se pričnejo s sprožilnim dogodkom, ki povzroči telesne odzive, kot je na primer

povečana količina adrenalina. Posameznik, ki trpi za paničnimi napadi, običajno narobe

interpretira pomen telesnih simptomov. Namesto kot nekaj normalnega jih zazna kot znak,

da se dogaja nekaj nevarnega, npr. srčni napad ali možganska kap. Ta interpretacija

povzroči še večji strah in s tem več telesne vznemirjenosti. Ljudje s panično motnjo so

zaskrbljeni glede nadaljnjih napadov in tega, da bodo izgubili nadzor. Za diagnozo panične

motnje se morajo panični napadi ponavljati, ljudem pa se pogosto zgodi, da v življenju

doživijo le en panični napad, potem pa nobenega več (Smith in Elliot, 2010, str. 27).

Panična motnja sama po sebi ne vsebuje fobij, panika pa se pogosto pojavi, ker

posameznik razmišlja o fobični situaciji. Možno je, da več paničnim napadom sledi mirno

obdobje, nato pa se čez nekaj mesecev vrnejo. Medtem lahko oseba razvije anticipatorno

anksioznost, tj. bojazen, ki se osredotoča na strah pred novim napadom. Vzroki za panično

motnjo so kombinacija kemičnih neravnovesij v možganih, osebnega stresa in dednosti.

Napade navadno sprožijo večje spremembe v življenju ali pa nenadna izguba. Panična

motnja se pri polovici ljudi razvije pred 24. letom, verjetnost pa je pri ženskah približno

dvakrat večja kot pri moških (Bourne, 2014, str. 20).

SOCIALNA FOBIJA

Za socialno fobijo je značilna opazna in trajna tesnoba v stikih z ljudmi, na javnih nastopih

in prireditvah. Socialna fobija ni samo trema, sramežljivost ali plahost, temveč vsebuje

intenziven stres in tesnobo, strah pred izpostavljenostjo in osramotitvijo. Značilen je strah

pred tem, da bi okolica opazila posameznikovo nemoč in fizične znake, kar bi ga še

dodatno osramotilo. Nekateri se bojijo, da bi v situacijah izgubili zavest, onemeli ali

izgubili kontrolo nad telesnimi potrebami, okolica pa bi jih imela za šibke, neumne in

nesposobne. Tesnoba socialne fobije se pojavi tudi pred napovedanimi dogodki in se začne

že dneve ali tedne pred dogodkom. Najbolj jih je strah neuspeha, sramotenja in

izpostavljanja posmehu (Erzar, 2007, str. 89). Socialna fobija je imenovana tudi socialna

anksioznost, pri kateri je strah veliko močnejši od navadne anksioznosti, ki jo v podobnih

8

situacijah občuti večina ljudi brez socialne fobije. Skrb je nesorazmerna s situacijo,

posamezniki pa se tega navadno zavedajo. Pogosti simptomi socialne fobije so zardevanje,

potenje in drhtenje (Bourne, 2014, str. 24).

Ljudje s socialno fobijo se bojijo izpostavljenosti in kritike drugih. Groza jih je govorjenja,

nastopanja, spoznavanja novih ljudi, udeleževanja zabav, telefonskih pogovorov, vstopanja

v skupine, jesti v restavracijah, izpolnjevanja obrazcev pred drugimi in interakcij z ljudmi

na višjem položaju. Ker od drugih pričakujejo sramotilne ali ponižujoče sodbe, se jim

tovrstne situacije zdijo boleče. Prepričani so, da so na nek način neprimerni in

predvidevajo, da bodo nekaj storili narobe. Obremenjujejo se tudi glede tega, kaj si o njih

mislijo drugi. Vsakemu od nas je kdaj nerodno in smo nervozni, posebej v novih situacijah,

kot so zamenjava službe ali selitev v novo sosesko. Socialna fobija pa je značilna za osebe,

ki se bojijo situacij, ko srečujejo neznane ljudi, ali situacij, ko so ocenjevani. Značilno je,

da se osebe s socialno fobijo izogibajo situacijam, ki se jih bojijo (Smith in Elliot, 2010,

str. 25).

1.2 Doživljanje anksiozne motnje

Način doživljanja anksiozne motnje je relativen oziroma odvisen od vsakega posameznika.

Nekatere ljudi anksioznost v življenju minimalno ovira, pri drugih pa je stopnja izjemno

visoka. Posledice se kažejo na različnih področjih, kot so medosebni odnosi, izobrazba,

kariera, samopodoba, soočanje s čustvi, telesno zdravje …

Ko se posameznik prvič sreča z anksiozno motnjo, potrebuje ogromno informacij o sami

motnji, zdravljenju ter o možnostih pomoči, ki jo lahko dobi. Situacijo že od začetka

spremljata strah in negotovost. Prvi korak, ki ga mora posameznik storiti, je sprejemanje

svoje nove situacije in prilagoditev življenja slednji. To pomeni, da sprejme dejstvo, da je

anksiozna motnja del njegovega življenja in da se mora naučiti spretnosti in veščin, ki

bodo omogočile nadzor nad življenjem. Šele ko je anksiozna motnja ozaveščena in

sprejeta, se lahko prične zdravljenje. Če je anksiozna motnja kratkotrajna ali blaga, se

težave lažje obvladuje in manj prizadenejo življenje, kot če je dolgotrajna in hujša. Oseba z

anksiozno motnjo se v življenju srečuje s težavami, kot so zmanjšani socialni stiki,

zmanjšanje socialnih veščin in spretnosti, slabše psihično in fizično zdravje, zmanjšane

zmožnosti vsakdanjega funkcioniranja, zmanjšana motivacija za prevzemanje

odgovornosti, nezmožnost dela in samostojnega življenja. Dodatne težave jim lahko

povzročajo stranski učinki zdravil (Zgonc, 2015, str. 22).

9

Pogosto se zgodi, da posamezniki z anksiozno motnjo zavračajo zdravila in terapije, ki bi

znatno olajšale situacijo. Razlogi so v tem, da nekateri enostavno ne sprejmejo svoje

bolezni in se na vse načine upirajo zdravljenju. Število raziskav o problemu nesprejemanja

svoje bolezni v zadnjih dvajsetih letih narašča, eno prvih raziskav pa je leta 2000 opravilo

Ameriško združenje za psihiatrijo. Ugotovitve so zapisane v Diagnostičnem in statističnem

priročniku za duševne bolezni IV-TR ter kažejo, da kar 50 % ljudi s težavami v duševnem

zdravju ne jemlje zdravil, saj ne verjamejo, da so bolni oziroma se svoje bolezni sploh ne

zavedajo. Večina teh uporabnikov ima hujše težave, kot so shizofrenija, psihoza in

bipolarna motnja, v manjšem odstotku pa se pojavljajo tudi osebe z depresijo in

anksioznimi motnjami. Če se težave v duševnem zdravju ne zdravijo, se bolezensko stanje

le še poslabša (Ameriško združenje za psihiatrijo, 2000, str. 358).

Ker anksiozne motnje tako kot druge duševne motnje na žalost še vedno prinašajo stigmo,

se posamezniki zaradi tega pogosto umaknejo iz okolja. Posamezniki so z »nalepko«

označeni za drugačne in manjvredne spoštovanja, posledica pa je izogibanje. Koncept

stigme združuje komponente stereotipiziranja, označevanja, kognitivnega ločevanja in

diskriminacije. Socialna, čustvena in kognitivna komponenta se izrazijo tako, da

posameznik z anksiozno motnjo izgubi status oziroma položaj v družbi (Švab, 2009, str. 9).

Proces označevanja se pojavlja tudi v strokovnih službah, ki naj bi bile v pomoč ljudem z

duševnimi motnjami. Dandanes je pri strokovnjakih še vedno zaznati strah pred

dopuščanjem okrevanja uporabnika in pred normalizacijo, kar zagotovo izhaja iz

zakoreninjenih profesionalnih vlog, ki v določeni meri težijo k pokroviteljstvu (Švab,

2015, str. 24).

Osebe z anksioznimi motnjami se srečujejo s stereotipnimi slikami o sebi, ki jih

predstavljajo kot nore, nerazumne, blazne, nevarne, nepredvidljive in predvsem

nesposobne. Tipični stereotipi o osebah z anksioznimi motnjami so, da so šibki in

funkcionirajo na prilagojen način. Osebe v psihiatričnih bolnišnicah so nore in zmešane,

funkcioniranje je odvisno od sodelovanja, ozdravitev pa ni mogoča. Če družba verjame

negativnim stereotipom, se oblikujejo predsodki, ki generirajo negativne odzive. Predsodki

so napačna prepričanja, ki slonijo na poenostavitvah, na primer – »duševni bolniki so

nevarni«. Delujejo na način, da vzpodbudijo sovraštvo, odklanjanje in avtoritarno držo. Za

psihiatrične bolnike predsodki pomenijo večjo nevarnost za ponovitev bolezni in slabšo

kakovost življenja. V okolici se sprožijo močni čustveni odzivi, med katerimi je

najpomembnejši strah. Mnogo ljudi živi v prepričanju, da se bodo, če bodo v stiku z osebo

10

z anksiozno motnjo, kmalu »nalezli« tudi sami. Splošen strah pred duševnimi bolniki pa

izhaja iz stereotipa o njihovi nepredvidljivosti in nevarnosti. Raziskave kažejo, da duševne

motnje, kot sta depresija in anksioznost, nimajo povezave z nasilnim vedenjem do drugih

oseb. Ker ljudje, ki so okrevali po duševni bolezni, o njej ne govorijo, se začaran krog

povečevanja predsodkov krepi. Večina oseb z anksiozno motnjo, ki so bile hospitalizirane,

skriva svojo diagnozo in bolezen, saj jih poleg predsodkov spremljajo občutki krivde in

sramu. Kot posledica predsodkov pa so osebe z anksiozno motnjo pogosto žrtve

diskriminacije. Družba se do njih vede na način, da jih odklanjajo, nad njimi izvajajo

nasilje in jih marginalizirajo. To se najpogosteje kaže kot vzpostavljanje socialne distance

in izogibanje. Mnogim osebam z anksiozno motnjo se zgodi, da na podlagi diskriminacije

izgubijo zaposlitev, stike z družino, prijatelje in znance ter da so izredno osamljeni.

Nekateri pa zaradi naučenih predsodkov že vnaprej pričakujejo, da bodo diskriminirani, saj

je družbeni vtis o duševnih motnjah pod izrednim vplivom medijev. Dejstvo je, da socialna

distanca do ljudi z anksioznimi motnjami povečuje njihovo stigmo in poslabšuje potek

bolezni. Diskriminacija, predsodki in stereotipi jim na žalost onemogočajo doseganje ciljev

in jih oropajo pomembnih življenjskih priložnosti (Švab, 2009, str. 12).

Ljudje z mnogimi predsodki težko pridejo do soglasja o temeljnih vrednotah, med katerimi

pa bi nujno moralo biti tudi človekovo dostojanstvo. Dostojanstvo je namreč prirojena

vrednota, ki pripada vsakemu posamezniku že zato, ker je človek. Človekova pravica je

zahtevati spoštovanje človekove avtonomije, integritete in svobode življenja v skladu z

lastnimi željami in ideali (Rutz, 2004, str. 11). Vsaka družba ima ranljive ljudi, kot so

osebe z ovirami, revni, stari, migranti, osebe z duševnimi motnjami … Okoliščine terjajo

svojevrstne izzive, vendar same po sebi še ne jemljejo dostojanstva, temveč to stori okolica

oziroma odziv drugih ljudi. Žal se ravno ljudem z nesrečnimi okoliščinami pogosto krati

pravica do človeškega dostojanstva, deležni pa so zbadljivk, kot so nesposobnež, neumnež,

ničvreden in nezaželen. Osebe z anksioznimi motnjami pa niso izjema (Jacobson, 2009, str.

40).

Telesno in duševno zdravje nista neodvisna eden od drugega, zato tudi zdravljenje telesne

bolezni ne more biti popolnoma učinkovito, če se zanemarja psihološko delovanje človeka.

Ko gre za zagotavljanje optimalne zdravstvene oskrbe ob telesnih težavah in za

uveljavljanje pacientovih pravic, so osebe z duševno motnjo žal v depriviligiranem

položaju. Prizadevati si je treba za integracijo duševno-zdravstvenih storitev v sisteme

primarnega zdravstva, saj bomo le tako lahko govorili o enakopravni obravnavi telesnega

11

in duševnega zdravja. S tem bo prišlo do zmanjšanja stigme duševnih motenj, pozornost bo

namenjena sopojavnosti, saj so duševne in telesne bolezni pogosto trdno povezane,

izboljšani bosta dostopnost storitev in socialna integracija oseb z duševno motnjo (Temnik,

2009, str. 82).

1.3 Obvladovanje anksiozne motnje

Za obvladovanje anksiozne motnje so potrebni določeni pogoji, ki omogočajo kontrolo nad

boleznijo in posameznikovim življenjem. Poleg ustreznega zdravljenja in prilagoditve

načina življenja je v prvi vrsti pomembno sprejetje svojega stanja. Pogosto se zgodi, da je

pri določenih osebah anksioznost že sama po sebi zelo huda, poleg tega pa se

obremenjujejo še zaradi tega, ker imajo to motnjo. Takšno ravnanje pogosto vključuje

kritične in ostre sodbe, kar pa predstavlja oviro pri sprejetju. Posamezniki morajo najti pot,

kako sprejeti samega sebe in odkriti, da anksioznost ni povezana s tem, koliko so vredni

kot človeško bitje (Smith in Elliot, 2010, str. 51).

Anksiozne motnje so v 90 odstotkih ozdravljive, iskanje pomoči pa ni sramotno, ampak je

znak, da smo težavo prepoznali in sprejeli ter jo želimo rešiti. Premagovanja tesnobe, ki

človeka ovira pri njegovem vsakodnevnem delovanju, se lahko lotimo na različne načine.

Sprva lahko nastanek tesnobe poskušamo omiliti s spreminjanjem negativnih misli, s

sproščanjem, meditacijo, sprehodi … Če tovrstni načini ne pomagajo in ima oseba

občutek, da je že storila vse, da bi tesnobo obvladala, potem je treba poiskati zdravniško

pomoč (Dernovšek, Gorenc in Jeriček, 2006, str. 43). Splošni zdravnik opravi pregled, nato

pa postavi diagnozo ali napiše napotnico za psihiatrični pregled. Oseba z anksiozno motnjo

se potem odpravi na pregled k psihiatru specialistu, pomoč pa lahko poišče tudi pri

psihoterapevtih in nevladnih organizacijah s področja duševnega zdravja (Dernovšek,

Oreški in Hrast, 2010, str. 26).

Anksiozne motnje se z medicinskega pogleda zdravi z antidepresivi, ki so učinkoviti,

hkrati pa ne povzročajo odvisnosti. Primarno so sicer namenjeni zdravljenju depresije,

vendar so kot dolgoročno zdravilo učinkoviti tudi proti anksioznosti. Ob hudi tesnobi

zdravnik za hitro delovanje predpiše anksiolitike in pomirjevala, ki se jih sicer lahko jemlje

največ štiri tedne, saj povzročajo odvisnost (Dernovšek, Gorenc in Jeriček, 2006, str. 42).

Širok razpon zdravljenja anksioznih motenj ponujajo tudi strokovnjaki za duševno zdravje.

Po več kot dvajsetletnih izkušnjah dela na kognitivno-vedenjskem inštitutu v

Albuquerqueju v Novi Mehiki sta Smith in Elliot ugotovila, da se pri spopadanju z

12

anksioznimi motnjami odlično odrežeta kognitivna in vedenjska terapija, še bolje pa

kombinacija obeh – kognitivno-vedenjska terapija. Kognitivna terapija se osredotoča

predvsem na usvajanje in učenje novih načinov mišljenja, razmišljanja, razumevanja.

Vedenjska terapija temelji na tem, da če posameznik spremeni način vedenja, s tem

spremeni tudi svoje občutke do stvari, ki se mu godijo v življenju (Smith in Elliot, 2010,

str. 61).

Kognitivno-vedenjska terapija oziroma KVT temelji na tem, kako ljudje razmišljajo in

ravnajo ter na podlagi tega pomaga pri čustvenih in vedenjskih težavah. Učinkovitost KVT

je raziskana obširneje kot drugi psihoterapevtski pristopi, njen sloves pa neprestano raste.

Pri zdravljenju anksioznih motenj je učinkovitejša kot zdravljenje samo z zdravili, osebe,

ki si pomagajo s KVT, pa dlje časa ostanejo zdrave in težave se pojavijo redkeje (Branch

in Wilson, 2011, str. 10).

Kot zelo učinkovita metoda se je izkazala kombinacija zdravljenja s psihoterapijo in z

zdravili. Mnogi posamezniki so ugotovili, da lahko zdravila počasi opustijo ali zmanjšajo,

pomagajo pa si z metodami samopomoči. To zajema pozitivne spremembe v prehrani,

dnevno izvajanje sproščanja in meditacije, telesno vadbo, spremembe v samopogovoru,

podporo bližnjih in zmanjšanje stresa s poenostavitvijo življenja (Bourne, 2014, str. 398).

Osebe, ki trpijo za generalizirano anksioznostjo, paničnimi napadi in fobijami, so pogosto

nagnjene k negativnemu samogovoru. To so besede, ki spodbujajo zaskrbljenost,

kritičnost, vlogo žrtve in perfekcionizem. Sprememba se zgodi, ko posameznik prične

nasprotovati negativnemu samogovoru ter ga nadomesti s pozitivnim samogovorom in

spodbudnimi besedami, ki krepijo sposobnost obvladovanja situacije.

Pomemben del vsakega programa za premagovanje anksioznosti, paničnih napadov ali

fobij je zagotovo sposobnost sproščanja. Da bo sproščanje prineslo spremembe v spopadu

z anksioznostjo, ga je treba izvajati redno in vsakodnevno. Globoka sprostitev je nasprotje

tistemu, kar telo doživlja med paničnim napadom ali stresom. Fiziološke spremembe se

kažejo v obliki upočasnjenega srčnega utripa, znižanega krvnega tlaka, upočasnjenega

dihanja, zmanjšane napetosti v mišicah, upočasnitve presnove, upada analitičnega

mišljenja in povečanja aktivnosti valov v alfa možganih. Za doseganje globoke

sproščenosti se uporabljajo različne metode, kot so dihalne vaje, sproščanje mišic,

meditacija, vodena vizualizacija, joga in pomirjajoča glasba. V nasprotju s sproščanjem pa

je ena najučinkovitejših metod za lajšanje anksioznosti telesna vadba. Osebe z anksiozno

13

motnjo, ki redno telovadijo, so manj dovzetne za panične napade, zmanjšana je nagnjenost

k anksioznosti, okrevanje od vseh vrst fobij pa se pospeši.

Spopadanje s fobijo je najbolj učinkovito, če se posameznik z njo preprosto sooči. Če se

namreč situaciji, ki ga plaši, konstantno izogiba, fobijo zgolj ohranja pri življenju.

Soočenje s situacijo se sprva zdi neizvedljivo in zastrašujoče, pa vendarle je naloga

izvedljiva. Treba jo je le razdeliti na manjše stopnje, tako da se soočenje izvede postopno,

po majhnih korakih (Bourne, 2014, str. 156).

Za osebe, ki se spopadajo z anksiozno motnjo, je izrednega pomena podpora, ki jo dobijo

od svojih bližnjih. Včasih nam bližnji stojijo ob strani in nam nudijo ljubezen, spet drugič

nas te isti ljudje pripravijo do tega, da bi najraje izginili za nekaj časa. Čeprav partnerji,

družina in prijatelji včasih povzročajo stres, po drugi strani dobri, pristni in tesni odnosi

močno izboljšajo človekovo blagostanje. Ohranjanje medsebojnih stikov se obrestuje v

močno izboljšanem telesnem in duševnem zdravju, zato je zelo pomembno krepiti

družinske, skupnostne in prijateljske vezi (Smith in Elliot, 2010, str. 168).

1.4 Anksiozne motnje in socialno delo

Na vseh področjih socialnega dela se strokovnjaki lahko srečajo z osebami, ki imajo težave

v duševnem zdravju, njihov način dela pa lahko bistveno vpliva na življenje uporabnikov.

Pri delu na področju duševnega zdravja je izrednega pomena prepoznavanje simptomov ter

ustrezno in pravočasno nudenje pomoči ter podpore osebi, ki se spopada z duševnimi

težavami. Socialni delavec mora skupaj z uporabnikom raziskovati življenjski svet, nato pa

ga pravilno usmeriti ter skupaj z njim iskati rešitve. S svojim znanjem pripomore k

boljšemu počutju osebe z anksiozno motnjo, to pa stori z zgodnjim prepoznavanjem in

ustreznim ukrepanjem. Informiranje je za uporabnika ključno, zato mora socialni delavec

znati obrazložiti, kaj so anksiozne motnje, katere vrste obstajajo, kako jih običajno

prepoznamo in kako poteka zdravljenje. Z znanjem strokovnjak potrdi svojo

profesionalnost, uporabnik pa poglobi zaupanje v stroko socialnega dela.

Socialno delo najpogosteje nudi pomoč za osebe z anksioznimi motnjami v sklopu centra

za socialno delo ali nevladnih organizacij (Dernovšek, Oreški in Hrast, 2010, str. 29):

Storitev osebne pomoči nudijo vsi centri za socialno delo v Sloveniji. Dobijo jo

posamezniki, ki jih duševna motnja ovira pri vsakodnevnem življenju in jih osebna

pomoč vodi k temu, da živijo bolj kakovostno.

14

Pomoč družini za dom je storitev, zagotovljena osebam s težavami v duševnem

zdravju v primeru, da imajo mladoletne otroke. Če ne morejo ustrezno skrbeti za

družino in dom, jim na centru za socialno delo zagotovijo pomoč, ki vključuje

svetovanje in pomoč pri reševanju družinskih stisk, ter urejanje opravkov, ki so

potrebni, da lahko družina funkcionira.

Koordinirana obravnava v skupnosti omogoča načrt obravnave in njegovo

izvajanje. Pogosto se izvaja v sodelovanju z uporabniki, ki so ravno zapustili

psihiatrično ustanovo in potrebujejo pomoč pri urejanju bivalnih razmer,

zaposlitve, socialne varnosti, podpore pri opravljanju dnevnih opravil, podpore pri

zagotavljanju socialnih stikov ter drugih potreb, ki vplivajo na dvig kakovosti

življenja.

Svetovanje in informiranje poteka tudi v sklopu nevladnih organizacij, ki z

informiranjem, osebno pomočjo ali s svetovalnimi pogovori pomagajo osebi s

težavami v duševnem zdravju ter njenim bližnjim.

Skupine za samopomoč omogočajo uporabnikom izmenjavo izkušenj in doživljanj

ter iskanje rešitev s pomočjo oseb, ki imajo podobne težave. Člani se dobivajo

redno tedensko, upoštevati pa morajo vnaprej določena pravila.

Programi dnevnih centrov omogočajo vključitev v različne dejavnosti, druženje,

učenje socialnih spretnosti in veščin, spoznavanje novih ljudi, delavnice za učenje

samopomoči in medsebojne pomoči. Programi organizirajo tudi izlete, piknike,

zabave in druge dogodke, s pomočjo katerih krepijo socialne stike med uporabniki,

hkrati pa spodbujajo širitev njihove socialne mreže.

Krizni telefoni nudijo zaupen pogovor, v okviru katerega uporabniki lahko zaupajo

svojo duševno stisko in praviloma ostanejo anonimni. Posamezniku pomagajo pri

umiritvi, osamljenosti ali razbremenitvi, omogočajo pa osnovno svetovanje o

nadaljnji napotitvi k strokovnjaku.

Pri sodelovanju z ljudmi s težavami v duševnem zdravju je danes še vedno problematičen

pojav stigme v strokovnih službah. Osebe s težavami v duševnem zdravju poleg okolice

stigmatizirajo tudi nekateri strokovnjaki. To se kaže predvsem v neustreznem odnosu, ki je

podkrepljen z besedami, ravnanji, držo, apatijo in ignoriranjem uporabnikovih potreb

(Lauber, Nordt, Braunschweig in Rossler, 2006, str. 113). Stigma v strokovnih službah

vodi v to, da uporabniki prekinejo zdravljenje oziroma sodelovanje, saj so nezadovoljni in

razočarani nad strokovnjaki. Eden od razlogov za stigmatizacijo je pesimizem glede

15

okrevanja oseb s težavami v duševnem zdravju, drugi razlogi pa so potrebe po

večvrednosti, distanci in pokroviteljstvu. Uporabniki strokovnjake pogosto zaznavajo kot

vzvišene in nerazumevajoče, kar predstavlja velik problem za osebe, ki so se zatekle po

pomoč in pričakujejo spodbudo. Osebe s težavami v duševnem zdravju se srečujejo s

pomanjkljivo oskrbo v vseh službah in socialno delo ni izjema. Odnos, ki ga imajo nekateri

strokovnjaki do svojih uporabnikov, vpliva tudi na vedenje drugih ljudi. Namreč, s svojimi

ravnanji okolici predajajo sporočilo, kako se obnašati do uporabnika v domačem okolju

(Švab, 2009, str. 59). Kot v vseh poklicih tudi v stroki socialnega dela obstajajo boljši in

slabši delavci. Kot primer dobre prakse in zgled nam morajo biti strokovnjaki, ki v svojem

poklicu poleg zaslužka vidijo poslanstvo in cenijo uporabnikove uspehe. Socialni delavci

morajo težiti k temu, da s svojim delom in odnosom uporabniku izkažejo spoštovanje ter

skupaj z njim sodelujejo na poti k rešitvi. Prav tako ne smejo težiti h klasificiranju

uporabnikov na podlagi težav v duševnem zdravju, temveč jih morajo obravnavati kot

posameznike, ki so se znašli v določenih okoliščinah, ki ovirajo zmožnost uspešnega

funkcioniranja v družbi (Corcoran in Walsh, 2006).

Za proces pomoči v socialnem delu je treba vzpostaviti delovni odnos in osebni stik z

uporabnikom. To pomeni, da je treba upoštevati vse elemente delovnega odnosa kot tudi tri

nujna dopolnila. To so sistemsko socialno delo, v rešitev usmerjena kratka družinska

terapija in dve vrsti pogovora – v soustvarjanje rešitev usmerjen pogovor in v nadaljevanja

pogovora usmerjen pogovor (Čačinovič Vogrinčič, 2005, str. 9).

Etika udeleženosti in perspektiva moči sta zelo pomembna koncepta delovnega odnosa v

socialnem delu, ki sta ključna pri procesu pomoči in pri sodelovanju z osebami z anksiozno

motnjo. Etika udeleženosti usmerja v to, da strokovnjak odstopi od moči, ki mu ne pripada,

nadomestita pa jo skupno iskanje in raziskovanje situacije. Med socialnim delavcem in

uporabnikom se vzpostavi sodelovanje, s katerim se soustvarjajo rešitve in nihče nima

zadnje besede. Ravnanje iz perspektive moči se kaže v obliki sodelovanja, pri čemer so v

ospredju viri, talenti, sposobnosti in znanja uporabnika. Socialni delavec v sodelovanju z

uporabnikom spoštljivo išče njegovo moč in vire, sprašuje ga po želenih razpletih, sanjah,

upanju in dobrih izidih. Osredotočen je predvsem na izjeme, dobre izkušnje iz preteklosti

in na oporo v skupnosti. Koncept pomoči, ki temelji na perspektivi moči in etiki

udeleženosti, sedanjost ubesedi na nov način, tako da se ubesedijo novi viri moči in smisla

(Čačinovič Vogrinčič, 2005, str. 13).

16

2. FORMULACIJA PROBLEMA

Za pisanje o anksioznih motnjah sem se odločila, ker v zadnjem času odkrivam vse več

zgodb znank in prijateljic, ki se spopadajo s tovrstnimi težavami. Menim, da živimo v času,

ko podiramo tabu duševnega zdravja in se o njem vse več govori. Zavedamo se, da težave

v duševnem zdravju niso nekaj oddaljenega, ampak so prisotne v vseh strukturah družbe in

imajo osrednjo vlogo pri posameznikovem telesnem zdravju, splošnem počutju in

uspešnem življenju. Preko medijev zaznavam, da so osebe s težavami v duševnem zdravju

vedno bolj pripravljene deliti svoje zgodbe s širšo javnostjo. O izkušnjah z anksiozno

motnjo berem na blogih, družbenih omrežjih, forumih in drugih spletnih straneh. Na ta

način sem se tudi sama prvič bližje spoznala s to tematiko ter dobila uvid, kako osebe

doživljajo tovrstno stisko. Prav tako sem opazila, da se osebe preko spleta povezujejo in

delijo izkušnje ter si nudijo medsebojno pomoč v obliki svetovanja, opore, spodbude itd.

Anksiozne motnje so razširjene težave v duševnem zdravju, ki negativno vplivajo na

kakovost življenja in na človekovo delovanje nasploh. Kljub temu da se kažejo na različne

načine in za seboj puščajo škodljive posledice, se jih tako posamezniki kot njihova okolica

pogosto ne zavedajo. Ker se problema ne zavedajo, se z njim ne morejo soočiti in ga

učinkovito rešiti oziroma blažiti. Imam znanko, ki je za svojo diagnozo anksiozne motnje

izvedela šele lansko leto, čeprav se že celo življene sooča s tesnobo in strahom. Živimo v

prepričanju, da smo vsi kdaj nervozni in občutimo tremo ter strah. Toda osebe z

anksioznimi motnjami to doživljajo veliko bolj intenzivno in pogosteje, zato jim to

predstavlja oviro v vsakdanjem življenju. Menim, da je ozaveščenost o tovrstnih motnjah

slaba, zato mnogi posamezniki pri sebi ne prepoznajo simptomov in znakov. Prav tako

znakov ne opazijo starši in bližnji, ki bi posameznikom lahko pomagali. Pogosto pa se

zgodi, da posamezniki vedo, da imajo anksiozno motnjo, vendar ne vedo, kako se spopasti

z njo ali pa bolezen zanikajo. Kljub temu da je današnji svet poln stresa in napetosti, poišče

pomoč le peščica ljudi, ki trpi za anksioznimi motnjami. O tem sta pisala že Danton in

Antonuccio (1997), ki sta opozarjala na to, da se le 25 % oseb z anksioznimi motnjami

odloči za zdravljenje. Menim, da je to velik problem, saj anksioznost povzroča stisko in

čustveno bolečino, ko resno načne posameznikovo življenje, pa lahko prispeva tudi k

samomoru. Pri raziskovanju se nisem osredotočala na vrsto anksiozne motnje, ampak

predvsem na to, kako jo osebe doživljajo in kako se s tem spopadajo. Po podatkih

Nacionalnega inštituta za javno zdravje (2016) se v Evropski uniji anksiozne motnje

pojavljajo pri 14 % populacije, to pa jih uvršča med ene najpogostejših duševnih motenj.

17

Raziskave kažejo, da se pri ženskah pojavljajo veliko pogosteje kot pri moških, in sicer v

razmerju dva proti ena. Odločila sem se, da bom raziskovala in se osredotočila na načine

obvladovanja anksiozne motnje pri ženskah, saj so po mojem mnenju zaradi pogostosti

bolj zanimive. Nadalje sem se odločila, da bodo moja populacija ženske, stare od 18 do 35

let, saj menim, da je to obdobje pomembnih preskokov v življenju. V teh letih ženske (prav

tako kot moški) postajamo bolj samostojne, začnemo načrtovati svojo prihodnost,

obiskujemo fakulteto, dobimo svojo prvo zaposlitev, razvijamo kariero, se odločamo za

selitev in ustvarjanje družine itd. Po mojem mnenju vsi ti faktorji vplivajo na dodaten stres,

strah in stisko, kar pri nekaterih posameznikih morda še bolj pripomore k težavam v

duševnem zdravju.

Ključne teme, ki so me zanimale pri raziskovanju, so:

simptomi in doživljanje,

odziv bližnjih in okolice,

način spopadanja/lajšanja v akutnem stanju,

preventivni ukrepi, strategije,

posledice anksiozne motnje,

obvladovanje anksiozne motnje (zdravila/terapija/samopomoč) in

izkušnja s strokovnimi delavci na področju duševnega zdravja.

Raziskovalna vprašanja:

Kako osebe doživljajo anksiozno motnjo?

Na kakšen način se spopadajo z anksiozno motnjo?

Kako se kažejo posledice anksiozne motnje v vsakdanjem življenju?

Kakšne izkušnje imajo s strokovnjaki v procesu pomoči?

Namen moje raziskovalne naloge je bil pridobiti čim več informacij o tem, kako

posameznice doživljajo anksiozno motnjo in kako se z njo spopadajo. Zanimale so me

strategije preživetja, torej na kakšen način si lajšajo stisko v akutnem času tesnobe ter

kakšne preventivne ukrepe izvajajo. Zanimal me je tudi odnos strokovnjakov različnih

strok do oseb z anksioznimi motnjami. Želim tudi ozavestiti ljudi o tovrstnih motnjah, da

bodo lažje prepoznavali svoje simptome in lažje obvladovali bolezen. Opozoriti želim na

problem anksiozne motnje, saj je v družbi razširjena in jo pogosto spregledamo. Moja

18

raziskovalna naloga nudi informacije o tem, na kakšne načine si osebe z anksioznimi

motnjami lahko uspešno lajšajo stisko in kakšne preventivne strategije obstajajo. Z

raziskavo želim opozoriti na življenjski položaj oseb z anksioznimi motnjami. Ugotavljala

sem predvsem načine spoprijemanja z anksioznostjo, doživljanje, kako razumejo svojo

motnjo in izkušnje s pomočjo. Poleg tega se mi zdi tema pomembna za socialno delo, saj

se strokovnjaki na vseh področjih socialnega dela lahko srečajo z osebami, ki imajo težave

v duševnem zdravju. Rada bi opozorila na pomembno vlogo, ki jo imajo socialni delavci

pri prepoznavanju anksiozne motnje. Zdi se mi izrednega pomena, da so strokovnjaki

ustrezno usposobljeni in izobraženi, saj lahko le tako kakovostno opravljajo svoje delo in

na podlagi svojega znanja nudijo strokovno pomoč, podporo in svetovanje. Socialni

delavec lahko s svojim znanjem pripomore k boljšemu počutju osebe z anksiozno motnjo,

to pa stori z zgodnjim prepoznavanjem in ustreznim ukrepanjem. Informiranje je za

uporabnika ključno, zato mora socialni delavec znati obrazložiti, kaj so anksiozne motnje,

katere vrste obstajajo, kako jih običajno prepoznamo in kako poteka zdravljenje. Z

znanjem strokovnjak potrdi svojo profesionalnost, uporabnik pa poglobi zaupanje v stroko

socialnega dela.

19

3. METODOLOGIJA

3.1 Vrsta raziskave

Vrsta raziskave je kvalitativna. To je vrsta raziskave, pri kateri sestavljajo osnovno

izkustveno gradivo besedni opisi ali pripovedi (Mesec, 1997). Te sem pridobila z

nestandardiziranimi merskimi postopki, in sicer sem opravila pogovor s šestimi osebami.

Pripravila sem vprašalnik z 20 vprašanji, ki so bili iztočnica za pogovor. Gradivo sem

obdelala in analizirala na besedni način, uporabila sem odprto in osno kodiranje. Raziskava

je eksplorativna ali poizvedovalna, saj sem želela odkriti, kako posameznice doživljajo

anksiozno motnjo, na kakšne načine si lajšajo stisko, kakšnih preventivnih strategij se

poslužujejo, kako razumejo svojo motnjo in kakšne izkušnje imajo s pomočjo.

3.2 Spremenljivke oz. teme raziskovanja

Doživljanje anksiozne motnje (na kakšen način se je oseba prvič srečala z njo, na

kakšne načine se motnja kaže, kako oseba to doživlja)

Odziv okolice (kako so se odzvali bližnji in okolica, na kakšen način nudijo

podporo in pomoč)

Posledice (vpliv na medosebne odnose, kariero, samopodobo itd. )

Način spopadanja in strategije (na kakšen način se je oseba spopadla s simptomi,

kako jih lajša v akutnem času tesnobe, kakšne strategije je oseba razvila v izogib

napadu/tesnobi )

Obvladovanje stanja (zdravila, terapije, samopomoč)

Izkušnja s stroko (socialni delavci, psihiatri, psihoterapevti)

3.3 Merski instrumenti ali viri podatkov

Uporabila sem odprti delno standardizirani intervju. To pomeni, da so bili teme in

vprašanja določeni vnaprej ter zapisani kot opomnik (Hlebec, 2009). Sama sem se odločila

za zaporedje in formulacijo vprašanj. Zaradi morebitnega prepletanja odgovorov so bila

vprašanja zame zapisana kot opomnik, med intervjujem pa sem bila pozorna, da nisem

postavila vprašanj, na katere sem že dobila odgovor. Osebe, s katerimi sem opravila

pogovor, so dobile enaka vprašanja, vrstni red pa je bil odvisen od razpleta pogovora.

Odgovori niso bili določeni vnaprej.

20

3.4 Opredelitev enot raziskovanja – populacija, vzorec

Stvarna opredelitev: populacija mojega raziskovanja so prebivalke Slovenije, stare 18 do

35 let, ki se spopadajo z anksioznimi motnjami. Velikost vzorca predstavlja šest

posameznic z anksiozno motnjo, ki jo je potrdil strokovnjak

(psiholog/psihoterapevt/zdravnik). Zanimale so me ženske, ki se z boleznijo spopadajo

trenutno oziroma od nje ni minilo več kot eno leto. Izbrala sem neslučajnostni in

priložnostni vzorec. To pomeni, da enote populacije niso imele enake možnosti, da bi bile

izbrane v vzorec, temveč sem izbrala tiste enote, ki so mi najbolj dostopne.

Krajevna opredelitev populacije oziroma vzorca: Slovenija.

3.5 Zbiranje podatkov oz. empiričnega gradiva

Empirično gradivo sem zbrala po metodi spraševanja, intervju pa sem izvedla z vsako

osebo individualno. Z vsemi osebami sem se preko elektronske pošte ali po telefonu

dogovorila za srečanje na lokaciji, ki jim je ustrezala. Pogovora časovno nisem omejila, saj

sem želela v miru predelati vsa vprašanja. Ker so sogovornice privolile, sem pogovor

snemala in ga nato čim bolj dobesedno zapisala v Wordov dokument. Če sogovornice ne bi

privolile v snemanje, bi pogovor takoj po srečanju po spominu zapisala v Wordov

dokument.

Intervju sem izvedla z osebami, ki jih osebno poznam, oziroma z osebami, ki jih poznajo

moji znanci.

3.6 Obdelava gradiva

Empirično gradivo sem analizirala kvalitativno. Intervjuje sem snemala s telefonom, pred

tem pa sem sogovornice prosila za dovoljenje. Nato sem pogovor čim bolj dobesedno

zapisala v Wordov dokument. Če katera od sogovornic ne bi privolila v snemanje, bi

pogovor takoj po najinem srečanju po spominu zapisala v Wordov dokument. Nato sem

podatke ročno kvalitativno obdelala. Pogovore sem prepisala v računalnik in uporabila

parafraziranje. Naredila sem izbor enot kodiranja in izbrala izjave, ki so se mi zdele

primerne in smiselne za vključitev v analizo. Vsaka izjava je dobila svojo oznako (črko in

številko). Intervjuvank je bilo šest, zato sem uporabila črke A, B, C, D, E in F. Sledilo je

odprto kodiranje s pomočjo tabele. Prvi stolpec sem uporabila za zaporedno črko in

številko izjave, pripisala pa sem dejansko izjavo. V naslednjih stolpcih sem določila pojem

(ključni pomen izjave), kategorijo in temo. Nato sem se lotila osnega oziroma aksialnega

21

kodiranja. Izpostavila sem temo, nato pa sem naštela vse kategorije. Kategorijam sem

dodala vse dane pojme, dopisala pa sem tudi zaporedno črko in številko izjave.

Primer odprtega kodiranja:

Izjava:

Vseeno pa je prisotna tudi konstantna skrb glede vsega, šole, odnosov, službe,

zdravja ... (B18)

Tabela:

ŠTEVILKA

IZJAVE

IZJAVA POJEM KATEGORIJA TEMA

B18 Vseeno pa je prisotna

tudi konstantna skrb

glede vsega, šole,

odnosov, službe, zdravja

…

stalna

zaskrbljenost

znaki anksiozne

motnje

doživljanje

Primer osnega kodiranja:

Tema 3: SPOPADANJE Z ANKSIOZNO MOTNJO

Sprostitev

medicinska hipnoza (A82)

progresivna mišična relaksacija (A83)

čuječnost (A84)

joga (A85)(F82)

umiritev telesa (A86)

uporaba tehnik (B82)

šport (B83)(E24)(F82)

sprehod (C54)(D76)

gozd (C55)

sproščanje (C61)(C32)

hobi (D172)

22

4. REZULTATI

4.1 DOŽIVLJANJE ANKSIOZNE MOTNJE

Sogovornice so se z anksiozno motnjo prvič srečale med 9. in 32. letom, na podlagi česar

sklepam, da se anksioznost lahko pojavi kadar koli v življenju. Najpogostejši prvi znaki so

bili razbijanje srca, utrujenost, vrtoglavica, oblivanje, omotičnost, glavobol, tresenje,

tiščanje v prsih, slabost, nezmožnost dihanja, nekontroliranje telesa, občutek kapi in

umiranja. /Nato me je med vožnjo začelo oblivati, bilo mi je vroče, srce mi je razbijalo,

tresti sem se začela in mislila sem, da me bo kap.(A6)/ /Ko sem se vračala domov, mi je

bilo slabo, bruhala sem do jutra, vrtelo se mi je, nekontrolirano sem se tresla.(F15)/ /Zdelo

se mi je, kot da bom umrla, začelo me je stiskati.(D4)/ Po besedah sogovornic so nekatere

doživele panični napad. Situacijo so razumele kot fizično bolezen, kot da je z njihovim

fizičnim telesom nekaj narobe. Značilno čustvo je bilo strah, saj niso razumele situacije in

so občutile preplah. /Ker nisem vedela, kaj je to, sem se ustrašila.(B6)/ Nekatere izmed njih

so takoj odšle v zdravstveni dom ali na urgentno psihiatrijo, nekatere pa so simptome vzele

neresno in znake anksiozne motnje ignorirale. /Anksiozne motnje si zaradi sramu nisem

priznala in sem diagnozo ignorirala.(E4)/ Napadi so se v prihodnosti stopnjevali. /Nato se

je pa po dveh tednih ponovilo in vedno znova se je ponavljalo.(D12)/ Glavni povod za

anksiozno motnjo pri sogovornicah je bila izčrpanost, prav tako izgorelost, nemirno

življenje, stresne okoliščine in mnoge aktivnosti. /Bilo je po dnevu, ko sem bila očitno

izgorela.(B3)/ /Šla sem živet nazaj k staršem, dobila sem novo službo, mami je izgubila

službo, starša sta šla narazen, z dolgoletnim fantom sem šla narazen na zelo grd način,

diplomo sem pisala.(A2)/ Kot povod je služilo tudi ustvarjanje situacij v glavi, samomor

znanca, slabo obdobje na fakulteti, konec zveze in oziranje na mnenje drugih. /To pa je

bilo obdobje, ko sem končala s fantom in mi je bilo zelo težko.(F13)/ Sogovornice so

doživljanje najhujše stiske opisale s paničnim ali tesnobnim napadom. /Znaki pa so bili pri

meni vedno enaki, v obliki paničnih napadov.(C14)/ /Doživljala sem tesnobne

napade.(F24)/ /Pri meni je najprej prišlo do paničnih napadov(A22), šele nato sem razvila

anksioznost, ki pa je v bistvu konstanten strah pred naslednjim paničnim napadom.(A23)/

Anksioznost so opisale kot občutek tesnobe, ki ga spremljajo bojazljivi občutki: strah, da

bo nekaj narobe, strah pred novim napadom, strah, da nihče ne bo znal pomagati, stalna

zaskrbljenost. /Nikamor si nisem upala iti sama, saj sem samo čakala in razmišljala o tem,

kaj če ravno sedaj dobim panični napad.(C13)/ /Da bom na primer v trgovini in se mi bo

nekaj zgodilo, nihče pa mi ne bo znal pomagati.(B15)/ Prav tako so občutile vrtoglavico,

23

izgubo ravnotežja, fizično izčrpanost in izžetost, spremenjeno vedenje. Značilni občutki so

tudi razbijanje srca, mravljinčenje, občutek neprisebnosti, nezmožnost dela, občutek

norosti, zmeda, nervoza, krivda itd. /Počutila sem se, kot da sem izven svojega telesa, kot

da sploh nisem zares jaz in zares tam.(A11)/ Trajanje hujšega obdobja z najpogostejšimi

tesnobnimi in paničnimi napadi je bilo pri sogovornicah povsem različno, od dveh

mesecev do enega leta. /Trajalo je približno eno leto, dogajalo pa se mi je enkrat na mesec

povprečno.(F30)/ Pri nobeni od sogovornic ni minilo več kot eno leto od zadnjega napada

tesnobe. Doživele so ga različno: pred tremi tedni, pretekli mesec, pretekli vikend, pred

nekaj tedni, pred enim letom ali pa trenutno prestajajo obdobje krize. /Huje je bilo pa

prejšnji mesec, ko je umrl oči in sem morala iti v bolnico.(D153)/ Trenutno sem v obdobju

krize.(E34)/

Sogovornice so mnenja, da je seveda boljše živeti brez anksiozne motnje in če bi lahko

izbirale, je raje ne bi imele. /Boljše bi bilo, da je ne bi bilo.(A112)/ Takšno življenje ni

prijetno, saj je polno slabih dni in vprašanj: Zakaj jaz? /Pogosto sem se spraševala, zakaj

ravno jaz.(F108)/ Nekatere imajo še vedno predsodke o anksioznih motnjah. /Do

anksioznosti imam predsodek sama.(E11)/ Vsi se v življenju kdaj spopadamo s stiskami in

stanje je odvisno od tega, kako se z njimi soočimo. Sogovornice menijo, da so dobile

priložnost za življenjsko lekcijo, skozi katero so bolje spoznale same sebe in to razumejo

kot pozitivno izkušnjo. Anksiozno motnjo so sprejele kot del sebe, se je ne bojijo, temveč

jim je odprla oči. Sedaj lažje obvladujejo stanje, izražajo hvaležnost, spreminjajo sebe na

bolje, so bolj odprte za pogovor o tem in so sprijaznjenje s situacijo. /Danes ji jaz kar

rečem moja sestrica, je del mene in sprejemam jo.(D155)/ /Sedaj več govorim o sebi,

postala sem bolj odprta in stvari okoli sebe vidim pozitivne.(B120)/ /Danes se svoje

anksiozne motnje ne ustrašim in se je ne bojim.(C90)/

4.2 ODZIV OKOLICE

Odzivi okolice so bili različni, sogovornicam pa je bil najpomembnejši odziv bližnjih.

Nekatere družine so pokazale nerazumevanje, saj od prej niso imele izkušenj in znanja o

anksioznih motnjah. /Bližnji niso razumeli, kaj se dogaja z mano.(B25)/ Zato so bili

nekateri odzivi zelo negativni, ostri in zanikajoči. Ko pa so jim sogovornice pojasnile, kaj

se dogaja in se o tem pogovorile, so družine postopno spoznavale, da gre za motnjo. /Ko

sem jim povedala, s kakšnimi občutki se soočam, pa so bili tudi doma razumevajoči.(F38)/

24

Nekatere družine pa sploh niso zaznale, da bi bilo kaj narobe, zato se na problem niso

odzvale. /Večinoma se niso kaj posebno odzvali, sklepam, da niso vedeli, kaj je to.(E8)/

Kljub nekaterim negativnim odzivom ali spregledanju problema so družine sogovornicam

večinoma nudile podporo v obliki pogovorov, spremljanja in iskanja strokovne pomoči.

Prav tako so jim družine stale ob strani in jim izkazovale razumevanje. /Podporo sem

čutila predvsem v tem, da so šli z mano kamor koli, ko sama nisem zmogla.(A42)/ /In takrat

so mi pričeli pomagati iskati pomoč, usmerjali so me.(B29)/ Kot pomemben oporni steber

so sogovornice izpostavile svoje mame. Njim so najbolj zaupale in z njimi delile svoje

občutke. Ključen je bil pogovor, prav tako pa so bile mame stalno prisotne in v stalni

pripravljenosti, če bi se kaj zgodilo. /Mami je bila vedno zraven tudi ob napadih

tesnobe.(B36)/ /Ob treh ponoči sva se igrali igrice in namizne igre.(B40)/ Večinoma so

bile mame vedno na voljo ter so v času krize svoje hčerke poskušale zaposliti in jim

pomagati. Podporo so izkazale z iskanjem strokovnjakov in nudenjem prostora. /Ker mi v

situacijah tesnobe paše samota, se je mami zelo potrudila, da mi je nudila prostor, da

sama predelam.(F39)/ Očetovska podpora sicer ni bila toliko izražena kot materinska, pa

vendar so sogovornice povedale, da so jim očetje stali ob strani in jim nudili pogovor ter

svetovanje. /Zelo veliko se je pogovarjal z mano, spraševal me je, kako se počutim. (D32)/

/Svetoval mi je, me vodil, vedela sem, da me bo vozil k zdravnikom.(D33)/

Sogovornice so imele različne izkušnje z odzivi prijateljev. Večina je bila razumevajoča in

podporna, vendar pa je prišlo tudi do izgube prijateljstev. /Večina je razumela in sem imela

zelo pozitivno izkušnjo.(F43)/ /Potem sem pa kar izgubila socialne kroge.(D29)/ Vedno so

bili nekateri posamezniki, ki so kazali nerazumevanje in sogovornico dojeli kot osebo z

izgovori, ki se smili sama sebi. /Govorile so mi v smislu, kaj se smiliš sama sebi, saj imaš

vse urejeno, pri meni je veliko slabše.(A35)/ /Ljudje rečejo, da imam vedno izgovore, saj si

želim iti ven, ampak ne morem.(A37)/ Ob tem so sogovornice občutile bolečino, krivdo,

sram in ponižanje. /Reakcije drugih mi dajo občutek, da sem res sama kriva in potem

seveda nastopi sram, da imam anksiozno motnjo.(A49)/ V nekaterih primerih so se

sogovornice zavestno odločile, da bodo določene osebe odstranile iz svojega življenja. Ob

tem so se počutile osvobajajoče. /To je bilo zelo osvobajajoče.(F58)/ Prijatelji in partnerji

so podporo kazali v obliki pogovorov, prejema sporočil, obiskov in klicev. /Prijateljici sta

hodili k meni, mi nosili hrano in se ogromno pogovarjali z mano.(C27)/ Prav tako niso

imeli proti, če je sogovornica odpovedala druženje ali je prej odšla domov. /Tudi če bom v

situaciji, ko mi ne bo prijetno, da lahko rečem ne in mi ni treba priti.(F41)/

25

Sogovornice se pogosto srečujejo s stigmatizacijo in predsodki okolice. Največkrat so

deležne nerazumevajočih pripomb, neprimernih vprašanj, obsodb in označevanja. /Znanci,

ljudje, ki mi sicer niso ravno blizu, so imeli najbolj nerazumevajoče pripombe.(A45)/

/Večina ljudi meni, da si sam kriv za nastalo situacijo.(F46)/ Okolica jih obtožuje

izkoriščanja in izsiljevanja, prav tako jih označujejo za odklon od pričakovanj družbe. Ena

sogovornica se je srečala s stigmatizacijo in predsodki okolice šele ob odhodu v bolnico,

dve sogovornici pa se nikoli nista srečali z njo. /Ko sem bila v bolnici, je bilo pa katastrofa,

kakšen odnos so imeli do mene.(D37)/ /S predsodki ostalih ljudi pa nimam izkušenj.(E12)/

Dve sogovornici sta povedali, da sta predsodke opazili predvsem s strani moških, ki jih

teme duševnega zdravja spravijo v neprijeten položaj. Pri partnerju sta opazili sram in

zanikanje bolezni, zato je prišlo do razhoda. Tudi nasploh sogovornice pravijo, da so

ženske bolj razumevajoče pri takšnih temah. /In sploh z moškimi, če se želim o tem

pogovarjati, opazim, da jim je tabu tema.(F51)/

4.3 SPOPADANJE Z ANKSIOZNO MOTNJO

Sogovornice so mi zaupale, da so se na začetku zelo težko spopadale z anksiozno motnjo.

/Na začetku sem se spopadala zelo slabo.(D22)/ Ena je celo priznala, da je na začetku

zanikala svojo bolezen in zato ignorirala diagnozo. /Zaradi sramu si je nisem priznala in

sem diagnozo ignorirala.(E4)/ Po pomoč so se najprej obrnile k osebnemu zdravniku ali k

strokovnjakom s področja duševnega zdravja. To so psihiatri, otroški psihologi,

psihoterapevti in učitelji za osebno rast. /Začela sem hoditi k psihiatrinji, h kateri sem

hodila eno leto.(D21)/ /Poslužujem se coachinga – svetovanja za osebnostno rast in

psihoterapije.(E22)/ Ob spopadanju z anksiozno motnjo pridejo prav strokovni nasveti,

kako se odzvati oziroma kako ravnati. Sogovornice so nasvete prejele tudi od družine in

prijateljev, prav tako so za nasvet poklicale krizi telefon. /Pomaga mi tudi telefon v stiski

Samarijan, kjer se pogovorim o svojih občutkih in mislih.(D84)/ Ko se posameznik sreča z

anksiozno motnjo, je zelo pomembno, da o tem poišče čim več informacij in se izobrazi o

tej tematiki. Sogovornice so se tega lotile z branjem najrazličnejše literature in s pomočjo

spletnih virov. Z informiranjem se zmanjšata zmeda in strah, kaj se sploh dogaja s

posameznikom. /Dala mi je knjige o anksioznih motnjah in meni je branje zelo

pomagalo.(A27)/ /Idejo o tem, da bi bila lahko anksioznost, sem dobila sama, ko sem

prebirala po internetu.(B88)/ Ko je človek brez moči, mora najti nekoga, ki mu lahko

pomaga. To so lahko prijatelji, vrstniki s podobnimi težavami ali strokovnjaki. Iskanje

26

pomoči ni tabu ali znak šibkosti, ampak je naložba vase in v svoje zdravje. /Menim, da je

to najboljša naložba, torej naložba vase.(F115)/ /Predvsem, da vejo da niso sami, da se

povežejo z drugimi, ki imajo podobne težave.(D167)/ Stisko zagotovo močno olajša iskren,

zaupen pogovor. Sogovornice so svoje zaupnike našle med vrstniki s podobnimi težavami,

s katerimi so se lahko odprto pogovorile o svojih problemih. /Ogromno sem se pogovarjala

z vrstniki, z ljudmi, ki so podobne težave že imeli.(F31)/ /Čim več se je treba pogovarjati o

tem in dati iz sebe.(B125)/ Ob takšnih druženjih so se vrstniki odprli in prav tako delili

svoje zgodbe, ob tem pa so sogovornice dobile občutek, da niso same. /Ko enkrat omeniš

svoje težave, se ti ljudje kar odprejo.(F32)/

Eden od načinov lajšanja stiske je seveda uporaba zdravil. Za anksiozne motnje se

večinoma uporabljajo antidepresivi in pomirjevala. /Psihiater mi je predpisal antidepresive

Prozac, ki sem jih jedla šest mesecev.(A29)/ /Do pred pol leta sem vedno jedla

pomirjevala, tudi če je bila najmanjša stiska.(D74)/ Kot obvezen način spoprijemanja z

anksiozno motnjo pa so sogovornice izpostavile psihoterapijo. /Zato sva se z mami

dogovorili, da bova izvajali terapijo.(A31)/ Poleg zdravil in psihoterapije so sogovornice

našle tudi druge načine samopomoči, ki so jim pomagali. Ob akutnem tesnobnem oziroma

paničnem napadu so dihalne vaje zelo pomembne. Pomaga globoko dihanje ali dihanje v

vrečko. /Dihanje je definitivno treba umiriti, če je panični napad, z vrečko.(C52)/ Eni

sogovornici pa dihanje ne pomaga. /V akutnih stiskah mi dihanje sploh ne pomaga, ker

diham neenakomerno in kar nekaj požiram.(D77)/ Prav tako jim pomaga, če se zamotijo.

To je lahko na kakršen koli način, na primer s štetjem predmetov, pogovorom, družabnimi

igrami, delom ali raznimi aktivnostmi. /Preusmerjanje misli, štetje listja na drevesu,

kakšne barve so na sliki, kar koli.(C53)/ /Pomaga mi, da se zamotim, da se pogovorim s

kom.(D78)/ Sogovornice so opazile, da jim ob akutni tesnobi pomaga hlad. To je lahko kar

koli, na primer hladna klima, hladen tuš, pitje mrzle vode, sladoled ali izhod iz hiše na

mrzel zrak. /Pa hladnejše okolje, npr. klima.(A74)/ /Mrzel zrak, mrzel tuš in mrzla voda za

spiti.(D76)/ Pri spopadanju z anksiozno motnjo ima velik vpliv prehrana. Sogovornice

menijo, da se bolje počutijo, če jedo zdravo hrano oziroma individualno ustrezno hrano.

Prav tako je pomembno pitje zadostne količine vode. /Vsak mora pri sebi ugotoviti, katera

živila mu ustrezajo in mu umirjajo živčni sistem.(A88)/ /Pomaga mi, če jem zdravo.(E24)/

V akutnem trenutku tesnobnega napada sogovornice potrebujejo prostor zase, tako da

lahko same v miru predelajo svojo situacijo in se pomirijo. /Super je, da imam prostor, da

27

se umaknem in se sama umirim.(B72)/ /Sama potem to predelam in se spravim k

sebi.(F71)/

Po besedah sogovornic kakršna koli sprostitev pomaga v akutnem času tesnobnega napada

kot tudi na splošno kot preventiva, da do tesnobe sploh ne pride. Poudarile so šport, ki je

lahko bolj naporen (npr. tek) ali pa bolj umirjen (npr. joga ali sprehod). /Telovadba pri

meni preprečuje stres, stres pa povzroča tesnobne napade.(B83)/ /Joga je super, ker umiri

živčni sistem in vsi, ki imamo anksiozno motnjo, imamo zelo hitro vzburjen živčni

sistem.(A85)/ Za sproščanje se poslužujejo tudi drugih tehnik, kot so medicinska hipnoza,

progresivna mišična relaksacija, meditacija, čuječnost, globoko dihanje in sproščanje v

naravi. /Gozd me izpopolnjuje, saj me pomiri in me napolni z energijo.(C55)/ Hišni

ljubljenčki blagodejno vplivajo na počutje človeka in tudi sogovornice so to potrdile.

/Sedaj pa mi najbolj pomaga moj zajček, torej božanje in stiskanje.(D75)/ Sogovornice so

zaupale, kako pozitivno je imeti motivacijo in razlog, zakaj se boriti. To je lahko kar koli –

oseba, hišni ljubljenček, vrednota, hobi … /Hčerka in partner sta mi bila kot motivacija, da

moram za njiju ozdraveti.(C47)/

Pri premagovanju anksiozne motnje je preusmerjanje misli bistvenega pomena.

Sogovornice mu predpisujejo velik pomen, večinoma pa so se vaj in tehnik naučile na

kognitivno-vedenjski terapiji. /Po knjigah in s terapevtom delam kognitivno-vedenjsko

terapijo, kjer svoje misli preusmerjam iz negativnih v pozitivne.(D86)/ S kontroliranjem

misli bolje spoznajo svojo anksiozno motnjo, nato pa spreminjajo način razmišljanja in

misli preoblikujejo v bolj pozitivne. Za preusmeritev misli obstajajo različne vaje, ki

vključujejo podporne stavke, petje, afirmacije in vzpostavljanje povezave med občutki iz

otroštva in občutki danes. /Potolažim pa se na takšen način, da poskušam svoje trenutno

počutje povezati z občutki, ki sem jih imela v otroštvu.(F76)/ Misli so vzrok tesnob,

preusmeritev na pozitivno pa omogoči pomiritev posameznika. /Misli pa so vzrok vsega,

tesnobe in paničnih napadov, zato je potrebno preusmerjanje in spreminjanje.(C63)/

Pozitivni samogovor je pripomoček pri preusmerjanju misli. Sogovornice so si na ta način

zbistrile misli in opredelile, kaj si želijo. Prigovarjale so se k pozitivnemu razpletu

situacije. /Zelo pa mi je pomagalo tudi to, da sem se sama s sabo pogovarjala na glas in si

govorila: Tesnoba, nisva prijateljici. Pojdi nekam drugam.(C56)/ Tudi pohvala je

pripomoček pri preusmerjanju misli, saj se naši možgani pozitivno odzovejo na pohvale ne

glede na to, kdo jih izreče. Pohvala dvigne vibracijo in poveča samozavest. /Psihologinja

mi je rekla, da se moram prav vsak dan pohvaliti.(C58)/ Kakovost našega življenja je

28

odvisna od tega, na kakšen način preživljamo svoje dneve in kakšne prioritete imamo.

Sogovornice menijo, da si moramo sami ustvariti čim več dobrih občutkov in biti v

situacijah, ki nas osrečujejo. To pomeni, da moramo predvsem poslušati sebe in si vzeti čas

za svoje potrebe in želje. /Ugotovila sem, da si moram vzeti čas zase in da moram početi

stvari, ki me izpolnjujejo.(C49)/ Ne smemo čakati na bolezen, da začnemo skrbeti zase in

se ceniti. Zdrav način življenja je zelo pomemben, kar vključuje tudi umirjenost in osebno

zadovoljstvo. /Držim se ritma, zaradi katerega hodim prej spat.(E24)/ /Ko sem precej

izčrpana, se poskušam ustaviti in si vzeti čas zase.(F80)/ Pri spopadanju z anksiozno

motnjo so sogovornice ugotovile, kako pomembna je ljubezen do sebe. Z delom na sebi so

bolje spoznale sebe kot tudi izvor napadov. /Zaradi te izkušnje v življenju ne bo slabše,

ampak prej boljše, saj podrobno spoznaš sebe.(F116)/ Poudarile so predvsem skrb zase in

postavitev sebe na prvo mesto. /Res je treba poskrbeti zase, moraš biti malo egoista.(C98)/

Treba je pozabiti na pričakovanja družbe in poslušati sebe ter uživati v danem trenutku.

/Jaz sem vedno v preteklosti ali pa v prihodnosti, zato zadnje čase delam vaje za

čuječnost.(D85)/ Ko se posameznik v življenju spopada z anksioznostjo, je pomembno, da

jo dobro spozna in se nauči, kako s tem živeti. Obvladovanje situacije znatno zmanjša

stisko. /Treba je zlesti ven iz tega in znati s tem komunicirati.(C19)/ Prav tako se je s

situacijo treba spopasti tako, da se iz nje potegne čim več novega znanja. /Iz bolezni pa

skušaš potegniti ven čim več, kar lahko.(A121)/ K boljšemu razumevanju anksiozne motnje

pripomore raziskovanje svojih prepričanj, od kod izvirajo in zakaj jim tako trdno

verjamemo. /Raziskujem tudi, od kod prihajajo neka prepričanja in zakaj jim slepo

verjamem.(A81)/ /Pogosto se usedem in poskusim ugotoviti, zakaj se mi to dogaja.(F73)/

Ko posameznik pri sebi prepozna sprožilce, ki vodijo v tesnobni ali panični napad, se jim

lahko izogne in s tem prepreči napad. /Na primer pitje kave ali pa telovadba pozno zvečer,

to so moji triggerji, zato se teh aktivnosti izogibam.(B87)/ Izogibanje problemom jih včasih

le še okrepi, zato sogovornicam pomaga, če se soočijo s svojim strahom in ga na ta način

premagajo. /Imela sem strah pred vožnjo avtomobila, ampak sem se s tem soočila in sedaj

normalno vozim avto.(B85)/

Po besedah sogovornic je izredno pomembno dati svoja čustva iz sebe in jih izraziti.

Največja napaka je potlačitev čustev in pa čustvena hladnost. /Ni dobro biti tiho, čeprav je

težko, je dobro to dati iz sebe in govoriti o tem.(D168)/ /Naj ne tlačijo čustev, če so

žalostni, naj bodo, če jih je strah, naj povedo, da jih je strah.(D169)/ Zato so sogovornice

izpostavile nujo po ohranjanju odnosov, saj so v času krize hitro izgubile željo po druženju

29

in socializiranju, s tem pa je prišlo do odtujitve z nekaterimi osebami. /Pa čeprav v takšnih

trenutkih paše samota in izolacija, naj se vseeno poskušajo družiti s prijatelji oziroma vsaj

ohranjati stik.(D173)/ /Trudim se, da bi vzdrževala pogoste stike s prijatelji.(E24)/

4.4 POSLEDICE ANKSIOZNE MOTNJE

Posledice anksiozne motnje se po besedah sogovornic kažejo na različne načine. Izrazito se

kažejo v odnosih z drugimi ljudmi. Pri sogovornicah so se nekateri odnosi izboljšali.

Okrepili so se odnosi z bližnjimi, v službi, boljši je odnos v partnerstvu, pogovori so bolj

iskreni in odprti, okolica je na voljo za pogovor v težkih trenutkih. /Z najboljšo prijateljico

mi je okrepilo odnos, pred tem sva se na trenutke počutili nepovezani.(F53)/ /V službi so se

odnosi okrepili, saj so bili zelo podporni in obzirni do mene.(C30)/ Nekateri odnosi pa so

se skrhali. Sogovornice težko vzdržujejo in vzpostavljajo odnose, odnose prekinjajo in

menjajo kroge prijateljev, redkeje imajo odnose z družino in pogosti so konflikti s

partnerji. /Odnosi z družino so postali redkejši.(E13)/ /S fantom težko vzdržujem miren

odnos brez konfliktov.(E14)/ Vse to vpliva na to, da se zaradi anksiozne motnje

sogovornice pogosto spopadajo z osamljenostjo. Ko niso zmožne za druženje, so večinoma

same v obdobju krize. /Sploh kadar so krize, imam res obdobja izjemne

osamljenosti.(A63)/ Po besedah sogovornic so se posledice anksiozne motnje kazale v

spremembah socialnega kroga. Ob sebi so obdržale le bližnje osebe, ki jim zaupajo in se z

njimi počutijo sproščene. /Začela sem se družiti le s tistimi osebami, ki so mi res

blizu.(A50)/ Iz svojega življenja so odstranile določene posameznike, katerih družba jim ni

ugajala ali pa so bili le bežni prijatelji. Tri sogovornice so priznale, da v obdobju krize

same niso bile družabne, sicer pa se nihče od prijateljev ni sam od sebe umaknil zaradi

tega. /Nihče se zaradi moje situacije ni umaknil od moje družbe.(C38)/ Sogovornice se

zaradi težav s tesnobo težko spustijo v resno zvezo, saj imajo pomisleke in razmišljajo o

tem, kako bodo morebitnemu partnerju razložile svojo situacijo. /Vedno me skrbi, če bom

šla s kakšnim fantom na zmenek, kako bom razložila svojo situacijo in mu predstavila svojo

težavo.(F60)/ Prav tako so samokritične, saj ne vidijo smisla, zakaj bi nekdo želel biti v

razmerju s takšno osebo. /Kateri fant bo to prenašal in zakaj bi kdo sploh hotel imet takšno

punco?(A62)/

Posledice se kažejo v spremenjenem vedenju sogovornic. Kažejo se predvsem v

nezanesljivosti, izolaciji, prekinitvi odnosov, obsesijah in v stalnem pregledovanju in

30

preverjanju. /Bila sem nezmožna se držati dogovorov, ker je vmes prišla tesnoba in za

druge sem bila zelo nezanesljiva.(B51)/ /Od prijateljev se občasno izoliram.(E15)/ /Jaz

imam planer in ga dvajsetkrat zaporedoma odprem in pregledujem, če sem si prav

zapisala, da ne bo šlo kaj narobe.(D71)/ Prav tako ne želijo zapuščati doma, ki jim

predstavlja varen prostor. /Nikamor nisem hotela iti zaradi strahu, da se spet pojavi

tesnobni napad.(B11)/ Posledice se kažejo tudi v hobijih, sogovornice zaradi tesnobe težko

vzdržujejo določene hobije in se težko lotijo novih. /Vpliva tudi na hobije, predvsem je

težko vzdrževati kakšne stare, kot so meni hribi.(A64)/ Dogaja pa se tudi, da se šele zdaj

posvečajo svojim hobijem, ki so jih prej zanemarjale.

Posledice se zagotovo kažejo na področju službe in dela. Sogovornice se zaradi stiske

pogosto čutijo nezmožne za delo, zato delodajalcem rečejo, da so zbolele. /Nisem se dobro

počutila in nisem bila zmožna za delo.(F62)/ /Tudi če me v kakšni službi rabijo konstantno,

me že začne stiskati in rečem da sem bolna.(D63)/ Ena sogovornica sedaj dela za polovični

delovni čas, tri sogovornice študentke pa zelo težko najdejo primerna študentska dela, saj

doživijo stisko, če so predaleč ali predolgo časa od doma. Zgodilo se je tudi, da so se

osredotočile na delo in razne aktivnosti le zato, da si zaposlijo misli in ne razmišljajo o

težavah. /Glede kariere – ker sem želela zaposliti svoje misli, sem veliko delala, zato imam

kar nekaj različnih delovnih izkušenj. (E17)/ Sogovornice opažajo, da se zaradi anksiozne

motnje ne morejo izraziti in pokazati, kakšne so v resnici. Dogaja se, da pride do krize

ravno ob neprimernem času, zato na primer delodajalci v sogovornicah ne vidijo

marljivosti in vestnosti, čeprav same vedo, da so to njihove vrednote. Prav tako

sogovornice v družbi izpadejo nezanesljive, čeprav so druženje odpovedale zaradi

tesnobnega napada. V času krize težko pokažejo svoje talente in vrline, težko stojijo za

svojimi vrednotami. /V službi sem se hotela dokazati, pa tudi če sem bila sposobna za neko

delo, me je telo izdalo in nisem mogla vstati iz postelje ali pa sem zbolela.(B67)/ /Vem,

kakšen karakter imam in katere vrednote spoštujem, vendar se pokažem v drugačni

luči.(B70)/ Podobno je tudi na področju študija, kjer se sogovornice srečujejo z različnimi

problemi. Izpostavile so upad motivacije in koncentracije, občutek nezmožnosti in nemoči.

/Pri zaključevanju obeh stopenj sem se srečala z ovirami zaradi pomanjkanja motivacije in

zbranosti.(E16)/ Nekatere so se odločile za neustrezen študij ali pa so zamujale izpitna

obdobja. /V drugem letniku sem tudi hodila na vaje in predavanja, vendar sem zopet

zamudila vsa tri izpitna obdobja, ker sem bila v bolnici.(D58)/ Pogosto so opravljale izpite

za nazaj, ena pa je celo zaprosila za izredno dodatno leto. Na področju šolanja se posledice

31

kažejo v obliki pogostih izostankov, doživljanja močnega stresa in obupa. /Največjo krizo

sem imela ob prehodu v gimnazijo, saj mi je to predstavljalo ogromen stres.(B55)/

/Izostanki so se nadaljevali v srednji šoli, saj me je bilo strah pred napadi tesnobe.(B56)/

Po besedah sogovornic se posledice kažejo na samopodobi, in sicer v obliki drugačnega

dojemanja sebe. Težko se sprejemajo, primerjajo se z vrstniki, imajo stalne dileme in

občutke nesposobnosti, manjvrednosti in krivde. /Zaradi občutkov krivde in manjvrednosti

je moja samopodoba zelo nizka.(E18)/ /Sama sebi sem se zdela nesposobna.(B62)/ Dve

sogovornici pa posledic na samopodobi ne opazita.

Sogovornice so spremenile perspektivo in svoj pogled na različna področja življenja. Na

drugačen način gledajo na svet, na življenje, na odnose in na ostale ljudi. /Imam drugačen

pogled na svet in na druge.(A66)/ /Bolj sem uvidevna in poskušam razumeti druge.(A67)/

Prav tako bolje razumevajo in sprejemajo drugačnost, v njihovem življenju pa so se

spremenili prioritete, želje in cilji. Zaradi takšne izkušnje sedaj mnogo bolj poslušajo sebe

in sledijo svojim občutkom. Dovolijo si uživati, vzamejo si več časa zase in ga izkoristijo

za hobije, bližnje in druge lastne interese. /Sedaj imam čisto druge prioritete, kot so hobiji

in moj čas.(C44)/ Nekatere sogovornice imajo sedaj boljši nadzor nad mislimi, na vse

gledajo bolj pozitivno in sebe postavljajo na prvo mesto. /Prepričanja in misli res vplivajo

na življenje in sedaj imam boljši nadzor.(A116)/ Nekatere pa imajo zelo nerealne misli, si

ustvarjajo pretirane zgodbe v glavi, na vse gledajo pesimistično in izgubljajo pogum.

/Razvila sem zelo pesimističen pogled in vedno pričakujem najhujše stvari.(E21)/

Posledice anksiozne motnje se kažejo tudi v fizičnem zdravju. Nekatere intervjuvanke

pravijo, da imajo fizično zdravje povsem uničeno, prav tako se spopadajo s težavami z

želodcem, z izgubo apetita in z motnjami spanja. /Fizično se mi vse to kaže na želodcu in

razvil se mi je kronični gastritis, zato imam zdravniško dieto in bolečine.(D69)/ /Z

anksioznostjo izgubljam apetit, v trenutkih, ko imam stresno obdobje, začnem izgubljati na

teži.(F66)/ Zaradi anksiozne motnje so se pri sogovornicah spremenile lastne potrebe.

Sedaj potrebujejo več časa zase in več počivanja. /Moram več počivati, je kar naporno

zame.(C43)/

32

4.5 OBVLADOVANJE STANJA

Uporaba zdravil pri anksiozni motnji je odvisna od stopnje resnosti. Štiri sogovornice so

jedle antidepresive v preteklosti ali pa se jih danes še vedno poslužujejo, dve sogovornici

pa jih nikoli nista jedli. Za nekatere so antidepresivi v kritičnih trenutkih nujni, zato da

vzpostavijo ravnovesje in si zbistrijo glavo. Šele ko se stanje umiri, lahko delajo naprej.

/Najprej so bila zdravila tista, ki so vzpostavila neko ravnovesje.(B90)/ /Na začetku sem

jedla antidepresive.(A92)/ Ker se zavedajo, da jemanje tablet ni rešitev, želijo počasi

zmanjšati ali ukiniti konzumiranje. Antidepresive navadno predpiše psihiater. Včasih

sogovornice jemljejo tudi pomirjevala, vendar samo v trenutkih močne tesnobe. Njihova

pretirana uporaba lahko vodi v odvisnost, zato je priporočljiva le občasna uporaba. Ena

sogovornica ima tudi izkušnjo z jemanjem antipsihotikov, vendar je ta izkušnja izredno

negativna. /Prej sem jedla še antipsihotike in pomirjevala, ampak sem jih sama

opustila.(D93)/ /Na vsake toliko časa pa vzamem pomirjevalo Persen.(F86)/

Po izkušnjah mojih sogovornic je psihoterapija ključen element pri obvladovanju

anksiozne motnje. S pomočjo psihoterapije so bolje spoznale sebe, svoje vzorce vedenja in

svojo preteklost. /Še vedno imam minimalno dozo zdravil, ampak po letu in pol terapij

ugotavljam, da je to tisto, kar mi najbolj pomaga.(B94)/ /Najbolj pomagata terapija in

delo na sebi.(D98)/ Prav tako s terapevti izvajajo vaje za nadzor misli in prepričanj,

medicinsko hipnozo in druge tehnike. Pogosto delajo po principih kognitivno-vedenjske

terapije. Psihoterapijo izvajajo psihoterapevti, v nekaterih primerih pa tudi drugi

strokovnjaki, kot so psihologi, socialni delavci in duhovni učitelji. Po besedah sogovornic

sta pri terapevtskem odnosu ključna zaupanje in sproščenost. Psihoterapija sicer

predstavlja kar precejšen finančni zalogaj, vendar je naložba za celo življenje. /Zaupanje v

strokovnjaka in tudi to, da ti je na voljo izven svojega delovnika.(C69)/ /Terapije najbolj

pomagajo, ampak so tudi finančni zalogaj.(F89)/

Poleg zdravil in psihoterapije je obvezna samopomoč. Izvajajo jo na različne načine, kot je

že bilo navedeno v poglavju Spopadanje z anksiozno motnjo. Uporaba različnih tehnik

deluje kot preventiva, da do tesnobnih in paničnih napadov sploh ne pride. /Samopomoči se

najbolj poslužujem v zadnjem letu, tehnik pa sem se naučila pri terapiji.(B97)/ /Vaje za

nadzor misli in prepričanj, joga, progresivno sproščanje, medicinska hipnoza.(A98)/

/Samopomoč pa seveda, kot sem že prej omenila, kot preventiva, da do tesnobe in paničnih

napadov sploh ne pride.(C70)/

33

Sogovornice so mi zaupale, da danes večinoma uspešno obvladujejo svojo anksiozno

motnjo. Do trenutkov krize sicer še vedno prihaja, ampak imajo stvari pod kontrolo.

/Drugače pa se trenutki krize pojavljajo, ampak za kratek čas v blagi obliki in jih

obvladujem.(A111)/ Večinoma jim to uspe s pomočjo dihalnih vaj, preusmeritve misli in z

razmislekom o identifikaciji sprožilca. /In sem ga uspešno obvladovala, naredila sem

dihalne vaje in se umirila.(B112)/ /Delala sem dihalne vaje, skušala sem preusmeriti misli

in govorila sem si, da bo vse v redu.(C88)/ Če jim to ne pomaga, v kriznih primerih

vzamejo pomirjevalo ali pa se obrnejo na psihoterapevta. Do neuspešnega obvladovanja

anksiozne motnje danes večinoma prihaja ob zelo težkih življenjskih preizkušnjah. /Da ga

nisem obvladovala, je bilo pa eno leto nazaj, ko mi je umrl ata.(B114)/

4.6 IZKUŠNJA S STROKO

Pri sogovornicah ne gre za samodiagnozo ali predvidevanje, da imajo anksiozno motnjo,

temveč so vse dobile strokovno potrditev. S strokovnjaki imajo različne izkušnje, sicer pa

so pomoč poiskale pri strokah socialnega dela, psihiatrije, psihologije, psihoterapije in

splošnega zdravstva.

S socialnimi delavci so imele izkušnjo tri sogovornice. Z njimi so imele dobre izkušnje v

osnovni šoli, na centru za mentalno zdravje in na centru za socialno delo. Z odnosom so

bile zadovoljne, saj sta bila med njimi vzpostavljena zaupanje in odprt prostor za pogovor.

/S socialno delavko sem imela izkušnjo v osnovni šoli, saj sem k njej hodila na svetovalni

pogovor.(B98)/ Slabo izkušnjo so zaznale na nevladni organizaciji duševnega zdravja, kjer

je imela socialna delavka katastrofalen odnos, ki je vključeval grozen odziv, pridige in

užaljenost. /Hotela mi je vzbuditi krivdo, njen odnos je bil katastrofalen.(D108)/ Nekatere

sogovornice pa s socialnimi delavci sploh niso imele izkušnje. Povedale so, da sploh

nimajo informacij o tem, kakšno pomoč jim socialno delo lahko nudi. /Iskreno niti ne vem,

kaj mi socialno delo lahko nudi.(F91)/

Sogovornice so prišle v stik s psihiatrom, ko jim je postavil diagnozo. /In psihiatrinja je

opredelila, da imam res anksiozno motnjo in mi razložila, kaj to je.(B89)/ Po njihovih

besedah imajo zelo slabe izkušnje s psihiatri, saj si ne vzamejo časa za uporabnike, ampak

samo predpišejo zdravila in to je vse. Sogovornice so pri psihiatrih pogrešale pogovor,

namesto tega pa so doživele časovni pritisk, saj psihiatri nikoli niso imeli časa, da bi

raziskali doživljanje uporabnice. /Nobenega pogovora ni, psihiater samo predpiše

34

zdravila.(C66)/ Moteče so tudi zelo dolge čakalne vrste, poleg tega pa so nekatere

sogovornice dobile napačno diagnozo, kot se je izkazalo pozneje. /Na Centru za

izvenbolnišnično zdravje so potrebovali pol leta, da so mi dodelili termin.(D111)/ Ena

sogovornica s psihiatri ni imele izkušnje.

Sogovornice so pridobile različne izkušnje s psihoterapevti. Večinoma so imele dobre

izkušnje, ko so bili psihoterapevti močna oporna točka. Nudili so pomoč v kriznih stanjih,

izvajali so različne tehnike pomoči, vzpostavljali zaupen in varen prostor za pogovor, prav

tako so izražali razumevanje in sočutje ter sogovornice učili metod in orodij za

obvladovanje stresnih situacij. S pomočjo psihoterapevta sedaj sogovornice lažje

nadzorujejo svojo motnjo in se učijo samostojnega reševanja težav. Večinoma so jim nudili

razumno ceno za svoje storitve, nekateri so tudi dodelili diagnozo. /Hodila sem k

psihoterapevtki, s katero sem bila izredno zadovoljna.(F93) Njen pristop mi je bil všeč,

stalno mi je dajala občutek, da bo vse v redu.(F94)/ Nekatere so imele s psihoterapevti

negativne izkušnje, saj so z njihove strani doživele napadalen odnos, kritiziranje in

pokroviteljstvo. Ti terapevti niso vzpostavili psihoterapevtskega odnosa, temveč so z

uporabniki sodelovali na napadalen način. /Z drugo terapevtko sem imela dokaj podobno

izkušnjo, prav tako me je na nek način napadla in sploh ni bil pravilen pristop.(B105)/ Ena

sogovornica pa s psihoterapevti ni imele izkušnje.

Izkušnjo s psihologi je imelo pet sogovornic. Psihologi so prav tako nudili psihoterapijo in

skupinsko terapijo, skupaj so raziskovali izvore tesnobe, odkrivali stare rane in ugotavljali

povod za anksiozno motnjo. /Našla sem psihologinjo, s katero sva imeli najprej

individualne pogovore, sedaj pa obiskujem skupinsko terapijo.(C77)/ Izkušnjo so imele

tudi s kliničnim psihologom pri dodelitvi diagnoze, sicer pa so pri njih znane dolge čakalne

vrste. /Za kliničnega psihologa sem imela čakalno dobo dve leti in pol, katastrofa.(D113)/

Sogovornice so imele z osebnim zdravnikom zelo slabo izkušnjo, kar se tiče anksiozne

motnje. Povedale so, da nekateri osebni zdravniki sploh niso prepoznali diagnoze, čeprav

so bili znaki očitni, zgodilo pa se je tudi, da so podali napačno diagnozo. /Osebna

zdravnica ni zaznala, da bi lahko imela anksiozno motnjo.(B24)/ Prav tako so zelo slabo

informirani in imajo premalo znanja o napotitvi k psihiatru ali psihologu. Osebni zdravnik

sogovornicam ni podal informacij o brezplačni pomoči in skupinski terapiji pri psihologu v

zdravstvenem domu. /Meni moj ni nič povedal, pa sem bila čisto na tleh.(C73)/ Zgodilo se

35

je tudi, da je osebni zdravnik predpisal povsem napačne antidepresive. /Dobila sem tudi

dve pomirjevali Helex na dan, poleg antidepresivov, ki mi sploh niso ustrezali.(D20)/

Štiri sogovornice niso imele izkušnje s hospitalizacijo, dve pa sta imeli večinoma

negativne izkušnje. Sogovornica E je bila zelo redkobesedna, tako da sem informacije o

hospitalizaciji večinoma dobila od sogovornice D. Dobro izkušnjo je imela na Centru za

mentalno zdravje na psihoterapevtskem oddelku, kjer so bili dobri programi in prijazno

osebje. Negativna stran je bila ta, da so bile med uporabniki in osebjem občutne socialne

razlike. Z oddelkom za krizne intervencije je imela negativno izkušnjo. /Ko sem bila

zadnje tri mesece hospitalizirana na psihoterapevtskem oddelku na CMZ, pa imam boljšo

izkušnjo, ampak sem bila med drugimi privilegirana.(D115)/ V Polju na zaprtem oddelku

je imela izredno negativno izkušnjo, saj je bil odnos tamkajšnjega osebja skrajno

neprimeren. Sogovornica je navedla psihično nasilje in pokroviteljstvo osebja, nevzdržne

bivalne pogoje in pomanjkanje varovanja, pomanjkanje pogovorov, podrejenost in nemoč

uporabnikov ter neizobraženost kadra na področju duševnega zdravja. Tudi soba za

privezovanje naj bi bila redno v uporabi. Edina dobra izkušnja na zaprtem oddelku je bila z

delovno terapevtko. /Odnos zaposlenih je bil katastrofalen, izživljali so se nad nami in

dobesedno izvajali psihično nasilje nad nami.(D124)/ Na odprtem oddelku za psihoze je

bilo boljše kot na zaprtem, saj so imeli uporabniki več svobode. Sogovornica je povedala,

da je tam prihajalo do nadlegovanja s strani moških uporabnikov, saj skupine niso bile

ločene po spolu. Osebje je bilo prijazno, skrajno neprijetna pa je bila skupinska vizita. Tudi

terapevtske skupine so bile neprimerne. /Terapevtske skupine so bile tudi katastrofa, kot da

imamo program za vrtec in smo nesposobni.(D142)/

Sogovornice menijo, da stroka na področju duševnega zdravja zelo slabo sodeluje med

seboj. Uporabnikom s težavami v duševnem zdravju ne nudijo celostne obravnave, prav

tako so zelo slabo informirani o napotitvah k drugim strokovnjakom. /Strokovnjaki med

seboj res slabo sodelujejo, vsak po svoje.(C83)/ /Tukaj ni neke celostne obravnave in sem

povsem razočarana.(C84)/ Zaradi negativnih izkušenj uporabniki izgubijo zaupanje v

stroko. /Zdi se mi, da strokovnjaki, ki bi morali nuditi največ opore, v tem izvisijo.(B48)/ S

samoplačniško obravnavo imajo vse sogovornice dobro izkušnjo za razliko od javnega

brezplačnega zdravstva, v okviru katerega je lahko posameznik deležen dobre ali pa

katastrofalne obravnave. /Preko javnega zdravstva imamo tako dobro kot slabo

izkušnjo.(E32)/

36

5. RAZPRAVA IN SKLEPI

Raziskavo sem opravila z ženskami, starimi od 18 do 35 let, ki se spopadajo z anksioznimi

motnjami. Velikost vzorca je predstavljalo šest posameznic, ki se z boleznijo spopadajo

trenutno oziroma od tega ni minilo več kot eno leto. Med pogovorom smo obdelale

različne teme, in sicer doživljanje anksiozne motnje, odziv okolice, spopadanje z

anksiozno motnjo, posledice anksiozne motnje, obvladovanje stanja in izkušnjo s stroko.

V okviru doživljanja anksiozne motnje sem ugotovila, da so se sogovornice z anksiozno

motnjo prvič srečale od 9. do 32. leta, torej od obdobja otroštva oziroma pubertete pa do

obdobja odraslosti. Znaki so bili predvsem fizične narave, sogovornice so jih opisale kot

tesnobni ali panični napad. Ob tem so se pojavljali tipični občutki strahu, zmede in panike.

Večina sogovornic je odšla k splošnemu zdravniku, saj so svoje stanje dojemale kot fizično

bolezen, nekatere pa so že na začetku odpeljali na urgentno psihiatrijo. Po prvem srečanju

z anksiozno motnjo so se takšna občutja in napadi v prihodnosti še naprej ponavljali.

O razlogih za anksiozno motnjo težko govorimo, saj se pri posameznikih običajno

prepletajo različni dejavniki. Po Dernovšek, Gorenc in Jeriček (2006, str. 38) so to

dejavniki, zaradi katerih je oseba bolj dovzetna za razvoj anksioznih motenj, dejavniki, ki

sprožijo anksiozne motnje, in dejavniki, ki vzdržujejo anksiozne motnje.

Dejavniki, ki so sprožili anksiozne motnje oziroma so bili po besedah sogovornic povod za

pričetek tesnobnih in paničnih napadov, so predstavljali različne situacije. V večini so

izpostavile izčrpanost in stresno obdobje. Po njihovih besedah je bilo to obdobje mnogih

aktivnosti, zadolžitev in opravkov, kar pa je vodilo v izgorelost. Kot pravi Bourne (2014,

str. 13) so anksiozne motnje posledica številnih dejavnikov, ključno vlogo pa ima

nakopičen stres v daljšem obdobju. Poleg tega so bile pri sogovornicah ključne tudi osebne

okoliščine, kot so razveza, samomor znanca, stresno obdobje na fakulteti itd.

Znaki anksiozne motnje se pri sogovornicah kažejo v obliki paničnih in tesnobnih

napadov. Sogovornice so jih opisale s fizičnimi znaki in s čustvi. Tipični fizični znaki

napadov so vrtoglavica, slabost, razbijanje srca, stiskanje v prsih, občutek neprisebnosti,

potenje, tresenje in utrujenost. Čustva, ki se pojavljajo, pa so zmeda, strah, krivda, občutek

norosti in razmišljanje o najhujših scenarijih. Poleg teh občutkov je značilen strah, da bo

šlo nekaj narobe. To vključuje strah pred novim napadom ali pa strah, da okolica ne bo

priskočila na pomoč.

37

Pri sogovornicah je obdobje najhujše krize trajalo od dveh mesecev do enega leta. To velja

za pet sogovornic, ki menijo, da so najhujše že dale skozi. Ena izmed sogovornic pa po

njenem mnenju trenutno doživlja najhujšo krizo. Kljub temu da so nekatere najhujše

obdobje krize že prebrodile, se še vedno srečujejo s stiskami in občasnimi napadi. Ob tem

se še vedno počutijo neprijetno in čutijo tesnobo, vendar v blažji obliki. Pri nobeni od njih

ni minilo več kot eno leto od zadnjega trenutka krize.

Kot pravita Smith in Elliot (2010, str. 51), morajo posamezniki najti pot, kako sprejeti

samega sebe in odkriti, da anksioznost ni povezana s tem, koliko so vredni kot človeško

bitje. Sogovornice anksiozno motnjo danes večinoma sprejemajo kot pozitivno. Sicer je

dejstvo, da je bolje živeti brez anksiozne motnje in je to skrajno neprijetna izkušnja. Pa

vendar so sogovornice na ta način dobile življenjsko lekcijo, skozi katero so bolje spoznale

sebe in si šele zdaj dvignile kakovost svojega življenja. Anksiozne motnje se ne bojijo več,

ampak so jo sprejele kot del sebe. Danes večina sogovornic že ve, kako obvladovati napade

in kako pozitivno preusmerjati misli. Poleg sprijaznitve s situacijo večinoma odprto

govorijo o tem in jih ni več sram.

V okviru odziva okolice sem ugotovila, da so se družine sogovornic na začetku pogosto

odzvale negativno, saj o anksioznih motnjah niso imele znanja in niso vedele, kako naj se

spopadejo s tem. Poleg tega sem zaznala, da sta se pri bližnjih na začetku pojavila šok in

tabu tema duševnega zdravja. Po mnogih pogovorih in novih informacijah so večinoma

postali razumevajoči in pripravljeni nuditi pomoč. Sogovornicam so nudili podporo v

obliki pogovorov, spremljanja in iskanja strokovne pomoči. Mame so bile pogosto glavni

oporni steber, na katerega so se sogovornice lahko oprle. Bile so stalno prisotne in v

pripravljenosti, če bi se kaj zgodilo. Prav tako so jih v času napadov poskušale zaposliti ali

pa so jim nudile prostor in mir. Očetovska podpora ni bila toliko izražena kot materinska,

pa vendar so tudi očetje sogovornicam stali ob strani in jim nudili pogovor ter svetovanje.

Podporo so nudili tudi partnerji, ki so bili na voljo za pogovor in spremljanje.

Izkušnje z odzivom prijateljev so bile različne. Predvsem bližnji prijatelji so bili

razumevajoči in so želeli sogovornicam pomagati pri njihovih težavah. Do prekinitve

stikov pa je prišlo v primerih bežnih prijateljstev ali posameznikov, ki resnično niso

sprejemali realnosti sogovornic. Na žalost so bili v nekaterih primerih to tudi bližnji

družinski člani. Sicer pa so prijatelji nudili oporo v obliki pogovorov, obiskov in klicev.

38

Prav tako so kazali popolno razumevanje, če je sogovornica odpovedala druženje ali prej

odšla domov.

Nekatere sogovornice so slabo izkušnjo doživele s sošolci ali sodelavci na študentskem

delu. Ker niso razumeli, kaj se dogaja s sogovornico, je prišlo do neprimernih in žaljivih

komentarjev. Do predsodkov in stigmatizacije pa je prihajalo tudi v drugih okoliščinah, ko

so bili v ospredju nerazumevajoče pripombe, neprimerna vprašanja in označevanje.

Izkušnje sogovornic so, da jih je okolica obtožila izkoriščanja, igranja in izsiljevanja za

svojo korist. Poleg tega je okolica menila, da pretiravajo in iščejo pozornost. Kot pravi

Švab (2009, str.9), so posamezniki z »nalepko« označeni za drugačne in manjvredne

spoštovanja, to pa vodi v izogibanje. Nekatere sogovornice so opazile, da so se predsodki

pojavljali predvsem s strani moških, ki jih teme duševnega zdravja spravijo v neprijeten

položaj. Po njihovih izkušnjah so ženske nasploh bolj razumevajoče in empatične, ko gre

za teme o duševnem zdravju.

V okviru spopadanja z anksiozno motnjo sem skušala raziskati vse možne načine, kako si

sogovornice pomagajo. Vključeni so načini, ki pomagajo blažiti akutno tesnobo, in tudi

strategije, ki pomagajo, da do tesnobnih napadov sploh ne pride.

Kot sem predvidevala, so se na začetku sogovornice zelo težko spopadle z anksiozno

motnjo. Nekatere so celo zanikale svojo bolezen in ignorirale diagnozo. Vendar so vedele,

da morajo nekako najti rešitev, zato so poiskale pomoč. Vse so si poiskale strokovno

pomoč, ki so jo nudili osebni zdravnik, psiholog, psihoterapevt, učitelj za osebno rast … K

njim so se obrnile za informacije in nasvete ter nadaljnjo obravnavo. Po nasvete so se

obrnile tudi na bližnje in prijatelje, nekatere so poklicale krizni telefon. Krizni telefon je

odlična izbira za pogovor, saj nudi zaupen in varen prostor, da uporabniki lahko zaupajo

svojo stisko in praviloma ostanejo anonimni (Dernovšek, Oreški in Hrast, 2010, str. 29).

Sogovornice so dodatne informacije pridobile z branjem literature in brskanjem po spletu.

Ko je človek v stanju nemoči, mora najti nekoga za pogovor. To so lahko vrstniki s

podobnimi težavami, s katerimi je možen iskren in zaupen pogovor o občutkih in

doživljanjih.

Eden od načinov lajšanja anksiozne motnje je uporaba zdravil. Za anksiozne motnje se

večinoma uporabljajo antidepresivi in pomirjevala, ki se jih poslužujejo tudi moje

sogovornice. Zavedajo se, da jemanje zdravil ne bo rešilo situacije, zato težijo k

zmanjšanju ali prenehanju uporabe. Po besedah sogovornic je najbolj koristen način

39

pomoči psihoterapija. Posameznice s pomočjo strokovnjaka raziskujejo sebe in svoje

miselne vzorce ter se tako borijo proti tesnobnim in paničnim napadom.

Obstaja mnogo načinov in tehnik, ki sogovornicam pomagajo pri spopadanju z anksiozno

motnjo. V akutnem času tesnobe jim najbolj pomaga, da se z nečim zamotijo. To je lahko

štetje, pogovor ali družabna igra. Poleg tega pomagajo dihalne vaje, hladno okolje, božanje

domače živali, preusmeritev misli in sproščanje. Pripomoček k preusmeritvi misli sta

pohvala in pozitivni samogovor. Kot pravi Bourne (2014, str. 156), se sprememba zgodi,

ko posameznik nadomesti negativni samogovor s pozitivnim samogovorom in s

spodbudnimi besedami, ki krepijo sposobnost obvladovanja situacije. Nekatere

sogovornice zgolj počakajo, da napad mine. Kot preventiva, da do tesnobnih napadov

sploh ne pride, sogovornice izpostavljajo sprostitev. Šport, meditacija, čuječnost in

sproščanje v naravi imajo izredno blagodejne učinke. Tudi Bourne (2014, str. 156) pravi,

da je pomemben del premagovanja anksioznosti in paničnih napadov zagotovo sposobnost

sproščanja. Prav tako je pomemben način življenja, pri katerem sogovornice izpostavljajo

umirjenost, poslušanje sebe in čas za svoje potrebe in želje. Zdrav način življenja vključuje

tudi zdravo prehrano, saj se sogovornice po izkušnjah bolje počutijo, če jedo individualno

ustrezno hrano.

V času spopadanja z anksiozno motnjo so sogovornice pričele z delom na sebi. S pomočjo

terapij in samopomoči so bolje spoznale sebe in ugotovile, kaj jim je v življenju res

pomembno. Poudarile so skrb in ljubezen do sebe. Pričakovanja družbe in mnenja drugih

je treba dati na stran in poskrbeti za to, da se uživa v danem trenutku. Anksiozna motnja je

lekcija, iz katere se da ogromno naučiti in nekatere sogovornice menijo, da jim je bila v

življenje poslana z namenom. Treba se je le naučiti, kako živeti z anksiozno motnjo in

kako jo obvladovati, saj to znatno zmanjša stisko.

K boljšemu razumevanju anksiozne motnje pripomore raziskovanje prepričanj in

prepoznavanje sprožilcev. Sogovornice se nekaterim sprožilcem namerno izognejo in tako

preprečijo napad. V nekaterih primerih pa izogibanje probleme le okrepi, zato je

priporočeno soočenje s strahom.

Sogovornice so povedale, da pri spopadanju z anksiozno motnjo pomaga motivacija

oziroma razlog, zakaj se boriti. Tako imajo še več moči, da rešijo težave. Prav tako je

pomembno izražanje svojih čustev, saj sta tlačenje čustev in čustvena hladnost velika

napaka. V človeku se to lahko nabira in potem naenkrat samo izbruhne. Sicer v akutnem

40

trenutku tesnobe sogovornicam pogosto ustrezata samota in prostor zase, ampak morajo

biti pozorne, da ne zabredejo v popolno izoliranost. Ohranjanje odnosov je nujno, saj v

času krize hitro izgubijo željo do socializacije, tako pa pride do odtujitve z nekaterimi

osebami. Kot pravita Smith in Elliot (2010, str. 168), se ohranjanje medsebojnih stikov

obrestuje v močno izboljšanem telesnem in duševnem zdravju, zato je zelo pomembno

krepiti družinske, skupnostne in prijateljske vezi.

V okviru posledic anksiozne motnje sem ugotovila, da se kažejo na različnih področjih. Pri

sogovornicah so se spremenile lastne potrebe, saj sedaj potrebujejo več časa zase. Prav

tako zaradi te izkušnje bolje poslušajo sebe, sledijo svojim občutkom in čas izkoristijo za

aktivnosti, ki jih osrečujejo. Sicer zaradi tesnobe pogosto težko vzdržujejo stare hobije,

zato pa se lotijo drugih, ustreznejših.

Posledice anksiozne motnje so izrazite v odnosih z drugimi ljudmi. Nekateri odnosi so se

okrepili, predvsem odnosi z bližnjimi in s partnerjem. V nekaterih primerih pa so se odnosi

skrhali, saj jih zaradi anksiozne motnje sogovornice težko vzdržujejo in vzpostavljajo.

Sogovornice se sedaj več družijo z bližnjimi osebami, saj jim zaupajo in se počutijo

sproščene. Iz svojega življenja pa so zavestno odstranile nekatere posameznike. Zaradi

težav s tesnobo se sogovornice težko spustijo v resno zvezo, prav tako pa se na trenutke

spopadajo z osamljenostjo, saj niso zmožne za druženje.

Posledice se kažejo v vedenju, saj so sogovornice zaradi anksiozne motnje pogosto postale

bolj nezanesljive, izolirane in dvomljive. Zaradi tega jim je težko na področju dela, saj se

zaradi tesnobe čutijo nezmožne za delo. Podobno je tudi na področju študija in šolanja, saj

se sogovornice srečujejo z upadom motivacije in koncentracije ter občutki nemoči. O tem

je govoril že Zgonc (2015, str. 22), ki pravi, da se osebe z anksiozno motnjo v življenju

srečujejo s težavami, kot so zmanjšani socialni stiki, zmanjšanje socialnih veščin in

spretnosti, slabše psihično in fizično zdravje, zmanjšane zmožnosti vsakdanjega

funkcioniranja, zmanjšana motivacija za prevzemanje odgovornosti, nezmožnost dela in

samostojnega življenja.

Anksiozna motnja v obdobju rednih tesnobnih napadov pogosto negativno vpliva na

samopodobo. Sogovornice so težko sprejele sebe in so se stalno primerjale z drugimi.

Danes večina sogovornic nase ne gleda več tako črnogledo, temveč so spremenile pogled.

Drugače gledajo nase, na življenje, odnose ter ostale ljudi. Danes imajo sogovornice tudi

41

boljši nadzor nad mislimi in tako lažje obvladujejo anksiozno motnjo. Seveda se še vedno

pojavljajo obdobja nerealnih in pesimističnih misli, vendar v večini napredujejo.

Posledice se kažejo tudi v nezmožnosti izražanja sebe. To so sogovornice opisale tako, da

okolici ne morejo pokazati, kakšne so v resnici. Rade bi pokazale določene talente, vrline

in vrednote, pa jih zaradi tesnobe ne morejo izraziti. Pogosto jih izda tudi fizično zdravje.

Sogovornice pravijo, da se spopadajo z mnogimi težavam, kot so bolečine v želodcu,

izguba apetita, motnje spanja …

V okviru obvladovanje stanja sem ugotovila, da se sogovornice poslužujejo uporabe

zdravil, psihoterapije in samopomoči. Izkušnjo z zdravili imajo vse sogovornice, to pa

vključuje antidepresive in pomirjevala. Nekatere sogovornice so antidepresive jedle samo

v preteklosti, nekatere jih še vedno, nekatere pa jih nikoli niso. Vse sogovornice v času

hude krize uporabljajo pomirjevala. Psihoterapija je ključen element pri obvladovanju

anksiozne motnje, in sicer so sogovornice delale po principih kognitivno-vedenjske

terapije. Kognitivno-vedenjska terapija temelji na tem, kako ljudje razmišljajo in ravnajo

ter na podlagi tega pomaga pri čustvenih in vedenjskih težavah (Branch in Wilson, 2011,

str. 10). Poleg zdravil in psihoterapije je po besedah sogovornic nujna tudi samopomoč, saj

uporaba tehnik deluje kot preventiva, da ne pride do tesnobnih ali paničnih napadov.

Sogovornice danes večinoma uspešno obvladujejo svoje tesnobne in panične napade,

čeprav še vedno prihaja do trenutkov krize. V trenutku akutne tesnobe situacijo

obvladujejo same s pomočjo dihanja in raznih tehnik, če je treba, pa vzamejo pomirjevalo.

Do neuspešnega obvladovanja stanja prihaja ob težkih življenjskih preizkušnjah.

V okviru izkušnje s stroko so sogovornice delile izkušnje s strokovnimi delavci, ki so jim

pomagali na področju anksiozne motnje. Polovica sogovornic ni imela izkušnje s

socialnimi delavci, polovica pa je imela pozitivne in negativne izkušnje. Nekateri socialni

delavci so vzpostavili delovni odnos in osebni stik, sodelovanje z njimi pa je bilo

pozitivno. Nekateri socialni delavci pa do uporabnikov niso imeli primernega pristopa,

zato so sogovornice sodelovanje označile kot negativno. S psihiatri imajo sogovornice

večinoma negativno izkušnjo, saj menijo, da ti strokovnjak ne more predpisati ustreznih

zdravil po nekajminutnem pogovoru. Kot so navedle, bi si morali psihiatri vzeti več časa za

posameznega uporabnika in se mu bolj celostno posvetiti. S psihoterapevti imajo

sogovornice tako pozitivne kot negativne izkušnje. Zelo podobno kot pri socialnih delavcih

so tudi psihiatri boljši in slabši. Po besedah sogovornic so bili nekateri močna oporna

42

točka, saj so nudili pomoč v kriznih stanjih, izvajali različne tehnike pomoči in vzpostavili

zaupen ter varen prostor za pogovor. Nekateri pa žal niso uporabili primernega načina za

odnos z uporabnico, zato so sodelovanje označile kot negativno. Kot pravi Švab (2015, str.

24), je dandanes pri strokovnjakih še vedno zaznati strah pred dopuščanjem okrevanja

uporabnika in pred normalizacijo, kar izhaja iz zakoreninjenih profesionalnih vlog, ki v

določeni meri težijo k pokroviteljstvu.

S psihologi so imele sogovornice večinoma dobre izkušnje, večinoma so bili v vlogi

psihoterapevtov. Negativne so predvsem čakalne dobe za klinične psihologe, ki trajajo tudi

do tri leta. Z osebnimi zdravniki so imele sogovornice različne izkušnje, vendar je bil

problem predvsem v njihovi širini znanja. Osebni zdravniki večinoma niso prepoznali

simptomov anksiozne motnje, če pa so jih, o tem niso znali veliko povedati. Sogovornice

so pogrešale predvsem osnovne informacij in napotke za naprej. Poleg napotitve k

psihologu ali psihiatru bi lahko podali še druge koristne informacije, na kakšne načine si

posameznice lahko pomagajo. Tu se kaže neenakopravnost med obravnavo telesnega in

duševnega zdravja, saj zdravniki očitno posvečajo večjo pozornost fizičnemu telesu. Kot

pravi Temnik (2009, str. 82), si je treba prizadevati za integracijo duševno-zdravstvenih

storitev v sisteme primarnega zdravstva.

Večina sogovornic ni imela izkušnje s hospitalizacijo, druge pa so imele večinoma

negativne izkušnje. Sicer je to odvisno od ustanove, vendar pa so povsod luknje in

primanjkljaji. Po besedah sogovornic je problem v osebju, programih in celotni

organizaciji oddelkov, zaznale so nujno potrebo po spremembah. Po besedah sogovornic

strokovnjaki zelo slabo sodelujejo med seboj. Manjkajo jim širše znanje o delu drugih

strokovnjakov na področju duševnega zdravja ter medsebojno sodelovanje in pomoč. S

samoplačniško obravnavo imajo sogovornice pozitivne izkušnje, kar zadeva brezplačno

zdravstvo, pa so možne mnoge izboljšave.

Kritična ocena metodologije

Zavedam se, da bi svojo raziskavo lahko še dodatno izpopolnila ter podatke še bolj

natančno analizirala. Za točnejše rezultate bi morala raziskavo razdeliti na posameznice, ki

so najhujšo krizo že predelale, in na posameznice, ki se trenutno spopadajo z njo. V

konkretnem primeru bi morala dodati še nekaj posameznic, ki se trenutno spopadajo s

krizo. Prav tako bi za točnejše rezultate morala v raziskavo dodati več posameznic, ki bi

43

imele izkušnjo s hospitalizacijo, da bi dobila bolj relevantne rezultate. Kljub temu menim,

da je vsaka od šestih sogovornic z mano delila pomembne informacije.

SKLEPI:

Pojavnost anksioznih motenj pri mladih ženskah je nedvomna. O številkah na

podlagi te raziskave ne morem govoriti, vendar po moji izkušnji sogovornic ni

težko najti.

Z anksiozno motnjo se ženske prvič srečajo v različnih starostnih obdobjih, tako da

ne moremo sklepati, v katerih letih so ženske bolj dovzetne za tovrstno motnjo.

Intervjuvanke anksiozno motnjo večinoma doživljajo v obliki tesnobnih ali

paničnih napadov. To vključuje fizične in psihične simptome.

Dejavniki, ki sprožijo anksiozne motnje, so med drugim izčrpanost, stres in

izgorelost.

Osebe, ki so obdobje najhujše krize že dale skozi, imajo bolj pozitiven pogled na

anksiozno motnjo in se iz izkušnje poskušajo čim več naučiti. Osebe, ki so trenutno

v obdobju krize, na anksiozno motnjo gledajo izrazito negativno.

Okolica se na anksiozno motnjo odziva negativno, če o njej nima dovolj informacij.

Družina in prijatelji, ki so se najprej odzvali negativno, so z informiranjem

izboljšali razumevanje in nato lažje sprejeli, da ima intervjuvanka anksiozno

motnjo. Družina in bližnji prijatelji večinoma nudijo podporo.

Intervjuvanke so iz svojega življenja zavestno odstranile osebe, ki jim niso zares

blizu.

Intervjuvanke se srečujejo s predsodki in stigmatizacijo, predvsem so deležne

nerazumevajočih pripomb, neprimernih vprašanj in obtožb izsiljevanja.

Spopadanje z anksiozno motnjo je na začetku zelo težko. Vendar ko posameznik

najde ustrezne tehnike in načine, kako motnjo obvladovati, vse skupaj postane

lažje. V vsakem primeru je treba najti pomoč, to pa lahko nudijo strokovnjaki,

bližnji ali prijatelji.

Načini spopadanja z anksiozno motnjo so uporaba zdravil, posluževanje

psihoterapije in izvajanje različnih tehnik ter vaj.

V akutnem času tesnobnega ali paničnega napada pomagajo tehnike, kot so dihalne

vaje, zamotitev, preusmeritev misli in sproščanje.

44

Kot preventiva, da do tesnobnih ali paničnih napadov sploh ne pride, blagodejno

vplivajo šport, meditacija, čuječnost, sproščanje v naravi in delo na sebi.

Posledice anksiozne motnje se kažejo na različnih področjih, predvsem na odnosih,

potrebah in vedenju posameznic.

Za zdravljenje anksiozne motnje se uporabljajo antidepresivi. Priporočeni so

predvsem za obdobje najhujše krize, potem pa je dobro, da se posameznice naučijo

obvladovati situacijo brez njih. V nepričakovanih trenutkih krize se uporabljajo tudi

pomirjevala.

Psihoterapija je ključen element pri obvladovanju anksiozne motnje, primerna pa je

izvedba kognitivno-vedenjske terapije.

Izkušnje s stroko so različne, saj obstajajo dobri in slabi strokovnjaki. Problem

stroke socialnega dela vidim v tem, da ljudje nimajo informacij o tem, kaj jim

socialno delo sploh lahko nudi, zato se niti ne poslužujejo tovrstne pomoči.

Problem se kaže tudi v psihiatriji, saj so ambulantne obravnave prekratke za

kvaliteten proces dela. Večinoma je izkušnja pozitivna s plačljivimi strokovnjaki,

izkušnja z javnim zdravstvom pa ni najboljša. Problem so dolge čakalne vrste,

predvsem pa pomanjkljivo znanje strokovnjakov. Izkazalo se je, da imajo splošni

zdravniki nezadostno znanje o duševnem zdravju, saj intervjuvankam niso znali

dodeliti diagnoz, jim razložiti kaj anksiozne motnje so, niti jih niso znali ustrezno

napotiti k drugemu strokovnjaku.

Institucije za duševno zdravje temeljijo na medicinskem modelu, poleg tega pa

imajo na nekaterih oddelkih zaposleno osebje, ki sploh ni izobraženo na področju

duševnega zdravja.

Strokovnjaki duševnega zdravja med seboj zelo slabo sodelujejo, zato tudi

uporabnike težko informirajo o ostalih možnostih zdravljenja.

45

6. PREDLOGI

Moji predlogi na podlagi rezultatov raziskave so:

Glede na to, da je današnji človek vse bolj obremenjen in da težave v duševnem

zdravju naraščajo, se mi zdi nujno dodatno izobraževanje o teh temah na vseh

študijskih programih, kjer bodo bodoči strokovnjaki delali z ljudmi. Anksiozne

motnje so ena najpogostejših težav v duševnem zdravju, zato je še toliko bolj

pomembno, da se študenti z njimi spoznajo čim prej. Poudarjam pomen

pravočasnega prepoznavanja in ukrepanja. Dodatna izobraževanja na temo

anksioznih motenj bi svetovala na Fakulteti za socialno delo, Pedagoški fakulteti,

Zdravstveni fakulteti, Fakulteti za medicino in na Filozofski fakulteti – smer

psihologija.

Poleg študentov se mi zdi dodatno izobraževanje obvezno tudi za strokovnjake teh

področij, ki vsakodnevno sodelujejo z ljudmi, ki imajo morebiti anksiozno motnjo.

Zopet poudarjam pomen zgodnjega prepoznavanja in usmerjanja uporabnika.

Strokovnjake je treba izobraziti o tem, katere vrste pomoči obstajajo, kateri

strokovnjaki jih izvajajo in kakšne so razlike. Osebam z anksiozno motnjo sploh v

trenutkih nemoči koristijo vse informacije, ki jim lahko prihranijo ogromno

nepotrebne bolečine.

V sistemih pomoči in v družbi nasploh se je treba zavzemati za destigmatizacijo

oseb z anksiozno motnjo. Prepogosto se zgodi, da so osebe z anksiozno motnjo

zaradi osebnih okoliščin odrinjene na rob družbe in označene za šibke. Okolica se

negativno odzove takrat, ko o določenem pojavu nima znanja in informacij. Sicer je

danes ozaveščanje o težavah v duševnem zdravju mnogo boljše, kot je bilo pred

leti, pa vendar. Predlagam dodatno ozaveščanje o anksioznih motnjah, predvsem s

strani strokovnjakov in medijev.

Kljub temu da obstaja mnogo knjig in spletnih člankov o anksioznih motnjah,

predlagam izdelavo letakov s ključnimi informacijami o tem, kaj je anksiozna

motnja in predvsem kakšni načini pomoči obstajajo v Sloveniji. Letak bi vseboval

informacije o tem, kakšno pomoč nudijo zdravstveni dom, center za socialno delo,

Psihiatrična klinika Ljubljana, psihoterapevti, društvo DAM itd. Te letake bi morali

imeti vsi strokovnjaki, pri katerih obstaja možnost, da bodo sodelovali z osebo, ki

ima anksiozno motnjo. Kot kaže moja raziskava, imajo zdravstveni domovi

46

največjo potrebo po teh letakih, saj se večina oseb ob prvem srečanju z anksiozno

motnjo obrne na osebnega zdravnika.

Predlagam krepitev obstoječih in oblikovanje novih preventivnih programov za

lažje obvladovanje vsakodnevnih stisk. Takšni preventivni programi zajemajo

treninge za premagovanje stresa, krepitev samopodobe in samozavesti, krepitev

pozitivnega razmišljanja, trike za vsak dan, premagovanje slabih navad itd.

V osnovnih šolah bi v redni učni program morali vnesti vsebine, pri katerih se več

govori o tem, kako deluje človeški um, kako različni smo si ljudje, kako pomembno

je sprejemanje sebe in drugih, kako si ustvariti dobro mnenje o samem sebi, ter pri

katerih se poudarja predvsem to, da je v redu, če enostavno si to, kar si.

Smiselno se mi zdi ustanoviti skupino za samopomoč, ki bo namenjena osebam z

anksiozno motnjo. Organizirana bi bila redna srečanja, kjer bi osebe z ankisozno

motnjo delile svoje izkušnje, občutke, želje, strahove, dileme … Takšen program bi

moral delovati v okviru centrov za socialno delo, kjer bi socialni delavci na različne

načine sodelovali s skupino. Poleg nudenja varnega prostora za pogovor in

izražanje stisk, bi vodili še preventivne programe, ki jih omenjam v eni izmed

prejšnjih točk.

47

7. UPORABLJENA LITERATURA

Ameriško združenje za psihiatrijo. (2000). Diagnostični in statistični priročnik za duševne

bolezni, IV-TR.

Bourne, E. J. (2014). Anksioznost in fobije: priročnik – peta izdaja. Ljubljana: Modrijan.

Branch, R., Wilson, R. (2011). Kognitivno-vedenjska terapija za telebane. Ljubljana:

Pasadena.

Corcoran, J., Walsh, J. (2006). Clinical Assessment and Diagnosis in Social Work

Practice. New York: Oxford University Press.

Čačinovič Vogrinčič, G., Kobal, L., Mešl, N., Možina, M. (2005). Vzpostavljanje

delovnega odnosa in osebnega stika. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo.

Danton, W., Antonuccio, D. (1997). A focused empirical analysis of treatments for panic

and anxiety. V Fisher, S., Greenberg, R. (ur.), From placebo to panacea: Putting

psyhiatric drugs to the test. (str. 229–280). New York: Wiley.

Dernovšek, M. Z., Gorenc, M., & Jeriček, H. (2006). Ko te strese stres: kako prepoznati in

zdraviti stresne, anksiozne in depresivne motnje. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja.

Dernovšek, M. Z., Oreški, S., Hrast, I. (2010). Kam in kako po pomoč v duševni stiski.

Ljubljana: Izobraževalni raziskovalni inštitut.

Diagnostic and statistical manual of mental disorders: DSM IV-TR. (2000). London:

American Psychiatric Publishing.

Erzar, T. (2007). Duševne motnje: psihopatologija v zakonski in družinski terapiji. Celje:

Celjska Mohorjeva družba.

Hlebec, V. (2009). Metodologija samoevalvacije. Pridobljeno 30. 10. 2018 s

http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/odrasli/Gradiva_ESS/

ACS_Izobrazevanje/ACSIzobrazevanje_33Metodologija.pdf

Jacobson, N. (2009). Dostojanstvo in zdravje – pregled. V Teršek, A. (ur.), Človekovo

dostojanstvo in duševno zdravje (str. 35–52). Klub Revus – Center za raziskovanje

evropske ustavnosti in demokracije ter Društvo za ustavno pravo Slovenije.

Lauber, C., Nordt, C., Braunschweig, C., Rossler, W. (2006). Do mental health

professionals stigmatize their patients. Acta Psychiatrica Scandinavica.

48

Mesec, Bl. (1997). Metodologija raziskovanja v socialnem delu 2 (skripta), Ljubljana:

Visoka šola za socialno delo.

Nacionalni inštitut za javno zdravje. (2016). Anksiozne motnje, kako jih prepoznati in

premagati? Pridobljeno 3. 10. 2018 s http://www.nijz.si/files/publikacije-

datoteke/brosura_anksiozne_motnje_2016.pdf

Ravter, S. (ur). (2004). Živeti s težavami v duševnem zdravju. Ljubljana: Ozara Slovenija.

Rutz, W. (2004). Med psihiatričnimi bolnišnicami in nevladnimi organizacijami. V Ravter,

S. (ur.), Živeti s težavami v duševnem zdravju (str. 10–12). Ljubljana: Ozara Slovenija.

Sernec, K. (2015). Duševno zdravje. V Klančar, T., Hodnik, T., Maraž, D. (ur.), Za

duševno zdravje v Ljubljani (str. 14–16). Mestna občina Ljubljana: Oddelek za zdravje in

socialno varstvo Ljubljana – zdravo mesto.

Smith, L. L., Elliot, C. H. (2010). Premagovanje anksioznosti za telebane. Ljubljana:

Pasadena: Društvo za pomoč osebam z depresijo in anksioznimi motnjami: OZARA

Slovenija, nacionalno združenje za kakovost življenja.

Švab, V. (2015). Obravnava v skupnosti. Ljubljana: Šent, Slovensko združenje za duševno

zdravje.

Švab, V. (2009). Duševna bolezen in stigma. Ljubljana: Šent, Slovensko združenje za

duševno zdravje.

Temnik, S. (2009). Telesno bolni in duševno zdravi? V Teršek, A. (ur.), Človekovo

dostojanstvo in duševno zdravje (str. 77–88). Klub Revus – Center za raziskovanje

evropske ustavnosti in demokracije ter Društvo za ustavno pravo Slovenije.

Teršek, A. (ur). (2009). Človekovo dostojanstvo in duševno zdravje. Klub Revus – Center

za raziskovanje evropske ustavnosti in demokracije ter Društvo za ustavno pravo

Slovenije.

Xu, Y., Schneier, F., Heimberg, R. G., Princisvalle, K., Liebowitz, M. R., Wang, S.,

Blanco, C. (2011). Gender differences in social anxiety disorder: Results from the national

epidemiologic sample on alcohol and related conditions. Pridobljeno 5. 10. 2018 s

https://s3.amazonaws.com/academia.edu.documents/44352854/Gender_differences_in_soc

ial_anxiety_dis20160403-20234-

ugmnn0.pdf?AWSAccessKeyId=AKIAIWOWYYGZ2Y53UL3A&Expires=1548945275&

49

Signature=n9t8Wdyl%2BDKcgsqJDkjTOAalmIQ%3D&response-content-

disposition=inline%3B%20filename%3DGender_differences_in_social_anxiety_dis.pdf

Zgonc, Š. (2015). Vsakdanje življenje posameznika z duševno motnjo. V Klančar, T.,

Hodnik, T., Maraž, D. (ur.), Za duševno zdravje v Ljubljani (str. 14–16). Mestna občina

Ljubljana: Oddelek za zdravje in socialno varstvo Ljubljana – zdravo mesto.

50

8. PRILOGE

Priloga 1: Vprašalnik

Spol: Ženski

Starost:

1. Kdaj in na kakšen način ste se prvič srečali z anksiozno motnjo?

2. Kako so se simptomi nadaljevali oziroma na kakšne vse načine se je anksiozna motnja kazala?

3. Kako ste se v začetnem obdobju spopadli s tem?

4. Kako so se odzvali bližnji in prijatelji?

5. Na kakšen način so vam nudili podporo in pomoč?

6. Kakšne imate izkušnje s stigmatizacijo in predsodki ljudi?

7. Kako je bolezen vplivala na medosebne odnose ( raven partnerstva, družine, prijateljev, sošolcev,

sodelavcev,…)?

8. Kako je bolezen vplivala na izobraževanje oziroma karierno pot?

9. Kako je bolezen vplivala na vašo samopodobo?

10. Na katerih drugih področjih življenja se še kažejo posledice vaše bolezni?

11. Na kakšen način si pomagate? Ali ste razvili kakšne strategije, kako blažiti (akutno) tesnobo?

12. Na kakšen način se zavarujete? Katere preventivne ukrepe izvajate, ki vam pomagajo preprečiti

tesnobne napade?

13. Kdaj ste dobili strokovno potrditev, da imate anksiozno motnjo? Katere vrste strokovnjak je to

potrdil?

14. Na kakšen način se zdravite? Kaj menite, da vam najbolj pomaga in zakaj?

(zdravila/terapija/samopomoč)

15. Kakšne imate izkušnje s socialnim delavci? (center za socialno delo, nevladne organizacije, šole,

zdravstveni domovi…)

16. Kakšne imate izkušnje s psihiatri in hospitalizacijo?

17. Kakšne imate izkušnje s psihoterapevti in psihoterapijo?

18. Kdaj ste imeli nazadnje obdobje krize? Kako uspešno ste jo po vašem mnenju obvladovali?

19. Kako danes sprejemate svojo anksiozno motnjo?

20. Kaj bi svetovali drugim, ki se spopadajo s tovrstno motnjo?

51

Priloga 2: Zapis intervjujev in določitev enot kodiranja

INTERVJU 1

Spol: Ženski

Starost: 29

1. Kdaj in na kakšen način ste se prvič srečali z anksiozno motnjo?

Prvič, da sem se zavedala, je bilo leta 2014, bila sem stara 24 let.(A1) Ko sem prišla iz Švedske, kjer sem bila

na izmenjavi in se mi je življenje obrnilo na glavo. Šla sem živet nazaj k staršem, dobila sem novo službo,

mami je izgubila službo, starša sta šla narazen, z dolgoletnim fantom sem šla narazen na zelo grd način,

diplomo sem pisala...(A2) Eno leto sem intenzivno počela milijon stvari, saj sem hodila okoli, se zabavala s

prijatelji in veliko delala.(A3) Nato sem fizično začela čutit, da nekaj ni v redu.(A4) Utrujenost, vrtoglavice,

omotičnost, glavobol, razbijanje srca.(A5) Ampak to je bilo na vsake toliko časa. Nato pa smo šli s službo v

Poreč na neki dogodek, kjer smo imel zabavo in je bilo res dobro. In naslednji dan, preden smo šli domov, je

meni po kosilu postalo neverjetno slabo. Nato me je med vožnjo začelo oblivat, bilo mi je vroče, srce mi je

razbijalo, tresti sem se začela in mislila sem, da me bo kap.(A6) Nekako je najhujše minilo, vmes sem pa tudi

bruhala. Mislila sem, da imam mačka od prejšnje noči.(A7) Res sem se slabo počutila in rabila sem nekaj

dni, da sem prišla k sebi. V naslednjih tednih pa so bili panični napadi še pogostejši.(A8)

2. Kako so se simptomi nadaljevali oziroma na kakšne vse načine se je anksiozna motnja kazala?

Naslednji hujši napad se je zgodil na letališču, ko sem se odločila, da nočem iti v tujino.(A9) Kot da se ti

malo zmeša mi je kliknilo v glavi, da nočem iti.(A10) Nisem vedela kaj mi je, samo vedela sem da je nekaj

narobe z mano. Počutila sem se, kot da sem izven svojega telesa, kot da sploh nisem zares jaz in zares

tam.(A11) In ko sem prišla domov, je bilo takrat 2 meseca zares hudo.(A12) Neverjetno se mi je poslabšalo,

nisem mogla normalno delat,(A13) nisem si upala do Ljubljane, nikamor nisem upala.(A14) Ob napadu je

prevladovala vrtoglavica, kot da nisem imela ravnotežja, nisem imela kontrole nad okončinami, mravljinčilo

me je, nabijalo mi je srce.(A15) Zelo intenziven je bil občutek, kot da sem nekje drugje.(A16) Fizično sem

bila povsem izčrpana, brez energije, izžeta.(A17) Poznalo je mi je tudi na obnašanju, čeprav sem družaben

človek se mi ni dalo pogovarjati in dobivati z nikomer.(A18) Menstruacije nisem imela 1 leto.(A19) Ampak

še vedno sem imela v glavi, da je z mano nekaj fizično narobe.(A20) Povod za mojo tesnobo je bila sigurno

izčrpanost, saj telo ni več zmoglo.(A21) Drugače pa se mi anksioznost kaže na dva načina, eno je tesnobnost,

drugo pa je panika. Pri meni je najprej prišlo do paničnih napadov(A22), šele nato sem razvila anksioznost,

ki pa je v bistvu konstanten strah pred naslednjim paničnim napadom.(A23)

3. Kako ste se v začetnem obdobju spopadli s tem?

Ker se je začelo s fizičnimi znaki, sem takrat hodila po zdravnikih in raznih pregledih.(A24) Kljub vsemu je

bila pri meni ključna izčrpanost in vse je prišlo za mano.(A25) Ker je mami psihologinja, mi je že od samega

začetka govorila da bi to lahko bila anksiozna motnja.(A26) Dala mi je knjige o anksioznih motnjah in meni

je branje zelo pomagalo.(A27) Šla pa sem tudi do psihiatra v študentski zdravstveni dom,(A28) on pa mi je

52

predpisal antidepresive Prozac, ki sem jih jedla 6 mesecev.(A29) Ampak psihiater ti da zdravila, tam si 15

minut in to je to.(A30) Zato sva se z mami dogovorili, da bova izvajali terapijo.(A31)

4. Kako so se odzvali bližnji in prijatelji?

V obdobju daljše krize sem bila v družbi neaktivna ali pa na srečanje sploh nisem prišla, nehala sem piti

alkohol, nehala sem se ličiti.(A32) Nisem bila depresivna, ampak me je bilo konstantno strah da bi prišlo da

je z mano nekaj narobe.(A33) Prijateljice so bile najprej zelo razumevajoče in podporne, čez čas pa niso bile

več toliko.(A34) Govorile so mi v smislu, kaj se smiliš sama sebi saj imaš vse urejeno, pri meni je veliko

slabše.(A35) Enostavno niso razumele moje stiske.(A36) Ljudje rečejo, da imam vedno izgovore, saj si želim

iti ven ampak ne morem.(A37) In takrat mi je težko, krivo se počitim.(A38) Tudi besede prijateljic: Kako, da

še nisi ok? Ali spet, ali nisi blia že bolje?… Bolijo, vendar jim ne zamerim.(A39)

5. Na kakšen način so vam nudili podporo in pomoč?

Mami je psihologinja in sem enkrat na teden hodila k njej na terapije, delali sva vaje za sproščanje in se

predvsem veliko pogovarjali.(A40) Tudi z očetom, bratom, sestričnami in tetami, z vsemi sem se ogromno

pogovarjala.(A41) Podporo sem čutila predvsem v tem, da so šli z mano kamorkoli, ko sama nisem

zmogla.(A42) Večino podpore sem dobila od očeta in mame.(A43) Od prijateljic sem bila že vesela, da sem

dobila kakšen sms.(A44)

6. Kakšne imate izkušnje s stigmatizacijo in predsodki ljudi?

Znanci, ljudje ki mi sicer niso ravno blizu so imeli najbolj nerazumevajoče pripombe,(A45) v smislu: Kako

te je lahko strah? Kako ti pretiravaš. Kar nekaj si depresivna. Kako si lahko slabo, saj imaš vse potrebno v

življenju? Ali veš takrat, ko se ti je malo zmešalo?(A46) Občutek sem dobila, da ljudje mislijo, da sem si

sama povzročila in da imam samo v glavi, da sem šibka in pretiravam.(A47) Če ima kdo sladkorno bolezen

se vsem smili pa ga razumejo, če imaš pa anksiozno motnjo se pa okolica obnaša, kot da si sam kriv da jo

imaš.(A48) Reakcije drugih mi dajo občutek, da sem res sama kriva in potem seveda nastopi sram, da imam

anksiozno motnjo.(A49)

7. Kako je anksiozna motnja vplivala na medosebne odnose ( raven partnerstva, družine, prijateljev,

sošolcev, sodelavcev,…)?

Začela sem se družiti le s tistimi osebami, ki so mi res blizu.(A50) S tistimi bežnimi kolegi se mi ni dalo več

ubadati.(A51) Včasih sem res veliko stvari počela, sedaj pa rabim več časa zase.(A52)

8. Kako je anksiozna motnja vplivala na izobraževanje oziroma karierno pot?

Kompletno se mi je ustavilo vse. Sama sebe sem silila v pisanje magistrske naloge, nato pa sem padla dol in

obležala.(A53) V tistem obdobju jaz ne bi mogla iti delat kamorkoli, saj nisem bila zmožna.(A54) Še dobro,

da sva bili z mami že v naprej dogovorjeni, da bom delala pri njej, drugače res ne vem kako bi pričela svojo

karierno pot. Vpliva močno tudi na želje in na cilje v karieri in v življenju nasploh.(A55) Vpliva pa tudi na

motivacijo in koncentracijo.(A56)

53

9. Kako je anksiozna motnja vplivala na vašo samopodobo?

Na samopodobo pa anksiozna motnja še najbolj vpliva. V času krize sem sama sebe popolnoma drugače

dojemala, kot da to nisem jaz.(A57) Zelo težko mi je bilo sprejeti samo sebe, težko sem se sprijaznila da

imam to in da bo verjetno z mano celo življenje.(A58) Pogosto se vprašam: Ali ljudem sploh še paše moja

družba? Ali sem še zabavna? Kdo se sploh rad z mano druži?(A59) Tudi nesposobno sem se počutila, kako

me je lahko strah pri teh letih. (A60) Sovrstniki gradijo kariere in potujejo po svetu, jaz pa sama doma.(A61)

10. Na katerih drugih področjih življenja se še kažejo posledice anksiozne motnje?

Najbrž paše k medosebnim odnosom, ampak o zvezi razmišljam drugače. Kakšen fant bo to prenašal in zakaj

bi kdo sploh hotel imet takšno punco?(A62) Kar dosti pa vpliva na osamljenost. Sploh kadar so krize, imam

res obdobja izjemne osamljenosti.(A63) Vpliva tudi na hobije, predvsem težko je vzdrževati kakšne stare, kot

so meni hribi.(A64) Na potovanje ne morem iti kar tako, brez pomislekov kot večina sovrstnikov.(A65)

Drugačen imam pogled na svet in na druge.(A66) Bolj sem uvidevna in poskušam razumeti druge.(A67) Tudi

ko se imam lepo, si veliko bolj pustim uživati, doživeti trenutek, ga čutiti.(A68)

11. Na kakšen način si pomagate? Ali ste razvili kakšne strategije, kako blažiti (akutno) tesnobo?

Najbolj mi pomagajo dihalne vaje, klasičen abdominalen način dihanja s predpono.(A69) Če je bilo zelo

hudo, mi je pomagalo tudi štetje česarkoli, avtomobilov, ljudi, dreves.(A70) Karkoli, s čimer sem zamotila

možgane.(A71) Če je bila res kriza, sem vzela Helex, da sem se pomirila.(A72) Nujno moram imeti vodo ob

sebi,(A73) pa hladnejše okolje, npr. klima.(A74) Če pa je kdo zraven, se moram pa čim več pogovarjati,

spraševati me morate o X stvareh, samo da se zamotim in razmišljam nekaj drugega.(A75) Če postanem

slabotna mi pogosto pomaga, da kaj pojem kot so oreščki ali pa kaj podobnega.(A76)

12. Na kakšen način se zavarujete? Katere preventivne ukrepe izvajate, ki vam pomagajo preprečiti

tesnobne napade?

Najbolj pomembne so zagotovo misli in ko opazim potrebo, naredim vaje za preusmeritev misli.(A77) Za

prekinitev negativnih misli uporabljam podporne stavke kot so: saj zmoreš, v tebi je moč.(A78) Ko imam

skrbi o tem kaj se mi lahko zgodi, sem si tudi že pela.(A79) Ko peljem psa na sprehod po gozdu in pomislim,

da se mi lahko kaj zgodi in mi nihče ne bo mogel pomagati, takrat si pojem Kekčevo pesem. Najbolj

pomembno mi je torej preusmerjanje misli.(A80) Raziskujem tudi, od kod prihajajo neka prepričanja in zakaj

jim slepo verjamem.(A81) Z mami sva delali tudi medicinsko hipnozo, ki je v bistvu kot neka vodena

meditacija in mi je zelo pomagalo,(A82) telo se mi je sprostilo. Preizkusila sem tudi progresivno mišično

relaksacijo, kar mi je umirilo misli in prekrvavitev.(A83) To sem lahko sama izvajala. Vadila sem čuječnost,

predvsem ko sem peljala psa na sprehod pa sem si rekla, zdaj pa samo opazujem gozd, ali pa sem zaprla oči

in samo poslušala okolico.(A84) Pričela sem tudi z jogo, na katero sem najprej hodila v društvo, zdaj pa jo

zaradi časovne stiske raje delam kar doma. Joga je super, ker umiri živčni sistem in vsi, ki imamo anksiozno

motnjo imamo zelo hitro vzburjen živčni sistem.(A85) Joga pa pomaga, da se počasneje vzburi. Tehnike

sproščanja res ogromno pripomorejo k temu, da do napada ali anksioznosti sploh ne pride. Ko umiriš telo in

um, tudi lažje vidiš situacijo iz druge perspektive, bolj realno.(A86) Zelo pomembna je tudi hrana, saj če

lepše jem, mi definitivno pripomore k boljšemu počutju.(A87) Vsak mora pri sebi ugotoviti, katera živila mu

54

ustrezajo in mu umirjajo živčni sistem.(A88) Beljakovine, vitamini, super-živila, karkoli. Znati moraš najti

način, kako umiriti misli in živčni sistem, nato pa to nadzorovati. Najbolj pomembno je to, da v življenju

dobiš več dobrih občutkov kot slabih.(A89) In sami moramo poskrbeti za to, da jih res dobimo. Ustvariti si

moramo situacije, katere nas osrečujejo, ponavljati stvari, v katerih uživamo in se imamo lepo.(A90)

13. Kdaj ste dobili strokovno potrditev, da imate anksiozno motnjo? Katere vrste strokovnjak je to

potrdil?

Leta 2014, psihiater v Študentskem zdravstvenem domu,(A91) tudi mami psihologinja in osebna zdravnica

sta se strinjali.

14. Na kakšen način se zdravite? Kaj menite, da vam najbolj pomaga in zakaj?

(zdravila/terapija/samopomoč)

Na začetku sem jedla antidepresive.(A92) Ampak sem jih opustila, saj so antidepresivi le 'bergla', katera ti ne

dovoli napredka.(A93) Zdi se mi, da kdor večkrat je tablete, jih potem ne more opustiti.(A94) Tudi sama

nočem biti odvisna od kemije, ampak najti druge načine, ki mi bodo pomagali obvladovati bolezen.(A95) Zdi

se mi, da je sodelovanje s terapevtom zelo pomembno, saj te pravilno vodi in obrazloži zadeve.(A96) Najbolj

mi pomaga terapija z mami(A97), vaje za nadzor misli in prepričanj, joga, progresivno sproščanje,

medicinska hipnoza.(A98) Vmes sem imela seveda misli, da bi šla nazaj na tablete ker je tako mnogo lažje,

vendar na srečo še vedno vztrajam pri terapijah in samopomoči.(A99) Pomirjevala Helex imam za vsak

slučaj vedno pri sebi, ampak mi v bistvu že samo to da občutek pomirjenosti.(A100)

15. Kakšne imate izkušnje s socialnim delavci? (center za socialno delo, nevladne organizacije, šole,

zdravstveni domovi…)

Nimam izkušnje s socialnimi delavci, saj imam doma mami in ni bilo potrebe.(A101)

16. Kakšne imate izkušnje s psihiatri in hospitalizacijo?

Psihiater mi je v študentskem zdravstvenem domu dal diagnozo, vendar si ni vzel časa zame sploh.(A102)

Hospitalizirana nisem bila nikoli.(A103)

17. Kakšne imate izkušnje s psihoterapevti in psihoterapijo?

Ker je mami psihologinja sem vse terapije in vaje izvajala z njo,(A104) čeprav je to veliko ljudi odsvetovalo.

Ampak sama nisem imela potrebe, da bi morala obiskati kakšnega drugega psihoterapevta.(A106)

18. Kdaj ste imeli nazadnje obdobje krize? Kako uspešno ste jo po vašem mnenju obvladovali?

Da je bil res hud, je bilo januarja, ko smo šle s prijateljicami na večerjo.(A107) Doživela sem občutek, ko ti

srce za trenutek zastane, nato pa nadaljuje.(A108) Je res grozen občutek, zavrtelo se mi je in v sekundi sem

stekla iz restavracije.(A109) Bilo me je panika, ampak sem vzela pomirjevalo Henex in izvedla dihalne vaje s

predpono, hitro je bilo boljše.(A110) Drugače pa se trenutki krize pojavljajo, ampak za kratek čas v blagi

obliki in jih obvladujem.(A111)

19. Kako danes sprejemate svojo anksiozno motnjo?

Boljše bi bilo, da je nebi bilo.(A112)Saj iz vsake stvari odneseš nekaj dobrega in se nekaj naučiš. Jaz sedaj

drugače gledam na svet, vse boljše razumem, sprejemam drugačne, sebe bolje poznam in vem, kako se

odzvati na določene situacije, bolje doživljam svet.(A113) Ampak če bi lahko izbirala, da grem lahko brez

55

slabe misli v Afriko jutri, bi takoj sprejela, samo da nimam anksioznosti.(A114) Menim, da ima vsak v

življenju situacijo, ki mora iti čez njo in ga res spremeni.(A115) Prepričanja in misli res vplivajo na življenje

in imam sedaj boljši nadzor. (A116)

20. Kaj bi svetovali drugim, ki se spopadajo s tovrstno motnjo?

Najprej bi svetovala, naj si o tem preberejo čim več literature in spoznajo samega sebe.(A117) Poleg tega je

pomembno, da si najdejo strokovnjaka, s katerim bodo šli čez vse to, da stoji ob strani, saj bolje razloži, da to

ni nič takega in da se da obvladovati.(A118) Hkrati je pomembno, da si vsak posameznik vzame čas in ne sili

v to, da okreva.(A119) Ne moreš se prisiliti, da si dobro, ampak si moraš pustiti čas da se pozdraviš, si

vzameš čas zase.(A120) Iz bolezni pa skušaš potegniti ven čim več, kar lahko.(A121)

INTERVJU 2

Spol: Ženski

Starost: 23

1. Kdaj in na kakšen način ste se prvič srečali z anksiozno motnjo?

Pri 9 letih(B1) in sicer je bilo kot nek panični napad.(B2) Bilo je po dnevu, ko sem bila očitno izgorela.(B3)

Imela sem šolo, 2 treninga plesa in košarke, verouk, pa še k maši sem šla.(B4) In tam me je začelo tiščat v

prsih, slabo mi je bilo.(B5) Ker nisem vedela, kaj je to, sem se ustrašila.(B6) Razumela sem kot neko fizično

bolezen,(B7) saj sem se potila, srce mi je noro bilo, tresla sem se.(B8)

2. Kako so se simptomi nadaljevali oziroma na kakšne vse načine se je anksiozna motnja kazala?

V obliki teh tesnobnih napadov,(B9) zato tudi nisem hotela v šolo.(B10) Nikamor nisem hotela iti zaradi

strahu, da se spet pojavi tesnoben napad.(B11) Razvila sem strah, da se bo ponovno zgodilo, če zapustim

svoje varno okolje, se pravi hišo.(B12) Nato so se mi vedno te tesnobni napadi kazali na enak način.

Simptomi so bili različni. V srednji šoli in kasneje se je pojavila še vrtoglavica in nestabilnost, kar je bilo še

bolj zastrašujoče.(B13) To je bilo včasih zelo izrazito, strah pred novim tesnobnim napadom.(B14) Da bom

na primer v trgovini in se mi bo nekaj zgodilo, nihče pa mi ne bo znal pomagati.(B15) Danes pa tega nimam

več, ker vem, da tudi če do tega pride, znam situacijo obvladovati.(B16) Tesnobne napade sem sama zaznala

kot bolj problematične, saj so me ovirali v vsakdanjem življenju.(B17) Vseeno pa je prisotna tudi konstantna

skrb glede vsega, šole, odnosov, službe, zdravja, itd.(B18)

3. Kako ste se v začetnem obdobju spopadli s tem?

Napad tesnobe sem skušala le preživet.(B19) Nisem iskala pomoči ker niti nisem razumela, da je to lahko

anksiozna motnja.(B20) Nihče mi tega ni znal razložit.(B21) Osebna zdravnica me je sicer napotila k otroški

psihologinji, kjer sva mal pogovarjali.(B22) To mi ni nič pomagalo in enostavno sem samo skušala preživeti

trenutke tesnobe, samo da je bilo mimo in potem naprej funkcionirat.(B23) Niti osebna zdravnica niti

psihologinja nista zaznali, da bi lahko imela anksiozno motnjo.(B24)

56

4. Kako so se odzvali bližnji in prijatelji?

Bližnji niso razumeli, kaj se z mano dogaja.(B25) Razumeli so kot neko trmo ali pa kot upiranje otroka,

odziv otroka ko nekaj izkorišča.(B26) O teh stvareh res niso nič vedeli, ker se ni govorilo o tem.(B27) Čez

leta, ko se je moje vedenje začelo ponavljati, so ugotovili da ni to neka trma in vedenje, ki ga povzročam

nalašč.(B28) In takrat so mi pričeli pomagati iskati pomoč, usmerjali so me.(B29) V šoli sem pa v bistvu

takrat res veliko manjkala, nisem sošolcem povedala kaj se z mano dogaja.(B30) Ampak tudi ko sem bila v

šoli, so imeli do mene odnos: Ta je pa čudna; Ta pa kar nekaj joka; kaj ji ni jasno.(B31) In iz tega razloga jim

nisem nič razlagala, saj že sama nisem dobro razumela kaj se mi dogaja, kako bodo šele drugi.(B32) Ko so se

v srednji šoli stvari začele stabilizirati, sem pa spregovorila s sošolkami, tudi za nazaj.(B33) Odzivi so bili

zelo različni,(B34) nekateri so bili prestrašeni, s strani so name gledali, bila sem čudna in niso mogli

razumeti.(B35)

5. Na kakšen način so vam nudili podporo in pomoč?

Mami je bila vedno zraven tudi ob napadih tesnobe.(B36) Ves čas je bila v pripravljenosti, da se lahko kaj

zgodi.(B37) Bila mi je na voljo tudi ko je bila v službi, sredi noči.(B38) In vedno me je skušala pomirit tako,

da me je zaposlila.(B39) Ob 3 ponoči sva se igrale igrice in namizne igre. (B40) Pomagala mi je pa tudi z

iskanjem različnih strokovnjakov, na katere bi se lahko obrnila.(B41) Pa tudi od ostalih članov družine sem

čutila, da mi stojijo ob strani. (B42)

6. Kakšne imate izkušnje s stigmatizacijo in predsodki ljudi?

Med sošolci, označevali so me za nesposobno, čudno, šibko, nemočno.(B43) Tako so me obravnavali zato,

ker sem se vedla drugače, kot je družba pričakovala.(B44)V šoli so mi rekli, da s takšnim vedenjem samo

izkoriščam.(B45) Prav tako ena psihoterapevtka me je označila za nesposobno, tako sem jaz razumela.(B46)

In počutila sem se slabo, ponižano.(B47) Zdi se mi, da strokovnjaki, ki bi morali nuditi največ opore, v tem

izvesijo.(B48)

7. Kako je anksiozna motnja vplivala na medosebne odnose ( raven partnerstva, družine, prijateljev,

sošolcev, sodelavcev,…)?

V času konca osnovne šole in začetek srenje šole, ko bi človek moral bit najbolj družaben, to pri meni ni bilo

možno.(B49) Nisem mogla obdržat prejšnjih odnosov, niti vzpostavljati novih.(B50) Bila sem nezmožna se

držat dogovorov, ker je vmes prišla tesnoba in za druge sem bila zelo nezanesljiva.(B51) S tega vidika mi je

anksiozna motnja skrhala odnose.(B52) Kasneje mi je pa okrepilo odnose s tistimi ljudmi, s katerimi sem

razvila globje odnose.(B53)

8. Kako je anksiozna motnja vplivala na izobraževanje oziroma karierno pot?

Velik bolj sem se mogla trudit že v osnovni šoli, ker sem imela toliko izostankov.(B54) Največjo krizo sem

imela v prehodu v gimnazijo, saj mi je predstavljalo ogromen stres.(B55) Izostanki so se nadaljevali v srednji

šoli, saj me je bilo strah pred napadi tesnobe.(B56) Dodaten pritisk in stres pa sem doživela v zadnjih

letnikih, ko sem želela imeti čim več točk za vpis na željeno fakulteto.(B57)V sebi sem videla, da tega ne

zmorem in nisem videla možnosti.(B58) Na podlagi tega sem se odločila za fakulteto, ki sploh ni bila

57

primerna zame in to je še podaljšalo iskanje smeri, ki me res veseli.(B59) V času študija ni bilo več

simptomatike in fizičnih znakov bolezni, ampak se mi je odražalo predvsem v mislih.(B60) Imela sem se za

nezmožno in to je pa res preprečilo, da bi lahko kamorkoli napredovala in uspela.(B61)

9. Kako je anksiozna motnja vplivala na vašo samopodobo?

Zelo močno, saj sem se sama sebi zdela nesposobna.(B62) In tudi drugačno sem se počutila, kot da mi na

čelu piše, da sem čudna.(B63) Enostavno se nisem počutila dobro v svoji koži.(B64) Na samopodobo je

vplivalo tudi to, da sem vmes težko jedla in sem se želela zrediti zaradi kritik sošolcev.(B65)

10. Na katerih drugih področjih življenja se še kažejo posledice anksiozne motnje?

Jaz sem zase vedno vedla, da sem marljiva in vestna, anksiozna motnja pa me je ovirala in tega nikoli nisem

mogla zares pokazat.(B66) V službi sem se hotela dokazat, pa tudi če sem bila sposobna za neko delo, me je

telo izdalo in nisem mogla ustat iz postelje ali pa sem zbolela.(B67) Enostavno tisto kar imam v sebi, zaradi

anksiozne motnje ne morem pokazat in se izrazit.(B68) Vem, da sem v sebi zanesljiva, motnja pa me ovira in

se okolici prikažem kot nezanesljiva.(B69) Vem, kakšen karakter imam in katere vrednote spoštujem, vendar

se pokažem v drugačni luči.(B70)

11. Na kakšen način si pomagate? Ali ste razvili kakšne strategije, kako blažiti (akutno) tesnobo?

Prva stvar je v tem, da sem najraje sama.(B71) Super je, da imam prostor da se umaknem in se sama

umirim.(B72) Pomaga mi globoko dihanje.(B73) Obvladujem tudi tako, da vem da to ni nekaj fizičnega da bi

lahko umrla, ampak je to moja anksiozna motnja in že vem, kako poteka.(B74) Zagotovo pomaga

spreminjanje misli.(B75)

12. Na kakšen način se zavarujete? Katere preventivne ukrepe izvajate, ki vam pomagajo preprečiti

tesnobne napade?

Spremenila sem način razmišljanja.(B76) Negativne misli preusmerjam na pozitivno.(B77) Odkar pozitivno

razmišljam, se je število tesnobnih napadov zmanjšalo.(B78) Pazim, da se zjutraj zbudim in vstanem počasi,

saj potrebujem počasen tempo.(B79) Hitenje in panika je že možni sprožilec.(B80) Vedno tudi pazim, da

nisem preobremenjena in se poslušam.(B81) Ko začutim preobremenjenost in rahle občutke tesnobe, takoj

poskušam s tehniko, ki sem se jo naučila na psihoterapiji.(B82) Telovadba pri meni preprečuje stres, stres pa

povzroča tesnobne napade.(B83) Pomaga mi tudi soočenje.(B84) Imela sem strah pred vožnjo avtomobila

ampak se s tem soočila in sedaj normalno vozim avto.(B85) Pa tudi prepoznavanje sprožilcev, da tega ne

ponavljam več.(B86) Na primer pitje kave ali pa telovadba pozno zvečer, to so moji 'triggerji', zato se teh

aktivnosti izogibam.(B87)

13. Kdaj ste dobili strokovno potrditev, da imate anksiozno motnjo? Katere vrste strokovnjak je to

potrdil?

Idejo o tem, da bi bila lahko anksioznost sem dobila sama, ko sem prebirala po internetu.(B88) In sem se

odločila, da bom šla do psihiatra na polikliniki na oddelku za izven-bolnišnično zdravljenje. In psihiatrinja je

opredelila, da imam res anksiozno motnjo in mi razložila, kaj to je.(B89)

58

14. Na kakšen način se zdravite? Kaj menite, da vam najbolj pomaga in zakaj?

(zdravila/terapija/samopomoč)

Najprej so bila zdravila tista, ki so neko ravnovesje vzpostavila.(B90) Te mi je pripisala psihiatrinja.(B91)

Ko je bilo najhujše obdobje, sem jedla tudi pomirjevala, vendar kratko obdobje.(B92) Nato pa so mi

priporočali psihoterapije, in sedaj sem končno našla primerno psihoterapevtko.(B93) Še vedno imam

minimalno dozo zdravil, ampak po letu in pol terapij ugotavljam, da je to tisto, kar mi najbolj pomaga.(B94)

Zdravila pomagajo vzpostaviti ravnovesje, ne morejo pa odstraniti vzroka mojih tesnob.(B95) Kljub temu jih

v minimalni dozi še vedno jemljem in sicer Cipralex.(B96) Samopomoči pa se najbolj poslužujem v zadnjem

letu, tehnik pa sem se naučila pri terapiji.(B97)

15. Kakšne imate izkušnje s socialnim delavci? (center za socialno delo, nevladne organizacije, šole,

zdravstveni domovi…)

S socialno delavko sem imela izkušnjo v osnovni šoli, saj sem k njej hodila na svetovalni pogovor.(B98)

Kadar sem se slabo počutila, sva se pogovarjali in sem se s tem zamotila.(B99) Pomagalo mi je prebroditi, da

so te tesnobe minile, lahko sem ji zaupala strahove in sem ji zaupala.(B100)

16. Kakšne imate izkušnje s psihiatri in hospitalizacijo?

Psihiatrinja mi je dodelila diagnozo, s hospitalizacijo pa nimam izkušnje.(B101)

17. Kakšne imate izkušnje s psihoterapevti in psihoterapijo?

Najprej sem imela eno terapevtko in iz njene strani ni bilo pravega odnosa oziroma ga nisva niti pričele

graditi.(B102) Bilo je samo direktno napadalno: Kaj je, povej, kaj je narobe?(B103) In takrat mi je bilo že

tako težko o tem govorit in sem se odmaknila.(B104) Z drugo terapevtko sem imela dokaj podobno izkušnjo,

prav tako me je na nek način napadla in sploh ni bil pravilen pristop.(B105) Jaz sem se opogumila in prišla k

njej po pomoč, ona pa me je začela kritizirati, kako lahko ponavljam letnik, kaj sploh delam v

življenju.(B106) V tistem trenutku je bila to zame ena najbolj obremenjujočih stvari, kar sem jih

doživela.(B107) Zato sem poiskala novo terapevtko, pri kateri pa je bil na srečo odnos povsem

drugačen.(B108) Veliko sva delali na terapevtskem odnosu, ubesedili sva tudi pričakovanja ene in

druge.(B109) Zelo počasi se je proces premikal in sem zelo zadovoljna.(B110)

18. Kdaj ste imeli nazadnje obdobje krize? Kako uspešno ste jo po vašem mnenju obvladovali?

Zadnji je bil nekaj tednov nazaj, ko sem zelo pozno telovadila in sem potem ponoči spet dobila nekakšen

tesnoben napad.(B111) In sem ga uspešno obvladovala, naredila sem dihalne vaje in se umirila.(B112) Jaz

vem, da je vedno en sprožilec, ki sproži tesnobo in tako sem razmislila, kaj bi lahko bilo in tako sem

ugotovila, da je bilo zaradi telovadbe.(B113) Da ga pa nisem obvladovala, je bilo pa 1 leto nazaj, ko mi je

umrl ata.(B114) Ker sem videla, da situacije ne obvladujem sem takoj kontaktirala terapevtko in s se s tem

rešila, da ni šlo na slabše.(B115)

19. Kako danes sprejemate svojo anksiozno motnjo?

Sedaj sem hvaležna, saj sem vedla, da se bom nekaj dobrega naučila iz tega.(B116) Ni prijetno, seveda je

zelo hudo in boli.(B117) Sem pa hvaležna, ker sem se toliko stvari iz tega naučila, kako biti hvaležen za vse,

59

za odnose, ljudi, zdravje.(B118) Naučila sem se pogovarjati, čisto sem sebe spoznala.(B119) Sedaj več

govorim o sebi, postala sem bolj odprta in stvari okoli sebe vidim pozitivne.(B120) Je bilo težko in nebi

priporočala nikomur, vendar ko ugotoviš, kako obvladovati situacijo, vidiš da se da normalno funkcionirati in

si urediti življenje.(B121)

20. Kaj bi svetovali drugim, ki se spopadajo s tovrstno motnjo?

Treba je ozavestit kaj je to oziroma spoznat.(B122) Ko nekdo pri sebi začne opažat takšne simptome, naj si

kaj prebere in bo že to zmanjšalo strah.(B123) Nato pa vztrajat pri iskanju osebe, ki bi lahko

pomagala.(B124) Ni nujno strokovnjak, čim več se pogovarjati o tem in dati iz sebe.(B125) Vse to zniža

psihične bolečine, nato pa naprej iskati rešitve.(B126)

INTERVJU 3

Spol: Ženski

Starost: 35

1. Kdaj in na kakšen način ste se prvič srečali z anksiozno motnjo?

Pred 3 leti, stara sem bila 32 let.(C1) Bilo je tako da se je leto pred tem kazalo v totalni izčrpanosti,

utrujenosti, zbolevala sem, viroze, glavoboli, fizične reči.(C2) In neprestano sem morala ostajat doma, zato

da prespim.(C3) Ko pa je bilo konec šolskega leta v vrtcu, ko je ves adrenalin popustil, sem pa popolnoma

obležala in se je začelo s paničnimi napadi.(C4) Grozna tesnoba v prsih, tiščanje, ne moreš dihat, misliš da

boš umrl, težko je opisati če ne doživiš.(C5) Ko je prvič prišlo do paničnega napada, sem bila doma.(C6 )Iz

nič, utrujena sem se zbudila in nisem zmogla iti v službo.(C7) Začela sem težko dihati, tiščalo me je v prsih,

enostavno sem se cela tresla in nisem vedla, kaj se je dogajalo z mano.(C8) Partner me je nato odpeljal na

urgentno psihiatrijo, kjer sem takoj dobila pomirjevala.(C9)

2. Kako so se simptomi nadaljevali oziroma na kakšne vse načine se je anksiozna motnja kazala?

Nadaljevalo se je s takšnimi paničnimi napadi.(C10) Treseš se, glavoboli, utrujen si konstantno, popolnoma

te izčrpajo te napadi, ne moreš jesti, spati.(C11) Ne moreš se sprostit, neprestano v strahu in krču.(C12)

Nikamor si nisem upala iti sama, saj sem samo čakala in razmišljala o tem, kaj če ravno sedaj dobim panični

napad.(C13) Znaki pa so bili pri meni vedno enaki, v obliki paničnih napadov.(C14) Najhujše obdobje je

trajalo kar pol leta.(C15) Prisoten je tudi konstanten strah glede vsega, financ, bližnjih, zdravja.(C16)

3. Kako ste se v začetnem obdobju spopadli s tem?

Ko pričneš delat na sebi, šele začneš spoznavat svoje točke, iz katerih izvirajo napadi.(C17) In sam težko

prideš do tega, rabiš strokovno pomoč.(C18) Treba je zlesti ven iz tega in znati s tem komunicirati.(C19) Ni

dovolj, da samo veš kaj ti je, ampak se moraš s tem spopasti.(C20)

4. Kako so se odzvali bližnji in prijatelji?

Ko sem izvedela za diagnozo, je partner vedel in mi stal 100% ob strani.(C21)Pred hčerko pa sem to skrivala

in se delala, da v spalnici spim.(C22) V resnici pa se mi je grozno vrtelo in nisem zmogla biti pokonci.(C23)

Čisto sem bila izčrpana in brez moči.(C24) Le dve prijateljici sta še vedeli za mojo diagnozo.(C25)

60

5. Na kakšen način so vam nudili podporo in pomoč?

Mož je bil ob meni in bil v stalni pripravljenosti, če bi kaj bilo.(C26) Prijateljici sta hodili k meni, mi nosili

hrano in se ogromno pogovarjali z mano.(C27)

6. Kakšne imate izkušnje s stigmatizacijo in predsodki ljudi?

Ne, te izkušnje sploh nimam.(C28) Prej nasprotno, kličejo me znanke, ki mi sploh niso blizu, če rabim

kakšno pomoč.(C29)

7. Kako je anksiozna motnja vplivala na medosebne odnose ( raven partnerstva, družine, prijateljev,

sošolcev, sodelavcev,…)?

V službi so se odnosi okrepili, saj so bili zelo podporni in obzirni do mene.(C30) Stali so mi ob strani,

vodstvo mi je uredilo delo za 4 ure.(C31) S partnerjem se je odnos spremenil na mnogo boljše, še nikoli ni

bilo toliko pogovorov, kot jih imava zdaj.(C32) Tudi on se je popolnoma spremenil, drugače je začel gledati

na življenje.(C33) Tudi hči ne vidi več strahu pred tem, kar je bil včasih tabu.(C34) Pred zelo dobro

prijateljico sem skrivala,(C35) saj ji nisem imela moči povedati in ko me je videla na obisku, me pa ni

spustila iz rok.(C36) In se ogromno pogovarjava in mi veliko to pomeni.(C37) Nihče se zaradi moje situacije

ni umaknil od moje družbe (C38), je pa res da sem sama umaknila tiste osebe, katerih nisem več potrebovala

v svojem življenju.(C39) Krog prijateljev se mi je popolnoma zamenjal in mi je sedaj top.(C40)

8. Kako je anksiozna motnja vplivala na izobraževanje oziroma karierno pot?

V službi so mi prilagodili delovni čas in urnik, da sem zmogla.(C41) Sedaj spet delam 8 urni delovni čas, pa

moram reči da se zelo pozna.(C42) Moram več počivati, je kar naporno zame. (C43) Sedaj imam čisto druge

prioritete, kot so hobiji in moj čas.(C44)

9. Kako je anksiozna motnja vplivala na vašo samopodobo?

Ni, čisto nič.(C45) O tem nisem imela časa razmišljati, samo o tem kako bom ozdravela in kako bom splezala

ven iz tega in zaživela.(C46) Hčerka in partner sta mi bila kot neka motivacija, da moram za njiju

ozdraveti.(C47)

10. Na katerih drugih področjih življenja se še kažejo posledice anksiozne motnje?

Pri meni je šlo vse na pozitivno.(C48) Ugotovila sem, da si moram vzeti čas za sebe in da moram početi

stvari, ki me izpolnjujejo.(C49) Ne smemo čakati na to, da zbolimo, v življenju ni samo služba in ugajanje

drugim.(C50) Ni glavno zadovoljiti pričakovanja družbe, ampak najti čas zase.(C51)

11. Na kakšen način si pomagate? Ali ste razvili kakšne strategije, kako blažiti (akutno) tesnobo?

Dihanje je definitivno potrebno umiriti, če je panični napad z vrečko.(C52) Preusmerjanje misli, štetje listja

na drevesu, kakšne barve so na sliki, karkoli.(C53) Sprehod je nekaj, kar je meni najbolj pomagalo.(C54)

Sploh gozd me izpopolnjuje, saj me pomiri in me napolni z energijo.(C55) Zelo pa mi je pomagalo tudi to, da

sem se sama s sabo pogovarjala na glas in si govorila: Tesnoba, nisva prijateljici. Pojdi nekam drugam.(C56)

Veliko sem se pogovarjala s svojo tesnobo.(C57)

61

12. Na kakšen način se zavarujete? Katere preventivne ukrepe izvajate, ki vam pomagajo preprečiti

tesnobne napade?

Psihologinja mi je rekla, da se moram prav vsak dan pohvalit.(C58) Naši možgani so itak tok neumni, da

sporočilo prejmejo ne glede na to, kdo ga pošlje. In ker vsak dan to govorim, mi je počasi prišlo v

podzavest.(C59) Glavno je to, da poslušam same sebe.(C60) Sprehodi, rekreacija, sprostitev, joga,

meditacija.(C61) Sprosti se obremenjenost, stres, izčrpanost.(C62) Misli so pa vzrok vsega, tesnobe in

paničnih napadov, zato je potrebno preusmerjanje in spreminjanje.(C63)

13. Kdaj ste dobili strokovno potrditev, da imate anksiozno motnjo? Katere vrste strokovnjak je to

potrdil?

3 leta nazaj mi je osebni zdravnik povedal, da gre najverjetneje za anksiozno motnjo.(C64) Nato pa sem

pričela hoditi k psihiatrinji in ona mi je povedala, da gre za generalizirano anksiozno motnjo.(C65) To ni

nobenega pogovora, psihiater samo predpiše zdravila.(C66)

14. Na kakšen način se zdravite? Kaj menite, da vam najbolj pomaga in zakaj?

(zdravila/terapija/samopomoč)

V akutnem stanju morajo nujno biti zdravila(C67), potem pa naprej obvezno psihoterapija.(C68) Zaupanje v

strokovnjaka in tudi to, da ti je na voljo izven svojega delovnika.(C69) Samopomoč pa seveda, kot sem že

prej omenila kot preventiva, da do tesnobe in paničnih napadov sploh ne pride.(C70)

15. Kakšne imate izkušnje s socialnim delavci? (center za socialno delo, nevladne organizacije, šole,

zdravstveni domovi…)

Ne, s socialnimi delavci nimam izkušenj.(C70) Šele zdaj sem izvedela, da tudi centri za socialno delo

izvajajo osebno pomoč.(C71) Poleg tega tudi do pred kratkim nisem vedela, da ima tudi zdravstveni dom

brezplačno pomoč in sicer pri psihologu ter tudi skupinsko terapijo, ki jo na napotnico izda osebni

zdravnik.(C72) Meni moj ni nič povedal, pa sem bila čisto na tleh.(C73) Se mi zdi, da imajo strokovnjaki

premalo splošnega znanja, da bi nas uporabnike vsaj napotili k drugemu strokovnjaku ali nam dali nasvet, kaj

naj storimo.(C74)

16. Kakšne imate izkušnje s psihiatri in hospitalizacijo?

Psihiatrinja mi je dala diagnozo,(C75) s hospitalizacijo pa nimam izkušnje.(C76)

17. Kakšne imate izkušnje s psihoterapevti in psihoterapijo?

Našla sem psihologinjo, s katero sva imeli najprej individualne pogovore, sedaj pa obiskujem skupinsko

terapijo.(C77) Tam sva se poglobljeno posvetili temu, iz kje izvira moja tesnoba in rezultat je v

otroštvu.(C78) Ugotovila sem tudi, da je sodelavka, s katero sem preživela 6 ur na dan, izredno negativno

vplivala name.(C79) S svojo energijo in vedenjem je v meni odprla toliko starih ran iz podzavesti, da se je v

meni vse sesulo.(C80) S psihiatri pa imam slabo izkušnjo.(C81) Časovno so omejeni in si ne morejo vzeti

časa za pacienta, kar je pa poglavitno, da sploh lahko ugotovijo, kaj je s človekom narobe.(C82) Strokovnjaki

62

med seboj res slabo sodelujejo, vsak po svoje.(C83) Tukaj ni neke celostne obravnave in sem razočarana

čist.(C84)

18. Kdaj ste imeli nazadnje obdobje krize? Kako uspešno ste jo po vašem mnenju obvladovali?

Nazadnje je bilo 1 leto nazaj, ko sva šli s hčerko na izlet.(C85) Bila je strašna vročina in grozna kolona na

avtocesti. Takrat mi je začelo srce razbijati, potiti sem se začela in tresti.(C86) Ker sem vozila sem hčerko

prosila, če lahko vozi. Nato sva se zamenjali, jaz sem zaprla oči in se poskušala pomiriti.(C87) Delala sem

dihalne vaje, skušala sem preusmeriti misli in sem si govorila, da bo vse v redu.(C88) Pa je minilo in šlo

mimo, tako da sem res uspešno obvladovala.(C89)

19. Kako danes sprejemate svojo anksiozno motnjo?

Danes se svoje anksiozne motnje ne ustrašim in se je ne bojim.(C90) Je del mene, to sem jaz. (C91) Odprla

mi je oči v boljši svet in boljše življenje.(C92) Spoznala sem dobre ljudi in zame je to pozitivna

izkušnja.(C93) Ni fino, da to mam ker je boleče in če bi izbrala, je raje nebi imela.(C94) Ampak se enostavno

ne bojim več, vem na koga se lahko obrnem in kako si pomagat.(C95)

20. Kaj bi svetovali drugim, ki se spopadajo s tovrstno motnjo?

Skrb zase je na prvem mestu.(C96) Najprej je treba sebe v red spravit, da smo lahko dobri za otroka ali za

partnerja.(C97) Res je treba poskrbeti zase, moraš biti mal egoista.(C98) Pa tudi pričakovanja družbe in

perfekcionizem je treba dati malo na stran.(C99) To te spravlja v kot, vedno si napet in to ni v redu, poskrbeti

moraš zase.(C100)

INTERVJU 4

Spol: Ženski

Starost: 21

1. Kdaj in na kakšen način ste se prvič srečali z anksiozno motnjo?

V prvem letniku gimnazije, torej sem bila stara 15 let,(D1) ampak takrat še nisem vedela, da gre za anksiozno

motnjo.(D2) Dobila pa sem panični strah pred smrtjo.(D3) Zdelo se mi je, kot da bom umrla, začelo me je

stiskat.(D4) Znanec je naredil takrat samomor, skočil je iz nebotičnika in to je morda v meni vzbudilo ta

strah.(D5) Prav tako resno, da sem se morala začet zdravit, pa je bilo 2 leti nazaj.(D6) Bila sem v 1. letniku

faksa, mogla bi iti na vlak za Beograd s prijateljico.(D7) Oči me je prišel iskat da bi me peljal na železniško

postajo, mene pa je pričelo stiskat v prsih.(D8) Doživela sem panični napad.(D9) Ker smo mislili, da je nekaj

fizično narobe z mano, nisva šli v Beograd,(D10) naslednji dan pa so mi v zdravstvenem domu rekli, da je z

mano vse v redu.(D11) Nato se je pa po 2 tednih ponovilo in vedno znova se je ponavljalo.(D12)

2. Kako so se simptomi nadaljevali oziroma na kakšne vse načine se je anksiozna motnja kazala?

Panični napadi so se ponavljali,(D13) jaz pa nisem vedela kaj se z mano dogaja. Mislila sem, da bom umrla,

da se mi meša.(D14) Iskala sem razloge, če sem preveč kave spila ali bila premalo na zraku.(D15) Nisem

vedela zakaj se gre.(D16) Nato je postalo tako hudo, da nisem želela več od doma (D17) in so me odpeljali k

osebni zdravnici, ki je rekla, da je to panična motnja.(D18) Predpisala mi je antidepresive, pa naj povem da je

63

bila to napačna diagnoza.(D19) Dobila sem tudi 2 pomirjevali Helex na dan, poleg antidepresivov, ki mi

sploh niso ustrezali.(D20) Začela sem tudi hoditi k psihiatrinji, h kateri sem hodila 1 leto.(D21)

3. Kako ste se v začetnem obdobju spopadli s tem?

Na začetku sem se spopadala zelo slabo.(D22) Totalno sem se izolirala, cele dneve sem bila doma, nisem

imela prijateljev, jedla sem pomirjevala in gledala slovensko serijo.(D23) Od mene ni bilo nič, pustila sem

faks, službo in vse.(D24)

4. Kako so se odzvali bližnji in prijatelji?

Najbolj mi je ob strani stal oči,(D25) mami in sestra pa sta zelo slabo sprejeli.(D26) Bili sta ostri, v smislu

kaj se pretvarjam in naj že grem ven.(D27) Prijateljice so bile na začetku še podporne,(D28) potem sem pa

kar izgubila socialne kroge.(D29) Totalno sem se izolirala, sama sem bila v sobi cele dneve.(D30)

5. Na kakšen način so vam nudili podporo in pomoč?

Oči je šel z mano do psihiatrov, zdravnikov, svetoval mi je za kakšne dihalne vaje.(D31) Zelo veliko se je

pogovarjal z mano, spraševal me je kako se počutim.(D32) Svetoval mi je, me vodil, vedela sem da me bo

vozil k zdravnikom.(D33) Namesto mene je urejal stvari, v tem času sva se res povezala in skupaj začela

hoditi na kosila.(D34)

6. Kakšne imate izkušnje s stigmatizacijo in predsodki ljudi?

Dokler ni prišlo do hospitalizacije še nisem čutila toliko stigmatizacije(D35), okolica je bila podporna ampak

še vedno niso razumeli, za kaj gre.(D36) Ko sem bila v bolnici, potem je bila pa katastrofa, kakšen odnos so

imeli do mene. (D37) Največjo izkušnjo stigmatizacije sem imela s fantom.(D38) Skupaj sva bila do takrat,

ko sem šla v Polje. (D39) Meni se je zdravstveno stanje slabšalo, on pa tega ni razumel in je tudi rekel, da

nikoli ne bo.(D40) Potem, ko sem šla v bolnico in mu povedala kje sem, je bil šokiran in mi rekel, da je to za

nore.(D41) Naslednji dan je prišel na obisk, ampak ni hotel priti do oddelka da ga ne bo kdo videl.(D42) Šla

sva na kavo spodaj, kjer mi je rekel naj zapustim bolnico, ker ne bo imel punce tukaj notri.(D43) Ko sem šla

ven, sva celotne novoletne praznike preživela skupaj, meni pa se je stanje slabšalo. Prišlo je do tega, da sem

hotela narediti samomor.(D44) In njegova reakcija je bila grozna, saj je rekel da mi v bolnico ne pusti več

nazaj, da je to njemu popolnoma nesprejemljivo in naj se pred mami delam, da sem 'normalna'.(D45) To mi

je dodatno poslabšalo stanje, morala sem nazaj v Polje. Takrat so mi pa predpisali antipsihotike, to so zelo

močni tableti in delujejo kot uspavalo. In takrat mi je potem fant rekel, da ne more več prenašati mojih stisk

in naj greva narazen.(D46) Takrat sem se popolnoma sesula in nato v bolnici poskušala narediti samomor,

vzela sem tablete.(D47)

7. Kako je anksiozna motnja vplivala na medosebne odnose ( raven partnerstva, družine, prijateljev,

sošolcev, sodelavcev,…)?

V obdobjih, ko sem bila hospitalizirana sem ostala brez prijateljev, brez fanta. (D48) Ko sem bila v bolnici,

so se prijateljice postopno pričele oddaljevati od mene, ker jim nisem bila več na voljo.(D49) Bila sem

celotno poletje sama, nihče me ni poklical niti za ven niti za morje.(D50) Ko sem bila bolje in prišla iz

64

bolnice se mi je socialni krog razširil, ko pa sem šla v bolnico nazaj pa se je spet zožil. (D51) Edino družina

mi ostaja ob strani v vseh obdobjih.(D52) Na odnose mi močno vpliva, bolj kot je intimen odnos, težje

je.(D53) Meni družina in partnerstvo ogromno pomenita, ampak ne morem v noben odnos.(D54) Takoj ko

postane resno in pomislim da bi bilo lahko resno, postanem tesnobna in dobim močan strah pred

zapustitvijo.(D55)

8. Kako je anksiozna motnja vplivala na izobraževanje oziroma karierno pot?

V prvem letniku fakultete sem se zelo trudila, kljub temu da sem bila hospitalizirana vmes in da sem

zamudila izpitno obdobje.(D56) Bila sem doma in sem se učila, tako da sem poleti naredila vse izpite za

nazaj.(D57) V drugem letniku sem tudi hodila na vaje in predavanja, vendar sem zopet zamudila vsa 3

izpitna obdobja, ker sem bila v bolnici.(D58) Tako da sedaj imam izredno dodatno leto.(D59) Tablete pa itak

vplivajo koncentracijo, jaz besede nisem mogla prebrat.(D60) Kar se tiče službe je pa tako, zaradi

separacijske anksiozne motnje moram biti zelo pozorna, kakšno študentsko delo iščem.(D61) Imam stiske, če

sem predaleč od doma ali preveč časa od doma.(D62) Tudi če me v kakšni službi rabijo konstantno, me že

začne stiskati in rečem da sem bolna.(D63)

9. Kako je anksiozna motnja vplivala na vašo samopodobo?

Na to vprašanje težko odgovorim, saj imam tudi diagnozo mejne osebnostne motnje.(D64) In meni

samopodoba niha, včasih se vidim kot najboljša, najlepša in najpametnejša, naslednjič pa sem nič.(D65)

Konstantno mi niha, tako da težko to povežem z anksiozno motnjo.

10. Na katerih drugih področjih življenja se še kažejo posledice anksiozne motnje?

Fizično zdravje, to sem si pa vse uničila.(D66) Ker sem bila pod konstantnim stresom, vedno sem zaskrbljena

in se sprašujem, kaj pa če bo to, kaj pa to.(D67) To je znak moje generalizirane anksiozne motnje, imam pa

še separacijsko anskiozno motnjo in MOM.(D68) Fizično se mi vse to kaže na želodcu in se mi je razvil

kronični gastritis, zato imam zdravniško dieto in bolečine.(D69) Drugače generalizirana mi vpliva na

vsakodnevno življenje, ki malo kaže na obsesije.(D70) Jaz imam planer in ga dvajsetkrat zaporedoma

odprem in pregledujem, če sem si prav zapisala, da ne bo šlo kaj narobe.(D71) Zgodbe si pletem v glavi, svet

vidim kot nek strašen prostor, kjer se vse lahko zgodi.(D72) Imam nerealne misli, za katere me ne bi smelo

skrbeti.(D73)

11. Na kakšen način si pomagate? Ali ste razvili kakšne strategije, kako blažiti (akutno) tesnobo?

Do pred pol leta sem vedno jedla pomirjevala, tudi če je bila najmanjša stiska.(D74) Sedaj pa mi najbolj

pomaga moj zajček, torej božanje in stiskanje.(D75) Na splošno živali mi dajo občutek da nisem sama,

narava mi pomaga, sprehod, mrzel zrak, mrzel tuš in mrzla voda za spit.(D76)V akutnih stiskah mi dihanje

sploh ne pomaga, ker diham neenakomerno in kar nekaj požiram.(D77) Pomaga mi da se zamotim, da se

pogovorim s kom.(D78) Zadnje čase pa sem ob akutnih tesnobah vedno odšla v bolnico.(D79) Naj še povem,

da je bila diagnoza panične motnje napačna in meni se anksiozna motnja kaže bolj v obdobjih močne

tesnobe, kjer je občasno prisotna tudi psihotična epizoda ali pa samo povišana tesnoba.(D80) Zdaj že točno

vem, katere situacije mi povzročijo krizo in večino teh situacij si ustvarim sama v glavi.(D81)

65

12. Na kakšen način se zavarujete? Katere preventivne ukrepe izvajate, ki vam pomagajo preprečiti

tesnobne napade?

Meni pomaga rutina, da grem spat ponoči, da ne spim podnevi, da ne pijem alkohola.(D82) Vem, da meni

najbolj pomaga to, da se vzdržujem intimnih odnosov, ker me to meče v stiske.(D83) Pomaga mi tudi telefon

v stiski Samarijan, kjer se pogovorim o svojih občutkih in mislih.(D84) Jaz sem vedno v preteklosti ali pa

prihodnosti, zato zadnje čase delam vaje za čuječnost.(D85) Po knjigah in s terapevtom delam kognitivno-

vedenjsko terapijo, kjer svoje misli preusmerjam iz negativnih v pozitivne.(D86)

13. Kdaj ste dobili strokovno potrditev, da imate anksiozno motnjo? Katere vrste strokovnjak je to

potrdil?

Psihiatrinja mi je dala napačno diagnozo panične motnje.(D87) Točno diagnozo pa sem dobila letos poleti v

CMC, torej generalizirana anksiozna motnja, separacijska anksiozna motnja in mejna osebnostna

motnja.(D88) Jaz bi vse te diagnoze vrgla v en koš anksioznosti, ker se vse tako prepleta.(D89)

14. Na kakšen način se zdravite? Kaj menite, da vam najbolj pomaga in zakaj?

(zdravila/terapija/samopomoč)

Zdravila imam antidepresive Asentra, najvišjo dovoljeno dozo v Sloveniji. (D90) Rada bi zmanjšala, ampak

čakam na psihiatra.(D91) Vsak dan vzamem 200 enot.(D92) Prej sem še jedla antipsihotike in pomirjevala,

ampak sem jih sama opustila.(D93)Antipsihotiki so najhujša zdravila, jaz sem bila popolnoma omotična,

utrujena, zase nisem vedela.(D94) Namenjeni so takojšnji pomiritvi, v resnici si pa samo na mrtvo

zadet.(D95) Na terapijo hodim enkrat na teden(D96), pa pri psihiatru sem drug teden naročena.(D97) Najbolj

pomaga terapija in delo na sebi.(D98) Asentra pa je edini tablet, ki meni pomaga, čez najhujšo tesnobo mi je

pomagala.(D99) Samopomoč pa seveda stalno ob terapiji in zdravilih.(D100)

15. Kakšne imate izkušnje s socialnim delavci? (center za socialno delo, nevladne organizacije, šole,

zdravstveni domovi…)

Na centru za mentalno zdravje sta bila dva socialna delavca, s katerima imam super izkušnjo.(D101) Ostali

uporabniki niso marali dela s socialno delavko, ker so bili povsem pod medicinskim vplivom in so samo

čakali, katera zdravila dobijo.(D102) Meni pa je bil ta del najbolj pomemben, ker lahko pomaga.(D103)

Slabo izkušnjo pa mam s socialno delavko, ki je bila moja mentorica na učni bazi za prakso na Altri.(D104)

Ko sem ji povedala, da moram v bolnico in da ne bom mogla več delati prakse, je bil odziv grozen.(D105)

Rekla je, če zaradi take malenkosti bom prakso pustila, bila je užaljena in zahtevala, da napišem pisno

soglasje da bom prenehala s prakso.(D106) In takrat mi je 1 uro pridigala, da jaz ne morem delati z ljudmi s

težavami v duševnem zdravju, če mam sama težave.(D107) Hotela mi je vzbuditi krivdo, njen odnos je bil

katastrofalen.(D108)

16. Kakšne imate izkušnje s psihiatri in hospitalizacijo?

Z ambulantno psihiatrinjo nisem imela dobre izkušnje, saj me je poslušala in potem rekla, da imajo takšne

težave vse študentke na faksu.(D109) Prepisala mi je tablete in to je bilo to.(D110) Na centru za izven

bolnišnično zdravje so potrebovali pol leta, da so mi dodelili termin.(D111) Potem psihiatrinje sploh ni bilo

66

in sem dobila nov termin, spet 3 mesece čakanja.(D112) Za kliničnega psihologa sem imela čakalno dobo 2

leti pa pol. Katastrofa.(D113) Večkrat sem bila hospitalizirana, izkušnje pa večinoma negativne.(D114) Ko

sem bila zadnje 3 mesece hospitalizirana na psihoterapevtskem oddelku na CMZ, pa imam boljšo izkušnjo

ampak sem bila med drugimi privilegirana.(D115) Menim da zato, ker sem mlada in izgledam kot da sem iz

neke normalne družine in da je zame še upanje, kot za ostale z duševno boleznijo.(D116) Drugo je glavni

psihoterapevt poznal mojega očija, pa je zato pazil name.(D117) Hkrati pa sem se stalno borila za naše

pravice, dokler niso spremenil pravila in so me imeli vrh glave, ampak sem dosegla veliko stvari.(D118)

Menim, da se v bolnicah delajo socialne razlike, kar ni prav.(D119) V Polje so me neprostovoljno odpeljali,

kjer je bil odnos katastrofalen.(D120) Hladni odnosi, takoj sem se morala sleči pa so bili vsi medicinski

tehniki zraven, nevzdržni bivalni pogoji kjer se niti zračiti ni smelo.(D121). Čisto neosebno so mi takoj

naredili EKG, vzeli urin in kri.(D122) Nismo smeli hoditi ven, 1x na dan pravica do maila.(D123) Odnos

zaposlenih je bil katastrofalen, izživljali so se nad nami in dobesedno izvajali psihično nasilje nad

nami.(D124) Bili so vzvišeni in pokroviteljski.(D125) V smislu: če ne boš ubogala bodo posledice; če ne boš

vzela tablet ti jih bomo pa kako drugače dal.(D126) Ponoči ni bilo nobenega varovanja ker so vsi zaposleni

spali in mene je neka ženska hotela zadavit, pa mi nihče ni pomagal.(D127) Edina svetla točka je bila

delovna terapija, kjer je bila terapevtka zelo prijazna.(D128) Med vizito je tam 5 zdravnikov in si samo nekaj

zapisujejo, povsem hladno.(D129) Nobene pomoči ali pogovora, samo zasujejo te s tabletami.(D130) Soba za

privezovanje še vedno obstaja in jo realno še vedno uporabljajo, ženske za cel dan privežejo gor.(D131) Tam

si popolnoma podrejen in brez moči, nič jim ne moreš reči.(D132) Problem je v tem, da niti niso izobraženi

za delo z ljudmi s težavami v duševnem zdravju.(D133) To so direkt iz zdravstvene fakultete ali celo srednje

šole, psihiatra pa vidiš samo med vizito.(D134) Na zaprtem oddelku sem bila 4 dni, najdlje si pa lahko 30

dni, toliko da ti dajo diagnozo.(D135) Nato sem šla pa na odprti oddelek, oddelek za psihoze, kar pa sploh ni

bila moja diagnoza.(D136) Tam si prost in se giblješ v okolici bolnice, ne smeš pa ven.(D137) Bilo je bolje,

vendar smo bili z moškimi pomešani in so me kar nadlegovali.(D138) Psihiater je bil v redu pa tudi sestre so

bile prijazne.(D139) Na zaprtem je bila boljša vizita ker je bila individualna, na odprtem pa sem morala pred

vsemi ostalimi govoriti o svojih problemih.(D140) Vsi uporabniki smo bili v krogu in psihiater je šel po

imenih, to ni bilo prijetno.(D141) Terapevtske skupine so bile tudi katastrofa, kot da imamo program za vrtec

in smo nesposobni.(D142) Bila sem tudi na CMZ-ju in iz oddelka za krizne intervencije imam zelo slabo

izkušnjo.(D143)

17. Kakšne imate izkušnje s psihoterapevti in psihoterapijo?

Jaz imam 1 terapevta, ki je po izobrazbi socialni delavec.(D144) Ima tečaj psihoterapija pa tudi duhovni

terapevt je.(D145) Delava na tak način, da on tudi razlaga o sferah duhovnosti, meditacija, prehrana…(D146)

Lani sem hodila pol leta, v času bolnišnice sem nehala, sedaj pa spet hodim.(D147) To je samoplačniško, čim

je nekaj zastonj je pa katastrofa.(D148) Razen oddelek za izven-bolnišnično zdravljenje ima čudovito

osebje.(D149) Moj terapevt je res super, računa 40€ na uro pa sem včasih tudi po 2 uri pri njem.(D150)

Ukvarja se z mano, pokličem ga lahko kadarkoli, zelo sem zadovoljna.(D151)

18. Kdaj ste imeli nazadnje obdobje krize? Kako uspešno ste jo po vašem mnenju obvladovali?

Ta vikend, ko sem morala z mami v bolnico, me je potrlo in sem imela mogoče malo samomorilne misli, ker

sem imela strah pred zapustitvijo, da bo mami umrla.(D152) Huje je bilo pa prejšnji mesec, ko je umrl oči in

67

sem morala iti v bolnico.(D153) Res sem dobro obvladovala situacijo, v veliko boljšem mentalnem stanju

sem, kot 1 leto nazaj.(D154)

19. Kako danes sprejemate svojo anksiozno motnjo?

Danes ji jaz kar rečem moja sestrica, je del mene in sprejemam jo.(D155) Takšna sem, ne jemljem več kot da

sem bolna.(D156) Se mi zdi, da nič več stigma ker se vsak od nas spopada s stiskami.(D157) Tudi odprto

govorim o tem, 1 leto nazaj sem začela pisati blog in karkoli me kdo vpraša, z veseljem odgovorim.(D158)

Večinoma pa punce, res ogromno punc poznam z anksiozno motnjo.(D159) Fantje se mi zdi, da imajo pa

veliko pogosteje psihoze, kot punce.(D160) Takšno izkušnjo imam tudi iz CMZ-ja, pa večinoma so bili

mladi.(D161) To je današnji čas, hiter tempo in pričakovanja družbe.(D162) In v obdobju, ko greš iz otroštva

v odraslost, je pretežko iti v tak svet, zato pa se razvijejo najrazličnejše motnje.(D163) Tudi šolski sistem je

polom, med-vrstniško nasilje, spolne zlorabe, nasilje doma, vse to vzpodbudi nastanek motenj.(D164)

Zanimivo mi je bilo, da so bili z mano uporabniki, ki so visoko izobraženi- študenti, diplomanti, gimnazijci,

znan novinar, vodja policije.(D165) Osebe, ki so večinoma izpostavljene stresu.(D166)

20. Kaj bi svetovali drugim, ki se spopadajo s tovrstno motnjo?

Predvsem, da vejo da niso sami, da se povežejo z drugimi ki imajo podobne težave.(D167) Ni dobro biti tiho,

čeprav je težko je dobro to dati iz sebe in govoriti o tem.(D168) Naj ne tlačijo čustev, če so žalostni naj bodo,

če jih je strah naj povedo, da jih je strah.(D169) Preveč ljudi se danes dela, da so čustveno hladni in čustva

tlačijo, nato pa eksplodirajo.(D170) Pravila za zdravo življenje zelo pomagajo, čeprav je težko vse

izpolnjevat.(D171) Pa najti nek hobi, ki jih veseli in osrečuje.(D172) Pa čeprav v takšnih trenutkih paše

samota in izolacija, naj se vseeno poskušajo družiti s prijatelji oziroma vsaj ohranjati stik.(D173)

INTERVJU 5

Spol: Ženski

Starost: 26 let

1. Kdaj in na kakšen način ste se prvič srečali z anksiozno motnjo?

Nanjo sem sprva naletela na fakulteti pri psihologiji.(E1) Nekaj simptomov sem opazila pri sebi, a nisem

verjela, da bi jo lahko imela tudi sama.(E2) Kasneje so mi jo potrdili, ko sem bila hospitalizirana(E3), a si je

zaradi sramu nisem priznala in sem diagnozo ignorirala.(E4)

2. Kako so se simptomi nadaljevali oziroma na kakšne vse načine se je anksiozna motnja kazala?

Z nenehno zaskrbljenostjo, nervozo, živčnostjo, težavami s koncentracijo, občutki krivde, ponavljajočimi se

spomini, krivdiranjem in depresiranjem.(E5)

3. Kako ste se v začetnem obdobju spopadli s tem?

Z ignoriranjem (E6) - tako da sem se zamotila z drugimi stvarmi, z vzporednim študijem, z delom, tudi s

prostovoljnim delom in podobnimi aktivnostmi.(E7)

4. Kako so se odzvali bližnji in prijatelji?

Večinoma se niso kaj posebno odzvali, sklepam, da niso vedeli kaj je to.(E8)Takrat mi je bilo v redu, saj sem

bila tudi sama mnenja, da so mi zdravniki kar nekaj diagnosticirali.(E9)

5. Na kakšen način so vam nudili podporo in pomoč?

68

Je niso, ker nisem želela govoriti o njej.(E10)

6. Kakšne imate izkušnje s stigmatizacijo in predsodki ljudi?

Do anksioznosti sem imela predsodek sama(E11), s predsodki ostalih ljudi pa nimam izkušenj.(E12)

7. Kako je anksiozna motnja vplivala na medosebne odnose ( raven partnerstva, družine, prijateljev,

sošolcev, sodelavcev,…)?

Odnosi z družino so postali redkejši(E13), s fantom težko vzdržujem miren odnos brez konfliktov(E14), od

prijateljev se občasno izoliram.(E15)

8. Kako je anksiozna motnja vplivala na izobraževanje oziroma karierno pot?

Pri zaključevanju obeh stopenj sem se srečala z ovirami zaradi pomanjkanja motivacije in zbranosti.(E16)

Glede kariere: ker sem želela zaposliti svoje misli, sem veliko delala, zato imam kar nekaj različnih delovnih

izkušenj.(E17)

9. Kako je anksiozna motnja vplivala na vašo samopodobo?

Zaradi občutkov krivde in manjvrednosti je zelo nizka.(E18)

10. Na katerih drugih področjih življenja se še kažejo posledice anksiozne motnje?

Ne zmorem dokončati študija(E19) in zbrati poguma, veselja in motivacije, da bi začela odraslo

življenje.(E20) Razvila sem zelo pesimističen pogled in vedno pričakujem najhujše stvari.(E21)

11. Na kakšen način si pomagate? Ali ste razvili kakšne strategije, kako blažiti (akutno) tesnobo?

Poslužujem se coachinga - svetovanja za osebnostno rast in psihoterapije.(E22) Obe svetovalki sta mi

predstavili več strategij za prepoznavanje in ozaveščanje misli ter njihovo preusmerjanje.(E23)

12. Na kakšen način se zavarujete? Katere preventivne ukrepe izvajate, ki vam pomagajo preprečiti

tesnobne napade?

Trudim se, da bi vzdrževala pogoste stike s prijatelji, držim se ritma, zaradi katerega hodim prej spat, jem

zdravo, se gibam…(E24)

13. Kdaj ste dobili strokovno potrditev, da imate anksiozno motnjo? Katere vrste strokovnjak je to

potrdil?

Leta 2013, ko sem bila hospitalizirana mi je dal diagnozo klinični psiholog.(E25)

14. Na kakšen način se zdravite? Kaj menite, da vam najbolj pomaga in zakaj?

(zdravila/terapija/samopomoč)

Terapija in samopomoč.(E26) Menim, da mi ta kombinacija najbolj pomaga, ker želim ozavestiti vzorce, ki

se jih poslužujem in delati na sebi, da bi dvignila kakovost svojega življenja in odnosov.(E27)

15. Kakšne imate izkušnje s socialnim delavci? (center za socialno delo, nevladne organizacije, šole,

zdravstveni domovi…)

Dobre. Na CSD-ju sem bila vključena v eno od vrst pomoči (ne spomnim se, ali je šlo za osebno pomoč, prvo

socialno pomoč ali pomoč žrtvam nasilja).(E28), v sklopu katere mi je socialna delavka preko realitetne

terapije pomagala, da sem uvidela, da na svoje počutje vplivam z mislimi.(E29)

16. Kakšne imate izkušnje s psihiatri in hospitalizacijo?

Ko sem bila hospitalizirana mi je bilo grozno in sem želela čim prej oditi,(E30) čeprav danes vidim, da mi je

takrat najbolj pomagala.(E31)

69

17. Kakšne imate izkušnje s psihoterapevti in psihoterapijo?

Preko javnega zdravstva imamo tako dobro kot slabo izkušnjo(E32), kot samoplačnica pa imam zaenkrat

samo dobro izkušnjo.(E33)

18. Kdaj ste imeli nazadnje obdobje krize? Kako uspešno ste jo po vašem mnenju obvladovali?

Trenutno sem v obdobju krize.(E34) Zadovoljivo jo obvladujem s pomočjo tedenskih srečanj s

psihoterapevtko in svetovalko za osebno rast.(E35)

19. Kako danes sprejemate svojo anksiozno motnjo?

Sprejemam jo lažje kot včasih.(E36) Priznala sem si, da se soočam z njo.(E37)

20. Kaj bi svetovali drugim, ki se spopadajo s tovrstno motnjo?

Da naj jih ne bo sram(E38) in naj jim ne bo žal dati denarja za svoje psihično zdravje.(E39)

INTERVJU 6

Spol: Ženski

Starost: 23

1. Kdaj in na kakšen način ste se prvič srečali z anksiozno motnjo?

Z anksioznimi motnjami sem se srečala 5 let nazaj, stara sem bila 18 let(F1), s tem da takrat nisem dobro

razumela, zakaj se gre.(F2) Bila sem precej izčrpana(F3) pa tudi slabo obdobje sem imela na faksu, se

spomnim da mi nič ni šlo(F4). Usedla sem se na kavo in mi je postalo zelo neprijetno.(F5) Slabo mi je ratal,

vrteti se mi je začelo.(F6) Potem sem klicala domov in so me prišli iskati. Prepričana sem bila, da sem

zbolela, da imam virozo.(F7) Potem pa se mi je ta isti občutek, da nimam kontrole nad svojim telesom

večkrat ponovil.(F8) In sicer večinoma takrat, ko sem menjala lokacijo.(F9) Recimo, ko sva šla na dopust s

fantom, ali pa če sem bila v kakšni novi družbi.(F10) Prvič, ko sem dojela da gre za nekaj mentalnega in da

gre za anksioznost, je bilo pa po pogovoru z eno prijateljico.(F11) Rekla mi je, da so morda težave kje

drugje, naj razmislim, če me kaj muči.(F12) To pa je bilo obdobje, ko sem končala s fantom in mi je bilo zelo

težko.(F13) Bila sem na neki večerji in tam je bil tudi moj bivši fant, kjer mi je bilo blazno neprijetno.(F14)

Ko sem se vračala domov, mi je bilo slabo, bruhala sem do jutra, vrtelo se mi je, nekontrolirano sem se

tresla.(F15) In takrat je bilo najhujše in sem se tudi naročila na psihoterapijo.(F16) Ko sem se prijavila na

psihoterapijo, me je vprašala zakaj prihajam. In sem ji povedala, da se zadnje čase ne počutim dobro, sem

precej slabe volje in pred kratkim sem končala s fantom.(F17) To je bilo moje mišljenje, zakaj do teh težav

sploh prihaja.(F18) Ko sem bila drugič na terapiji, pa mi je povedala, da imam težave s samopodobo in se

trudim ugajat družbi.(F19) Najprej se nisem strinjala, po več obiskih pa sem začela razumevat, kaj mi želi

povedat.(F20) Pri sebi ugotavljam, da v kakršnikoli situaciji, vedno poskušam ugajat drugim ljudem.(F21) Za

usluge ne znam reči ne, tudi če je izven mojih omejitev.(F22) Pa tudi preveč sem se ozirala na mnenja

drugih.(F23)

70

2. Kako so se simptomi nadaljevali oziroma na kakšne vse načine se je anksiozna motnja kazala?

Doživljala sem tesnobne napade(F24), skozi terapijo pa sem se naučila, kako to nadzorovat.(F25) Bila sem

zmožna prepoznat simptome, še predno me je stisnilo.(F26) Dogajalo se je v različnih situacijah, ampak

odkar sem ugotovila, da je to mentalna težava, je vedno boljše.(F27) Probala sem se sprijazniti, da te stvari

ne bodo odšle same od sebe, ampak moram delat na tem.(F28) Tudi danes me še kdaj ujame slab dan, ampak

ni več tako intenzivno, kot je bilo tisto začetno obdobje.(F29) Trajalo je približno 1 leto, dogajalo pa se mi je

enkrat na mesec povprečno.(F30)

3. Kako ste se v začetnem obdobju spopadli s tem?

Ogromno sem se pogovarjala s sovrstniki, z ljudmi, ki so podobne težave že imeli.(F31) Ko enkrat omeniš

svoje težave, se ti ljudje kar odprejo.(F32) Na kavi sem se dobila tudi s tistimi, ki se prej nismo veliko

družili, pa smo se potem pogovarjali o tem.(F33) Občutek sem dobila, da nisem sama in da ni tako grozno,

kot se sliši.(F34)

4. Kako so se odzvali bližnji in prijatelji?

Doma najprej niso dobro sprejeli,(F35) govorili so mi, da ne vedo od koga sem to podedovala in da tega

nimamo v družini.(F36) Nato pa sem jim poskušala razložiti, kaj se dogaja z mano in zakaj je do tega

prišlo.(F37) Ko sem jim povedala, s kakšnimi občutki se soočam, pa so bili tudi doma razumevajoči.(F38)

5. Na kakšen način so vam nudili podporo in pomoč?

Ker mi v situacijah tesnobe paše samota, se je mami zelo potrudila, da mi je nudila prostor, da sama

predelam.(F39) Kar nekaj ljudi mi je tudi reklo, da če potrebujem pomoč, jih lahko pokličem.(F40) Tudi, če

bom v situaciji, ko mi ne bo prijetno, da lahko rečem ne in mi ni treba prit.(F41) Pri določenih ljudeh sem

opazila, da niso razumeli in si niso predstavljali, kaj doživljam.(F42) Večina pa je razumela in sem imela

zelo pozitivno izkušnjo.(F43) S prijateljicami, ki se ne spopadajo s tem sem o anksiozni motnji lahko

govorila, vendar sem se na neki točki ustavila.(F44) Videla sem, da ne razumejo, zato sem malo priredila

zgodbo.(F45)

6. Kakšne imate izkušnje s stigmatizacijo in predsodki ljudi?

Večina ljudi meni, da si sam kriv za nastalo situacijo.(F46) Menijo, da moraš biti v življenju hvaležen,

življenje je samo eno, nič ti ne manjka, doma maš vse, daj se postavi na noge.(F47) Tako vidim, da nekateri

ljudje nikoli ne bodo razumeli, s čem se spopadam.(F48) S stigmatizacijo in predsodki pa se predvsem

srečam v moški družbi.(F49) Odkar sem pričela hodit na terapije lažje vidim, da so ljudem okoli mene

določene stvari težke, jih motijo in jih spravijo v neprijetno situacijo.(F50) In sploh z moškimi, če se želim o

tem pogovarjati, opazim da jim je tabu tema.(F51) Menim, da se ženskam lažje odprem in so bolj

razumevajoče.(F52)

71

7. Kako je anksiozna motnja vplivala na medosebne odnose ( raven partnerstva, družine, prijateljev,

sošolcev, sodelavcev,…)?

Z najboljšo prijateljico mi je okrepilo odnos, pred tem sva se na trenutke počutili nepovezani.(F53) Tudi ona

se spopada s svojimi težavami in potem najdeva skupne točke, o katerih se lahko pogovarjava in se

pokličeva, ko nama je težko.(F54) Z določenimi ljudmi pa sem na ta račun izgubila stik.(F55) Naučila sem se

postaviti sebe na prvo mesto, saj sem opazila da mi nekateri ljudje pijejo veliko energije in imajo slabo

mnenje o meni. (F56) Zato sem se na lep način zavestno odločila, da ne bom imela več tako pogostih stikov

z njimi.(F57) To je bilo zelo osvobajajoče.(F58) Precej mi vpliva sedaj, ko gre za partnersko zvezo.(F59)

Vedno me skrbi, če bom šla s kakšnim fantom na zmenek, kako bom razložila svojo situacijo in mu

predstavila svojo težavo.(F60)

8. Kako je anksiozna motnja vplivala na izobraževanje oziroma karierno pot?

V službi je bilo tako, da sem imela veliko slabih dni, ampak nisem mogla priti delat.(F61) Nisem se dobro

počutila in nisem bila zmožna za delo.(F62) Na fakulteti pa se mi je dogajalo, da sem zgubila voljo do vsega,

zato sem dodiplomski del toliko časa vlekla.(F63) Odkar sem pričela na terapijo hodit, sem na enkrat spet

redno začela delat izpite in tudi vse za nazaj.(F64)

9. Kako je anksiozna motnja vplivala na vašo samopodobo?

Menim, da sem imela težave s samopodobo že pred pojavom anksiozne motnje, tako da anksioznost ni

vplivala na to.(F65)

10. Na katerih drugih področjih življenja se še kažejo posledice anksiozne motnje?

Z anksioznostjo izgubljam apetit, v trenutkih ko imam stresno obdobje, začnem izgubljati na teži. (F66)

Slabo mi postane, težave z želodcem se mi vlečejo več tednov.(F67) Čisto me izčrpa, veliko več spim.(F68)

V trenutkih ko imam slaba obdobja, bom veliko več spala, tudi po 10-12 ur.(F69)

11. Na kakšen način si pomagate? Ali ste razvili kakšne strategije, kako blažiti (akutno) tesnobo?

Pri meni je najbolje, da me v tistem trenutku vsi pustijo samo.(F70) Sama potem to predelam in se spravim k

sebi.(F71) Eno strategijo imam, da štejem od 100 do 7 nazaj.(F72) Pogosto se usedem in poizkusim ugotovit,

zakaj se mi to dogaja.(F73) Če ugotovim, kaj je privedlo do začetne tesnobe se mi ustavi.(F74) Če pa ne

ugotovim, od kje prihaja začetna tesnoba, potem pa lahko vodi v napad.(F75) Potolažim pa se na takšen

način, da poskušam svoje trenutno počutje povezat z občutki, ki sem jih imela v otroštvu.(F76) To temelji na

kognitivno-vedenjski terapiji.(F77) Če mi da nekdo slab komentar, se spomnim, kdaj v otroštvu sem imela

enak občutek in zakaj sem se takrat slabo počutila.(F78) In si rečem, da je vse OK in da sem danes drugačna,

kot sem bila takrat in moram drugače sprejet te komentarje.(F79)

12. Na kakšen način se zavarujete? Katere preventivne ukrepe izvajate, ki vam pomagajo preprečiti

tesnobne napade?

Ko sem precej izčrpana se poskušam ustavit in si vzet čas zase.(F80) Probam se umirit, pač si prižgem serijo

in jo gledam cel dan.(F81) Bom si pa sigurno našla kakšen šport ali pa jogo, da bom imela tudi za dolgi rok

72

nekaj, kar me bo sprostilo.(F82) Grem pa rada s prijatelji na kave in mi tudi to na nek način lajša

zadeve.(F83)

13. Kdaj ste dobili strokovno potrditev, da imate anksiozno motnjo? Katere vrste strokovnjak je to

potrdil?

3 leta nazaj, ko sem šla na psihoterapijo in mi je terapevtka v kontekstu pojasnila, kaj se mi dogaja.(F84)

14. Na kakšen način se zdravite? Kaj menite, da vam najbolj pomaga in zakaj?

(zdravila/terapija/samopomoč)

Antidepresivov nisem nikoli jedla(F85), na vsake toliko časa pa vzamem pomirjevalo Persen.(F86)

Razmišljam o nakupu CBD-ja, ki je izvleček iz konoplje in menda naj bi imel pomirjevalne učinke.(F87) Prej

sem hodila na terapije, sedaj 1 leto ko ne hodim več pa se poslužujem samopomoči.(F88) Terapije najbolj

pomagajo, ampak so tudi finančni zalogaj.(F89)

15. Kakšne imate izkušnje s socialnim delavci? (center za socialno delo, nevladne organizacije, šole,

zdravstveni domovi…)

Nimam izkušnje.(F90) Iskreno niti ne vem, kaj mi socialno delo lahko nudi.(F91)

16. Kakšne imate izkušnje s psihiatri in hospitalizacijo?

Tudi te izkušnje nimam.(F92)

17. Kakšne imate izkušnje s psihoterapevti in psihoterapijo?

Hodila sem k psihoterapevtki, s katero sem bila izredno zadovoljna.(F93) Njen pristop mi je bil všeč, stalno

mi je dajala občutek, da bo vse v redu.(F94) Kadar sem končala s terapijo sem se zelo dobro počutila.(F95)

Dala mi je orodja, kako se v stresnih situacijah lahko sama znajdem.(F96) Torej kako si lahko pomagam in to

mi je močno olajšalo zadevo.(F97) Ko sva končali s terapijo, sem se odločila da bom vzela čas zase, ko bom

sama poskušala premagati težave.(F98) Ona me je naučila čisto vse, kar sedaj znam, ampak sedaj hočem biti

sama v tem.(F99) Ko se znajdem v stiski, da se znam tudi sama soočiti z njo, ne da takoj kličem

terapevtko.(F100) Drugače sem pa hodila k njej eno leto, enkrat na teden po eno uro.(F101)

18. Kdaj ste imeli nazadnje obdobje krize? Kako uspešno ste jo po vašem mnenju obvladovali?

Bilo je tri tedne nazaj na fakulteti, mi je šel en izpit ekstremno slabo.(F102) Bilo mi je neprijetno, ker sem

toliko truda vložila in sem bila res izčrpana od vsega.(F103) Ni bilo tako hudo kot včasih, ampak vseeno sem

čutila tesnobo.(F104) Situacijo sem obvladovala veliko boljše, kot bi jo par let nazaj.(F105)

19. Kako danes sprejemate svojo anksiozno motnjo?

V bistvu sem hvaležna.(F106) Poskušala sem se navaditi, da je to del mene.(F107) Pogosto sem se

spraševala, zakaj ravno jaz.(F108) Stvar je v tem, da se moraš sprijazniti s tem.(F109) Vsak ima kdaj slab

dan in različni ljudje ga na različne načine sprejemajo.(F110) Skušam čim bolj pozitivno razmišljat, ker ni

najhujša stvar v življenju.(F111)

73

20. Kaj bi svetovali drugim, ki se spopadajo s tovrstno motnjo?

Če ima posameznik občutek, da si sam ne more pomagati in da se situacija že dlje časa vleč, naj si poišče

pomoč.(F112) To je stvar, ki ne bi smela biti tabu. (F113) Pri nas v Sloveniji je to tabu in si ''šibek'', če boš

šel na terapijo.(F114) Menim, da je to najboljša naložba, torej naložba vase.(F115) Zaradi te izkušnje v

življenju ne bo slabše, ampak prej boljše, saj podrobno spoznaš sebe.(F116)

74

Priloga 3: Odprto kodiranje

INTERVJU 1

ŠTEVILKA

IZJAVE

IZJAVA POJEM KATEGORIJA TEMA

A1 Prvič, da sem se zavedala

je bilo leta 2014, bila sem

stara 24 let..

Starost 24 let Prvo srečanje z

anksiozno motnjo

Doživljanje

A2 Šla sem živet nazaj k

staršem, dobila sem novo

službo, mami je izgubila

službo, starša sta šla

narazen, z dolgoletnim

fantom sem šla narazen

na zelo grd način,

diplomo sem pisala.

Stresne okoliščine Povod za

anksiozno motnjo

Doživljanje

A3 Eno leto sem intenzivno

počela milijon stvari, saj

sem hudila okoli, se

zabavala s prijatelji in

veliko delala.

Nemirno življenje Povod za

anksiozno motnjo

Doživljanje

A4 Fizično sem začela čutit,

da nekaj ni v redu.

Sumljivi občutki Prvo srečanje z

anksiozno motnjo

Doživljanje

A5 Utrujenost, vrtoglavice,

omotičnost, glavobol,

razbijanje srca.

Utrujenost,

vrtoglavice,

omotičnost,

glavobol,

razbijanje srca

Prvo srečanje z

anksiozno motnjo

Doživljanje

A6 Med vožnjo me je začelo

oblivat, bilo mi je vroče,

srce mi je razbijalo, tresti

sem se začela in mislila

sem, da me bo kap.

Oblivanje,

vročica, razbijanje

srca, tresenje,

občutek kapi

Prvo srečanje z

anksiozno motnjo

Doživljanje

A7 Mislila sem, da imam

mačka od prejšnje noči.

Občutek mačka Prvo srečanje z

anksiozno motnjo

Doživljanje

A8 V naslednjih tednih so

bili panični napadi še

pogostejši.

Panični napad Znaki anksiozne

motnje

Doživljanje

A9 Naslednji hujši napad se

je zgodil na letališču, ko

sem se odločila, da

nočem iti v tujino.

Panični napad Znaki anksiozne

motnje

Doživljanje

75

A10 Pač, kot da se ti malo

zmeša mi je kliknilo v

glavi, da nočem iti.

Klik v glavi Znaki anksiozne

motnje

Doživljanje

A11 Počutila sem se, kot da

sem izven svojega telesa,

kot da sploh nisem zares

jaz in zares tam.

Nenavadni občutki Znaki anksiozne

motnje

Doživljanje

A12 In ko sem prišla domov,

je bilo takrat 2 meseca

zares hudo

2 meseca Trajanje najhujše

krize

Doživljanje

A13 Neverjetno se mi je

poslabšalo, nisem mogla

normalno delat,

Nezmožnost dela Znaki anksiozne

motnje

Doživljanje

A14 Nisem si upala do

Ljubljane, nikamor nisem

upala.

Strah Znaki anksiozne

motnje

Doživljanje

A15 Ob napadu je

prevladovala vrtoglavica,

kot da nisem imela

ravnotežja, nisem imela

kontrole nad okončinami,

mravljinčilo me je,

nabijalo mi je srce.

Vrtoglavica, brez

ravnotežja, brez

kontrole nad

telesom,

mravljinčenje,

razbijanje srca.

Znaki anksiozne

motnje

Doživljanje

A16 Zelo intenziven je bil

občutek, kot da sem nekje

drugje.

Občutek

neprisebnosti

Znaki anksiozne

motnje

Doživljanje

A17 Fizično sem bila povsem

izčrpana, brez energije,

izžeta.

Fizična izčrpanost,

brez energije,

izžetost

Znaki anksiozne

motnje

Doživljanje

A18 Poznalo je mi je tudi na

obnašanju, čeprav sem

družaben človek se mi ni

dalo pogovarjati in

dobivati z nikomer.

Spremenjeno

vedenje

Znaki anksiozne

motnje

Doživljanje

A19 Menstruacije nisem imela

1 leto.

Zaostajanje

menstruacije

Znaki anksiozne

motnje

Doživljanje

A20 V glavi sem imela, da je z

mano nekaj fizično

narobe.

Prepričanje v

fizično bolezen

Znaki anksiozne

motnje

Doživljanje

A21 Povod za mojo tesnobo je

bila sigurno izčrpanost,

saj telo ni več zmoglo.

Izčrpanost Povod za

anksiozno motnjo

Doživljanje

76

A22 Pri meni je najprej prišlo

do paničnih napadov.

Panični napadi Znaki anksiozne

motnje

Doživljanje

A23 šele nato sem razvila

anksioznost, ki pa je v

bistvu konstanten strah

pred naslednjim paničnim

napadom.

Anksioznost Znaki anksiozne

motnje

Doživljanje

A25 Kljub vsemu je bila pri

meni ključna izčrpanost

in vse je prišlo za mano.

Izčrpanost Povod za

anksiozno motnjo

Doživljanje

A32 V obdobju daljše krize

sem bila v družbi

neaktivna ali pa na

srečanje sploh nisem

prišla, nehala sem piti

alkohol, nehala sem se

ličiti.

Spremenjeno

vedenje

Znaki anksiozne

motnje

Doživljanje

A33 Nisem bila depresivna,

ampak me je bilo

konstantno strah da bi

prišlo da je z mano nekaj

narobe.

Konstanten strah Znaki anksiozne

motnje

Doživljanje

A38 In takrat mi je težko,

krivo se počitim.

Težki občutki Občutki ob odzivu

okolice

Doživljanje

A39 Tudi besede prijateljic:

kako, da še nisi ok? a

spe,t a nisi bla že

bolje?… Bolijo, vendar

jim ne zamerim.

Boleče besede

prijateljic

Občutki ob odzivu

okolice

Doživljanje

A49 Reakcije drugih mi dajo

občutek, da sem res sama

kriva in potem seveda

nastopi sram, da imam

anksiozno motnjo.

Sram Občutki ob odzivu

okolice

Doživljanje

A107 Da je bil res hud, je bilo

januarja, ko smo šle s

prijateljicami na večerjo.

Januar Zadnji trenutek

krize

Doživljanje

A108 Doživela sem občutek, ko

ti srce za trenutek

zastane, nato pa

nadaljuje.

Občutek zastoja

srca

Znaki ankskozne

motnje

Doživljanje

A109 Je res grozen občutek,

zavrtelo se mi je in v

Vrtoglavica Znaki anksiozne

motnje

Doživljanje

77

sekundi sem stekla iz

restavracije.

A112 Boljše bi bilo, da je nebi

bilo.

Boljše brez Sprejemanje

anksiozne motnje

Doživljanje

A114 Ampak če bi lahko

izbirala, da grem lahko

brez slabe misli v Afriko

jutri, bi takoj sprejela,

samo da nimam

anksioznosti.

Raje brez Sprejemanje

anksiozne motnje

Doživljanje

A115 Menim, da ima vsak v

življenju situacijo, ki

mora iti čez njo in ga res

spremeni.

Lekcija Sprejemanje

anksiozne motnje

Doživljanje

ŠTEVILKA

IZJAVE

IZJAVA POJEM KATEGORIJA TEMA

A34 Prijateljice so bile najprej

zelo razumevajoče in

podporne, čez čas pa niso

bile več toliko.

Nihanje podpore Podpora prijateljev Odziv okolice

A35 Govorile so mi v smislu,

kaj se smiliš sama sebi saj

imaš vse urejeno, pri meni

je veliko slabše.

Smiljenje sama

sebi

Odziv prijateljev Odziv okolice

A36 Enostavno niso razumele

moje stiske.

Nerazumevanje Odziv prijateljev Odziv okolice

A37 Rečejo, da imam vedno

izgovore, saj si želim iti

ven ampak ne morem.

Izgovori Odziv prijateljev Odziv okolice

A40 Mami je psihologinja in

sem enkrat na teden

hodila k njej na terapije,

delali sva vaje za

sproščanje in se predvsem

veliko pogovarjali.

Terapija in

pogovor

Podpora mame Odziv okolice

A41 Tudi z očetom, bratom,

sestričnam in tatam, z

vsemi sem se ogromno

pogovarjala.

Pogovor Podpora družine Odziv okolice

A42 Podporo sem čutila

predvsem v tem, da so šli

Spremljanje Podpora družine Odziv okolice

78

z mano kamorkoli, ko

sama nisem zmogla.

A43 Večino podpore sem

dobila od očeta in mame.

Večina podpore Podpora družine Odziv okolice

A44 Od prijateljic sem bila že

vesela, da sem dobila

kakšen sms.

Prejetje sporočil Podpora prijateljev Odziv okolice

A45 Znanci, ljudje ki mi sicer

niso ravno blizu so imeli

najbolj nerazumevajoče

pripombe

Nerazumevajoče

pripombe

Stigmatizacija in

predsodki

Odziv okolice

A46 Kako te je lahko strah,

kok ti pretiravaš, kar neki

si depresivna, Kako si

lahko slabo, sej maš vse v

lajfu? aveš takrat, ko se ti

je mal zmešal?

Neprimerna

vprašanja

Stigmatizacija in

predsodki

Odziv okolice

A47 Občutek sem dobila, da

ljudje mislijo, da sem si to

sama povzročila in da

imam samo v glavi, da

sem šibka in pretiravam.

Obsodbe Stigmatizacija in

predsodki

Odziv okolice

A48 Če ima kdo sladkorno

bolezen se vsem smili pa

ga razumejo, če imaš pa

anksiozno motnjo se pa

okolica obnaša, kot da si

sam kriv da jo imaš.

Dvojni standardi Stigmatizacija in

predsodki

Odziv okolice

ŠTEVILKA

IZJAVE

IZJAVA POJEM KATEGORIJA TEMA

A24 Ker se je začelo s

fizičnimi znaki, sem

takrat hodila po

zdravnikih in raznih

pregledih.

Osebni zdravnik Strokovna pomoč Spopadanje

A26 Ker je mami psihologinja,

mi je že od samega

začetka govorila da bi to

lahko bila anksiozna

motnja.

Mami

psihologinja

Nasveti Spopadanje

A27 Dala mi je knjige o

anksioznih motnjah in

Knjige Informiranje Spopadanje

79

meni je branje zelo

pomagalo.

A28 Šla pa sem tudi do

psihiatra v študentski

zdravstveni dom.

Psihiater Strokovna pomoč Spopadanje

A29 On pa mi je predpisal

antidepresive Prozac, ki

sem jih jedla 6 mesecev.

Antidepresivi Medikalizacija Spopadanje

A31 Zato sva se z mami

dogovorili, da bova

izvajali terapijo.

Mami

psihologinja

Psihoterapija Spopadanje

A69 Najbolj mi pomagajo

dihalne vaje, klasičen

abdominalen način

dihanja s predpono.

Abdominalen

način

Dihalne vaje Spopadanje

A70 Če je bilo zelo hudo, mi je

pomagalo tudi štetje

česarkoli, avtomobilov,

ljudi, dreves.

Štetje Zamotiti se Spopadanje

A71 Karkoli, s čimer sem

zamotila možgane.

Karkoli Zamotiti se Spopadanje

A72 Če je bila res kriza sem

vzela Helex, da sem se

pomirila.

Pomirjevalo Helex Medikalizacija Spopadanje

A73 Nujno moram imeti vodo

ob sebi

Voda Prehrana Spopadanje

A74 pa hladnejše okolje, npr.

klima

Klima Hladno okolje Spopadanje

A75 Moram se čim več

pogovarjati, spraševati

me morate o X stvareh,

samo da se zamotim in

razmišljam nekaj

drugega.

Pogovor Zamotiti se Spopadanje

A76 Če postanem slabotna mi

pogosto pomaga, da kaj

pojem kot so oreščki ali

pa kaj podobnega.

Oreščki Prehrana Spopadanje

A77 Najbolj pomembne so

zagotovo misli in ko

opazim potrebo, naredim

Vaje Preusmeritev misli Spopadanje

80

vaje za preusmeritev

misli.

A78 Za prekinitev negativnih

misli uporabljam

podporne stavke kot so:

saj zmoreš, v tebi je moč.

Podporni stavki Preusmeritev misli Spopadanje

A79 Ko imam skrbi o tem kaj

se mi lahko zgodi, sem si

tudi že pela.

Petje Preusmeritev misli Spopadanje

A80 Najbolj pomembno mi je

torej preusmerjanje misli.

Velik pomen Preusmeritev misli Spopadanje

A81 Raziskujem tudi, od kod

prihajajo neka

prepričanja in zakaj jim

slepo verjamem.

Izvor Raziskovanje

prepričanj

Spopadanje

A82 Z mami sva delali tudi

medicinsko hipnozo, ki je

v bistvu kot neka vodena

meditacija in mi je zelo

pomagalo.

Medicinska

hipnoza

Sprostitev Spopadanje

A83 Preizkusila sem tudi

progresivno mišično

relaksacijo, kar mi je

umirilo misli in

prekrvavitev

Progresivna

mišična

relaksacija

Sprostitev Spopadanje

A84 Vadila sem čuječnost,

predvsem ko sem peljala

psa na sprehod pa sem si

rekla, zdaj pa samo

opazujem gozd, ali pa

sem zaprla oči in samo

poslušala okolico.

Čuječnost Sprostitev Spopadanje

A85 Joga je super, ker umiri

živčni sistem in vsi, ki

imamo anksiozno motnjo

imamo zelo hitro vzburjen

živčni sistem.

Joga Sprostitev Spopadanje

A86 Ko umiriš telo in um, tudi

lažje vidiš situacijo iz

druge perspektive, bolj

realno.

Umiritev telesa Sprostitev Spopadanje

A87 Zelo pomembna je tudi

hrana, saj če lepše jem,

Zdrava hrana Prehrana Spopadanje

81

mi definitivno pripomore

k boljšemu počutju.

A88 Vsak mora pri sebi

ugotoviti, katera živila

mu ustrezajo in mu

umirjajo živčni sistem.

Individualno

ustrezna hrana

Prehrana Spopadanje

A89 Najbolj pomembno je to,

da v življenju dobiš več

dobrih občutkov kot

slabih.

Dobri občutki Način življenja Spopadanje

A90 Ustvariti si moramo

situacije, katere nas

osrečujejo, ponavljati

stvari, v katerih uživamo

in se imamo lepo.

Situacije, ki

osrečujejo

Način življenja Spopadanje

A117 Najprej bi svetovala, naj

si o tem preberejo čim

več literature in spoznajo

samega sebe.

Branje literature Informiranje Spopadanje

A118 Poleg tega je pomembno,

da si najdejo

strokovnjaka, s katerim

bodo šli čez vse to, da

stoji ob strani, saj bolje

razloži, da to ni nič

takega in da se da

obvladovati.

Strokovnjak tega

področja

Strokovna pomoč Spopadanje

A119 Hkrati je pomembno, da

si vsak posameznik vzame

čas in ne sili v to, da

okreva.

Vzeti si čas Način življenja Spopadanje

A120 Ne moreš se prisiliti, da

si dobro, ampak si moraš

pustiti čas da se

pozdraviš, si vzameš čas

zase.

Čas zase Način življenja Spopadanje

A121 Iz bolezni pa skušaš

potegniti ven čim več, kar

lahko.

Nova spoznanja Lekcija Spopadanje

ŠTEVILKA

IZJAVE

IZJAVA POJEM KATEGORIJA TEMA

82

A50 Začela sem se družiti le s

tistimi osebami, ki so mi

res blizu.

Samo bližnje

osebe

Druženje Posledice

A51 S tistimi bežnimi kolegi se

mi ni dalo več ubadati.

Odstranitev

posameznikov

Druženje Posledice

A52 Včasih sem res veliko

stvari počela, sedaj pa

rabim več časa zase.

Več časa zase Potrebe Posledice

A53 Sama sebe sem silila v

pisanje magisterske

naloge, nato pa sem

padla dol in obležala.

Izguba moči Poslušanje sebe Posledice

A54 V tistem obdobju jaz ne bi

mogla iti delat kamorkoli,

saj nisem bila zmožna.

Nezmožnost dela Delo Posledice

A55 Vpliva močno tudi na

želje in na cilje v karieri

in življenju nasploh.

Želje in cilji Perspektiva Posledice

A56 Vpliva pa tudi na

motivacijo in

koncentracijo.

Upad motivacije in

koncentracije

Študij Posledice

A57 V času krize sem sama

sebe popolnoma drugače

dojemala, kot da to nisem

jaz.

Drugačno

dojemanje sebe

Samopodoba Posledice

A58 Zelo težko mi je bilo

sprejeti samo sebe, težko

sem se sprijaznila da

imam to in da bo verjetno

z mano celo življenje.

Težko sprejemanje

sebe

Samopodoba Posledice

A59 Pogosto se vprašam: Ali

ljudem sploh še paše

moja družba? Ali sem še

zabavna? Kdo se sploh

rad z mano druži?

Stalne dileme Samopodoba Posledice

A60 Tudi nesposobno sem se

počutila, kako me je

lahko strah pri teh letih.

Občutek

nesposobnosti

Samopodoba Posledice

A61 Sovrstniki gradijo kariere

in potujejo po svetu, jaz

pa sama doma.

Primerjanje s

sovrstniki

Samopodoba Posledice

A62 Kakšen fant bo to

prenašal in zakaj bi kdo

Samokritičnost Zveza Posledice

83

sploh hotel imet takšno

punco?

A63 Sploh kadar so krize,

imam res obdobja

izjemne osamljenosti.

Osamljenost v

obdobju krize

Osamljenost Posledice

A64 Vpliva tudi na hobije,

predvsem težko je

vzdrževati kakšne stare,

kot so meni hribi.

Težko vzdrževanje

hobijev

Hobiji Posledice

A65 Na potovanje ne morem

iti kar tako, brez

pomislekov kot večina

sovrstnikov.

Pomisleki glede

potovanj

Hobiji Posledice

A66 Drugačen imam pogled

na svet in na druge.

Drugačen pogled

na svet in druge

Perspektiva Posledice

A67 Bolj sem uvidevna in

poskušam razumeti

druge.

Večja uvidevnost Vedenje Posledice

A68 Tudi ko se imam lepo, si

veliko bolj pustim uživati,

doživeti trenutek, ga

čutiti.

Dovoliti si uživati Poslušanje sebe Posledice

A113 Jaz sedaj drugače gledam

na svet, vse boljše

razumem, sprejemam

drugačne, sebe bolje

poznam in vem, kako se

odzvati na določene

situacije, bolje doživljam

svet.

Boljše

razumevanje in

sprejemanje

drugačnosti

Perspektiva Posledice

A116 Prepričanja in misli res

vplivajo na življenje in

imam sedaj boljši nadzor.

Boljši nadzor Prepričanja in

misli

Posledice

ŠTEVILKA

IZJAVE

IZJAVA POJEM KATEGORIJA TEMA

A92 Na začetku sem jedla

antidepresive.

Antidepresivi DA Medikalizacija Obvladovanje

stanja

A93 Ampak sem jih opustila,

saj so antidepresivi le

'bergla', katera ti ne

dovoli napredka.

Opustitev

antidepresivov

Medikalizacija Obvladovanje

stanja

84

A94 Zdi se mi, da kdor

večkrat je tablete, jih

potem ne more opustiti.

Težka opustitev

tablet

Medikalizacija Obvladovanje

stanja

A95 Tudi sama nočem biti

odvisna od kemije,

ampak najti druge

načine, ki mi bodo

pomagali obvladovati

bolezen

Odvisnost od

tablet

Medikalizacija Obvladovanje

stanja

A96 Zdi se mi, da je

sodelovanje s terapevtom

zelo pomembno, saj te

pravilno vodi in obrazloži

zadeve.

Sodelovanje s

strokovnjakom

pomembno

Psihoterapija Obvladovanje

stanja

A97 Najbolj mi pomaga

terapija z mami.

Mami psihologinja Psihoterapija Obvladovanje

stanja

A98 vaje za nadzor misli in

prepričanj, joga,

progresivno sproščanje,

medicinska hipnoza.

Razne tehnike Psihoterapija in

samopomoč

Obvladovanje

stanja

A99 Vmes sem imela seveda

misli, da bi šla nazaj na

tablete ker je tako mnogo

lažje, vendar na srečo še

vedno vztrajam pri

terapijah in samopomoči.

Vztrajanje Psihoterapija in

samopomoč

Obvladovanje

stanja

A100 Pomirjevala Helex imam

za vsak slučaj vedno pri

sebi, ampak mi v bistvu

že samo to da občutek

pomirjenosti.

Pomirjevalo Helex Medikalizacija Obvladovanje

stanja

A110 Bilo me je panika, ampak

sem vzela pomirjevalo

Henex in izvedla dihalne

vaje s predpono, hitro je

bilo boljše.

Pomirjevalo in

dihalne vaje

Uspešno

obvladovanje

danes

Obvladovanje

stanja

A111 Drugače pa se trenutki

krize pojavljajo, ampak

za kratek čas v blagi

obliki in jih obvladujem

Trenutki krize so,

ampak

obvladujem

Uspešno

obvladovanje

danes

Obvladovanje

stanja

ŠTEVILKA

IZJAVE

IZJAVA POJEM KATEGORIJA TEMA

85

A30 Ampak psihitater ti da

zdravila, tam si 15 minut

in to je to.

Slaba izkušnja Psihiater Izkušnja s stroko

A91 Leta 2014, psihiater v

Študentskem zdravstvenem

domu

Dodelitev

diagnoze

Psihiater Izkušnja s stroko

A101 Nimam izkušnje s

socialnimi delavci, saj

imam doma mami in ni

bilo potrebe.

Brez izkušnje Socialni delavec Izkušnja s stroko

A102 Psihiater mi je v

študentskem zdravstvenem

domu dal diagnozo,

vendar si ni vzel časa

zame sploh.

Ni si vzel časa Psihiater Izkušnja s stroko

A103 Hospitalizirana nisem bila

nikoli.

Brez izkušnje Hospitalizacija Izkušnja s stroko

A104 Ker je mami psihologinja

sem vse terapije in vaje

izvajala z njo

Dobra izkušnja Psiholog Izkušnja s stroko

A106 Ampak sama nisem imela

potrebe, da bi morala

obiskati kakšnega

drugega psihoterapevta.

Brez izkušnje Psihoterapevt Izkušnja s stroko

INTERVJU 2

ŠTEVILKA

IZJAVE

IZJAVA POJEM KATEGORIJA TEMA

B1 Pri 9 letih Starost 9 let Prvo srečanje z

anksiozno motnjo

Doživljanje

B2 Bilo je kot nek panični

napad.

Panični napad Prvo srečanje z

anksiozno motnjo

Doživljanje

B3 Bilo je po dnevu, ko sem

bila očitno izgorela.

Izgorelost Povod za

anksiozno motnjo

Doživljanje

B4 Imela sem šolo, 2

treninga plesa in košarke,

verouk, pa še k maši sem

šla.

Mnogo aktivnosti Povod za

anksiozno motnjo

Doživljanje

B5 In tam me je začelo tiščat

v prsih, slabo mi je bilo.

Tiščanje v prsih,

slabost

Prvo srečanje z

anksiozno motnjo

Doživljanje

86

B6 Ker nisem vedela, kaj je

to, sem se ustrašila.

Preplah Prvo srečanje z

anksiozno motnjo

Doživljanje

B7 Razumela sem kot neko

fizično bolezen

Razumevanje kot

fizična bolezen

Prvo srečanje z

anksiozno motnjo

Doživljanje

B8 saj sem se potila, srce mi

je noro bilo, tresla sem

se.

Potenje, bitje srca,

tresenje

Prvo srečanje z

anksiozno motnjo

Doživljanje

B9 V obliki teh tesnobnih

napadov

Tesnobni napad Znaki anksiozne

motnje

Doživljanje

B13 V srednji šoli in kasneje

se je pojavila še

vrtoglavica in

nestabilnost, kar je bilo

še bolj zastrašujoče.

Vrtoglavica,

nestabilnost.

Znaki anksiozne

motnje

Doživljanje

B14 To je bilo včasih zelo

izrazito, strah pred novim

tesnobnim napadom.

Strah pred

tesnobnim

napadom

Znaki anksiozne

motnje

Doživljanje

B15 Da bom na primer v

trgovini in se mi bo nekaj

zgodilo, nihče pa mi ne

bo znal pomagati.

Strah, da nihče ne

bo znal pomagati.

Znaki anksiozne

motnje

Doživljanje

B18 Vseeno pa je prisotna tudi

konstantna skrb glede

vsega, šole, odnosov,

službe, zdravja, itd.

Stalna

zaskrbljenost

Znaki anksiozne

motnje

Doživljanje

B47 In počutila sem se slabo,

ponižano.

Ponižanje Občutki ob odzivu

okolice

Doživljanje

B48 Zdi se mi, da

strokovnjaki, ki bi morali

nuditi največ opore, v tem

izvisijo.

Pomanjkanje

podpore s strani

strokovnjakov

Občutki zaradi

neprimernega

odnosa

strokovnjakov

Doživljanje

B60 V času študija ni bilo več

simptomatike in fizičnih

znakov bolezni, ampak se

mi je odražalo predvsem

v mislih.

Tesnobne misli Znaki anksiozne

motnje

Doživljanje

B104 In takrat mi je bilo že

tako težko o tem govorit

in sem se odmaknila.

Odmaknila sem se Občutki zaradi

neprimernega

odnosa

strokovnjakinje

Doživljanje

B107 V tistem trenutku je bila

to zame ena najbolj

Obremenitev Občutki zaradi

neprimernega

Doživljanje

87

obremenjujočih stvari,

kar sem jih doživela.

odnosa

strokovnjakinje

B111 Zadnji je bil nekaj tednov

nazaj, ko sem zelo pozno

telovadila in sem potem

ponoči spet dobila

nekakšen tesnoben napad

Nekaj tednov

nazaj, Pozna

telovadba

Zadnji trenutek

krize

Doživljanje

B116 Sedaj sem hvaležna, saj

sem vedla, da se bom

nekaj dobrega naučila iz

tega.

Nauk, Lekcija Sprejemanje

anksiozne motnje

Doživljanje

B117 Ni prijetno, seveda je zelo

hudo in boli.

Ni prijetno Sprejemanje

anksiozne motnje

Doživljanje

B118 Sem pa hvaležna, ker sem

se toliko stvari iz tega

naučila, kako biti

hvaležen za vse, za

odnose, ljudi, zdravje.

Hvaležnost Sprejemanje

anksiozne motnje

Doživljanje

B119 Naučila sem se

pogovarjati, čisto sem

sebe spoznala.

Spoznavanje sebe Sprejemanje

anksiozne motnje

Doživljanje

B120 Sedaj več govorim o sebi,

postala sem bolj odprta in

stvari okoli sebe vidim

pozitivne.

Spreminjanje sebe Sprejemanje

anksiozne motnje

Doživljanje

B121 Ko ugotoviš, kako

obvladovati situacijo,

vidiš da se da normalno

funkcionirati in si urediti

življenje.

Zmožnost

obvladovanje

stanja

Sprejemanje

anksiozne motnje

Doživljanje

ŠTEVILKA

IZJAVE

IZJAVA POJEM KATEGORIJA TEMA

B25 Bližnji niso razumeli, kaj

se z mano dogaja.

Nerazumevanje Odziv družine Odziv okolice

B26 Razumeli so kot neko

trmo ali pa kot upiranje

otroka, odziv otroka ko

nekaj izkorišča.

Napačno

razumevanje

Odziv družine Odziv okolice

B27 O teh stvareh res niso nič

vedeli, ker se ni govorilo

o tem.

Neznanje o

anksioznih

motnjah

Odziv družine Odziv okolice

88

B28 Čez leta, ko se je moje

vedenje začelo ponavljati,

so ugotovili da ni to neka

trma in vedenje, ki ga

povzročam nalašč.

Postopno

spoznavanje, da

gre za motnjo

Odziv družine Odziv okolice

B29 In takrat so mi pričeli

pomagati iskati pomoč,

usmerjali so me.

Iskanje pomoči in

usmerjanje

Podpora družine Odziv okolice

B30 V šoli sem pa v bistvu

takrat res veliko

manjkala, nisem sošolcem

povedala kaj se z mano

dogaja.

Niso vedeli Odziv sošolcev Odziv okolice

B31 Ampak tudi ko sem bila v

šoli, so imeli do mene

odnos: Ta je pa čudna; Ta

pa kar neki joka; kaj ji ni

jasno.

Negativen odziv Odziv sošolcev Odziv okolice

B32 In iz tega razloga jim

nisem nič razlagala, saj

že sama nisem dobro

razumela kaj se mi

dogaja, kako bodo šele

drugi.

Niso razumeli Odziv sošolcev Odziv okolice

B33 Ko so se v srednji šoli

stvari začele stabilizirati,

sem pa spregovorila s

sošolkami, tudi za nazaj.

Izpoved v srednji

šoli

Odziv sošolcev Odziv okolice

B34 Odzivi so bili zelo različni Različni odzivi Odziv sošolcev Odziv okolice

B35 nekateri so bili

prestrašeni, s strani so

name gledali, bila sem

čudna in niso mogli

razumeti.

Negativni odziv Odziv sošolcev Odziv okolice

B36 Mami je bila vedno

zraven tudi ob napadih

tesnobe.

Stalna prisotnost

mame

Podpora mame Odziv okolice

B37 Ves čas je bila v

pripravljenosti, da se

lahko kaj zgodi.

Stalna

pripravljenost

mame

Podpora mame Odziv okolice

B38 Bila mi je na voljo tudi ko

je bila v službi, sredi noči.

Mama vedno na

voljo

Podpora mame Odziv okolice

89

B39 In vedno me je skušala

pomirit tako, da me je

zaposlila.

Zaposlitev Podpora mame Odziv okolice

B40 Ob 3 ponoči sva se igrale

igrice in namizne igre.

Namizne igre Podpora mame Odziv okolice

B41 Pomagala mi je pa tudi z

iskanjem različnih

strokovnjakov, na katere

bi se lahko obrnila.

Iskanje

strokovnjakov

Podpora mame Odziv okolice

B42 Pa tudi od ostalih članov

družine sem čutila, da mi

stojijo ob strani.

Stojijo ob strani Podpora družine Odziv okolice

B43 Med sošolci, označevali

so me za nesposobno,

čudno, šibko, nemočno.

Označevanje s

strani sošolcev

Stigmatizacija in

predsodki

Odziv okolice

B44 Tako so me obravnavali

zato, ker sem se vedla

drugače, kot je družba

pričakovala.

Odklon od

pričakovanj družbe

Stigmatizacija in

predsodki

Odziv okolice

B45 V šoli so mi rekli, da s

takšnim vedenjem samo

izkoriščam.

Enačenje z

izkoriščanjem

Stigmatizacija in

predsodki

Odziv okolice

B46 Prav tako ena

psihoterapevtka me je

označila za nesposobno,

tako sem jaz razumela.

Označevanje s

strani

psihoterapevtke

Stigmatizacija in

predsodki

Odziv okolice

ŠTEVILKA

IZJAVE

IZJAVA POJEM KATEGORIJA TEMA

B19 Napad tesnobe sem

skušala le preživet.

Preživeti Čakanje, da mine Spopadanje

B20 Nisem iskala pomoči ker

niti nisem razumela, da

je to lahko anksiozna

motnja.

Nisem iskala

pomoči

Iskanje pomoči Spopadanje

B21 Nihče mi tega ni znal

razložit.

Nisem dobila

razlage.

Iskanje pomoči Spopadanje

B22 Osebna zdravnica me je

sicer napotila k otroški

psihologinji, kjer sva

mal pogovarjali.

Otroška

psihologinja

Strokovna pomoč Spopadanje

90

B23 skušala preživeti

trenutke tesnobe, samo

da je bilo mimo in potem

naprej funkcionirat.

Preživeti Čakanje, da mine Spopadanje

B71 Prva stvar je v tem, da

sem najraje sama.

Samota Samota Spopadanje

B72 Super je, da imam

prostor da se umaknem

in se sama umirim.

Prostor zase Samota Spopadanje

B73 Pomaga mi globoko

dihanje.

Globoko dihanje Dihanje Spopadanje

B74 Obvladujem tudi tako,

da vem da to ni nekaj

fizičnega da bi lahko

umrla, ampak je to moja

anksiozna motnja in že

vem, kako poteka.

Poznavanje

anksiozne motnje

Preusmeritev misli Spopadanje

B75 Zagotovo pomaga

spreminjanje misli.

Spreminjanje

misli

Preusmeritev misli Spopadanje

B76 Spremenila sem način

razmišljanja.

Spreminjanje

razmišljanja

Preusmeritev misli Spopadanje

B77 Negativne misli

preusmerjam na

pozitivno

Pozitivno

razmišljanje

Preusmeritev misli Spopadanje

B78 Odkar pozitivno

razmišljam, se je število

tesnobnih napadov

zmanjšalo.

Pozitivno

razmišljanje

Preusmeritev misli Spopadanje

B79 Pazim, da se zjutraj

zbudim in vstanem

počasi, saj potrebujem

počasen tempo.

Počasen tempo Način življenja Spopadanje

B80 Hitenje in panika je že

možni sprožilec.

Hitenje je

sprožilec

Način življenja Spopadanje

B81 Vedno tudi pazim, da

nisem preobremenjena

in se poslušam.

Poslušanje sebe Način življenja Spopadanje

B82 Ko začutim

preobremenjenost in

rahle občutke tesnobe,

takoj poskušam s

Uporaba tehnik Sprostitev Spopadanje

91

tehniko, ki sem se jo

naučila na psihoterapiji.

B83 Telovadba pri meni

preprečuje stres, stres pa

povzroča tesnobne

napade.

Šport Sprostitev Spopadanje

B84 Pomaga mi tudi

soočenje.

Soočenje Soočenje Spopadanje

B85 Imela sem strah pred

vožnjo avtomobila

ampak se s tem soočila

in sedaj normalno vozim

avto.

Vožnja

avtomobila

Soočenje Spopadanje

B86 Pa tudi prepoznavanje

sprožilcev, da tega ne

ponavljam več.

Prepoznavanje

sprožilcev

Prepoznavanje

sprožilcev

Spopadanje

B87 Na primer pitje kave ali

pa telovadba pozno

zvečer, to so moji

triggerji, zato se teh

aktivnosti izogibam.

Pitje kave,

telovadba

Prepoznavanje

sprožilcev

Spopadanje

B88 Idejo o tem, da bi bila

lahko anksioznost sem

dobila sama, ko sem

prebirala po internetu.

Spletni vir Informiranje Spopadanje

B122 Treba je ozavestit kaj je

to oziroma spoznat.

Spoznavanje

svoje motnje

Informiranje Spopadanje

B123 Ko nekdo pri sebi začne

opažat takšne simptome,

naj si kaj prebere in bo

že to zmanjšalo strah.

Manjši strah Informiranje Spopadanje

B124 Nato pa vztrajat pri

iskanju osebe, ki bi

lahko pomagala.

Pomoč Strokovna pomoč Spopadanje

B125 Ni nujno strokovnjak,

čim več se pogovarjati o

tem in dati iz sebe.

Pogovor Najti

sogovornika/zaupnika

Spopadanje

B126 Vse to zniža psihične

bolečine, nato pa naprej

iskati rešitve.

Zmanjša psihične

bolečine

Najti

sogovornika/zaupnika

Spopadanje

92

ŠTEVILKA

IZJAVE

IZJAVA POJEM KATEGORIJA TEMA

B10 Zato tudi nisem hotela v

šolo.

Izostajanje Šola Posledice

B11 Nikamor nisem hotela iti

zaradi strahu, da se spet

pojavi tesnoben napad.

Brez izhodov od

doma

Vedenje Posledice

B12 Razvila sem strah, da se

bo ponovno zgodilo, če

zapustim svoje varno

okolje, se pravi hišo.

Strah pred

zapustitvijo

varnega okolja

Vedenje Posledice

B49 V času konca osnovne

šole in začetek srenje

šole, ko bi človek moral

bit najbolj družaben, to

pri meni ni bilo možno.

Nisem bila

družabna

Druženje Posledice

B50 Nisem mogla obdržat

prejšnjih odnosov, niti

vzpostavljati novih.

Težko vzdrževanje

in vzpostavljanje

Odnosi Posledice

B51 Bila sem nezmožna se

držat dogovorov, ker je

vmes prišla tesnoba in za

druge sem bila zelo

nezanesljiva.

Nezanesljivost Vedenje Posledice

B52 S tega vidika mi je

anksiozna motnja skrhala

odnose.

Skrhani odnosi Odnosi Posledice

B53 Kasneje mi je pa okrepilo

odnose s tistimi ljudmi, s

katerimi sem razvila

globje odnose.

Okrepljeni odnosi

z bližnjimi

Odnosi Posledice

B54 Velik bolj sem se mogla

trudit že v osnovni šoli,

ker sem imela toliko

izostankov.

Izostajanje Šola Posledice

B55 Največjo krizo sem imela

v prehodu v gimnazijo,

saj mi je predstavljalo

ogromen stres.

Stres Šola Posledice

B56 Izostanki so se

nadaljevali v srednji šoli,

saj me je bilo strah pred

napadi tesnobe.

Izostanki Šola Posledice

93

B57 Dodaten pritisk in stres

pa sem doživela v zadnjih

letnikih, ko sem želela

imeti čim več točk za vpis

na željeno fakulteto.

Pritisk in stres Šola Posledice

B58 V sebi sem videla, da tega

ne zmorem in nisem

videla možnosti.

Obup Šola Posledice

B59 Na podlagi tega sem se

odločila za fakulteto, ki

sploh ni bila primerna

zame in to je še

podaljšalo iskanje smeri,

ki me res veseli.

Neprimerna

odločitev za študij

Študij Posledice

B61 Imela sem se za

nezmožno in to je pa res

preprečilo, da bi lahko

kamorkoli napredovala in

uspela.

Občutek

nezmožnosti

Študij Posledice

B62 Zelo močno, saj sem se

sama sebi zdela

nesposobna.

Občutek

nesposobnosti

Samopodoba Posledice

B63 In tudi drugačno sem se

počutila, kot da mi na

čelu piše, da sem čudna.

Drugačno

dojemanje sebe

Samopodoba Posledice

B64 Enostavno se nisem

počutila dobro v svoji

koži.

Težko sprejemanje

sebe

Samopodoba Posledice

B65 Na samopodobo je

vplivalo tudi to, da sem

vmes težko jedla in sem se

želela zrediti zaradi kritik

sošolcev.

Kritike sošolcev Samopodoba Posledice

B66 Jaz sem zase vedno vedla,

da sem marljiva in

vestna, anksiozna motnja

pa me je ovirala in tega

nikoli nisem mogla zares

pokazat.

Marljivost in

vestnost

Nezmožnost

izražanja sebe

Posledice

B67 V službi sem se hotela

dokazat, pa tudi če sem

bila sposobna za neko

delo, me je telo izdalo in

nisem mogla ustat iz

Kriza v

neprimernem času

Nezmožnost

izražanja sebe

Posledice

94

postelje ali pa sem

zbolela.

B68 Enostavno tisto kar imam

v sebi, zaradi anksiozne

motnje ne morem pokazat

in se izrazit.

Talenti, vrline Nezmožnost

izražanja sebe

Posledice

B69 Vem, da sem v sebi

zanesljiva, motnja pa me

ovira in se okolici

prikažem kot

nezanesljiva.

Zanesljivost Nezmožnost

izražanja sebe

Posledice

B70 Vem, kakšen karakter

imam in katere vrednote

spoštujem, vendar se

pokažem v drugačni luči.

Vrednote Nezmožnost

izražanja sebe

Posledice

ŠTEVILKA

IZJAVE

IZJAVA POJEM KATEGORIJA TEMA

B16 Danes pa tega nimam

več, ker vem, da tudi če

do tega pride, znam

situacijo obvladovati.

Obvladujem

situacijo

Uspešno

obvladovanje

danes

Obvladovanje

stanja

B17 Tesnobne napade sem

sama zaznala kot bolj

problematične, saj so me

ovirali v vsakdanjem

življenju.

Ovira v življenju Zaznavanje

problematike

Obvladovanje

stanja

B90 Najprej so bila zdravila

tista, ki so neko

ravnovesje vzpostavila.

Zdravila-

antidepresivi

Medikalizacija Obvladovanje

stanja

B91 Te mi je predpisala

psihiatrinja.

Psihiatrinja Medikalizacija Obvladovanje

stanja

B92 Ko je bilo najhujše

obdobje, sem jedla tudi

pomirjevala, vendar

kratko obdobje.

Pomirjevala Medikalizacija Obvladovanje

stanja

B93 Nato pa so mi priporočali

psihoterapije, in sedaj

sem končno našla

primerno

psihoterapevtko.

Psihoterapevtka Psihoterapija Obvladovanje

stanja

95

B94 Še vedno imam

minimalno dozo zdravil,

ampak po letu in pol

terapij ugotavljam, da je

to tisto, kar mi najbolj

pomaga.

Najbolj pomaga Psihoterapija Obvladovanje

stanja

B95 Zdravila pomagajo

vzpostaviti ravnovesje, ne

morejo pa odstraniti

vzroka mojih tesnob.

Zdravila

vzpostavijo

ravnovesje

Medikalizacija Obvladovanje

stanja

B96 Kljub temu jih v

minimalni dozi še vedno

jemljem in sicer Cipralex.

Cipralex Medikalizacija Obvladovanje

stanja

B97 Samopomoči pa se

najbolj poslužujem v

zadnjem letu, tehnik pa

sem se naučila pri

terapiji.

Razne tehnike Samopomoč Obvladovanje

stanja

B112 In sem ga uspešno

obvladovala, naredila

sem dihalne vaje in se

umirila.

Dihalne vaje Uspešno

obvladovanje

danes

Obvladovanje

stanja

B113 Jaz vem, da je vedno en

sprožilec, ki sproži

tesnobo in tako sem

razmislila, kaj bi lahko

bilo in tako sem

ugotovila, da je bilo

zaradi telovadbe.

Identifikacija

sprožilca

Uspešno

obvladovanje

danes

Obvladovanje

stanja

B114 Da ga pa nisem

obvladovala, je bilo pa 1

leto nazaj, ko mi je umrl

ata.

Smrt dedka Zadnje neuspešno

obvladovanje

Obvladovanje

stanja

B115 Ker sem videla, da

situacije ne obvladujem

sem takoj kontaktirala

terapevtko in s se s tem

rešila, da ni šlo na

slabše.

Kontaktiranje

terapevtke

Zadnje neuspešno

obvladovanje

Obvladovanje

stanja

ŠTEVILKA

IZJAVE

IZJAVA POJEM KATEGORIJA TEMA

B24 Niti osebna zdravnica niti

psihologinja nista zaznali,

Brez dodelitve

diagnoze

Osebna zdravnica

in psihologinja

Izkušnja s stroko

96

da bi lahko imela

anksiozno motnjo.

B89 In psihiatrinja na

polikliniki je opredelila,

da imam res anksiozno

motnjo in mi razložila, kaj

to je.

Dodelitev

diagnoze

Psihiatrinja Izkušnja s stroko

B98 S socialno delavko sem

imela izkušnjo v osnovni

šoli, saj sem k njej hodila

na svetovalni pogovor.

Svetovalni

pogovor

Socialna delavka Izkušnja s stroko

B99 Kadar sem se slabo

počutila, sva se

pogovarjali in sem se s

tem zamotila.

Pogovor Socialna delavka Izkušnja s stroko

B100 Pomagalo mi je

prebroditi, da so te

tesnobe minile, lahko sem

ji zaupala strahove in sem

ji zaupala.

Zaupanje strahov Socialna delavka Izkušnja s stroko

B101 s hospitalizacijo pa

nimam izkušnje

Brez izkušnje Hospitalizacija Izkušnja s stroko

B102 Najprej sem imela eno

terapevtko in iz njene

strani ni bilo pravega

odnosa oziroma ga nisva

niti pričele graditi.

Brez pravega

odnosa

Psihoterapevt Izkušnja s stroko

B103 Bilo je samo direktno

napadalno: Kaj je, povej,

kaj je narobe?

Napadalen odnos Psihoterapevt Izkušnja s stroko

B105 Z drugo terapevtko sem

imela dokaj podobno

izkušnjo, prav tako me je

na nek način napadla in

sploh ni bil pravilen

pristop.

Napadalen odnos Psihoterapevt Izkušnja s stroko

B106 Jaz sem se opogumila in

prišla k njej po pomoč,

ona pa me je začela

kritizirati, kako lahko

ponavljam letnik, kaj

sploh delam v življenju.

Kritiziranje

psihoterapevtke

Psihoterapevt Izkušnja s stroko

97

B108 Zato sem poiskala novo

terapevtko, pri kateri pa

je bil na srečo odnos

povsem drugačen.

Nova

psihoterapevtka –

dobra izkušnja

Psihoterapevt Izkušnja s stroko

B109 Veliko sva delali na

terapevtskem odnosu,

ubesedili sva tudi

pričakovanja ene in

druge.

Terapevtski odnos Psihoterapevt Izkušnja s stroko

B110 Zelo počasi se je proces

premikal in sem zelo

zadovoljna.

Dobra izkušnja Psihoterapevt Izkušnja s stroko

INTERVJU 3

ŠTEVILKA

IZJAVE

IZJAVA POJEM KATEGORIJA TEMA

C1 Pred 3 leti, stara sem bila

32 let.

Starost 32 let Prvo srečanje z

anksiozno motnjo

Doživljanje

C2 Kazalo se je v totalni

izčrpanosti, utrujenosti,

zbolevala sem, viroze,

glavoboli, fizične reči.

Izčrpanost,

utrujenost, viroze,

glavoboli.

Prvo srečanje z

anksiozno

motnjo/povod

Doživljanje

C3 In neprestano sem morala

ostajat doma, zato da

prespim.

Ostajanje doma,

spanje

Prvo srečanje z

anksiozno motnjo

Doživljanje

C4 Ko pa je bilo konec

šolskega leta v vrtcu, ko

je ves adrenalin popustil,

sem pa popolnoma

obležala in se je začelo s

paničnimi napadi.

Panični napadi Prvo srečanje z

anksiozno motnjo

Doživljanje

C5 Grozna tesnoba v prsih,

tiščanje, ne moreš dihat,

misliš da boš umrl, težko

je opisati če ne doživiš.

Tesnoba v prsih,

tiščanje,

nezmožnost

dihanja, občutek

umiranja.

Prvo srečanje z

anksiozno motnjo

Doživljanje

C6 Ko je prvič prišlo do

paničnega napada, sem

bila doma.

Prvi panični napad

doma

Prvo srečanje z

anksiozno motnjo

Doživljanje

C7 Iz nič, utrujena sem se

zbudila in nisem zmogla

iti v službo.

Utrujenost,

nezmožnost dela

Prvo srečanje z

anksiozno motnjo

Doživljanje

98

C8 Začela sem težko dihati,

tiščalo me je v prsih,

enostavno sem se cela

tresla in nisem vedla, kaj

se je dogajalo z mano.

Težko dihanje,

tiščanje v prsih,

tresenje.

Prvo srečanje z

anksiozno motnjo

Doživljanje

C9 Partner me je nato

odpeljal na urgentno

psihiatrijo, kjer sem takoj

dobila pomirjevala.

Urgentna

psihiatrija,

pomirjevala

Prvo srečanje z

anksiozno motnjo

Doživljanje

C10 Nadaljevalo se je s

takšnimi paničnimi

napadi.

Panični napadi Znaki anksiozne

motnje

Doživljanje

C11 Treseš se, glavoboli,

utrujen si konstantno,

popolnoma te izčrpajo te

napadi, ne moreš jesti,

spati.

Tresenje,

glavobol,

utrujenost,

izčrpanost.

Znaki anksiozne

motnje

Doživljanje

C12 Ne moreš se sprostit,

neprestano v strahu in

krču.

Neprestan strah Znaki anksiozne

motnje

Doživljanje

C13 Nikamor si nisem upala

iti sama, saj sem samo

čakala in razmišljala o

tem, kaj če ravno sedaj

dobim panični napad.

Strah pred novim

napadom

Znaki anksiozne

motnje

Doživljanje

C14 Znaki pa so bili pri meni

vedno enaki, v obliki

paničnih napadov.

Panični napadi Znaki anksiozne

motnje

Doživljanje

C15 Najhujše obdobje je

trajalo kar pol leta.

Pol leta Trajanje najhujše

krize

Doživljanje

C16 Prisoten je tudi

konstanten strah glede

vsega, financ, bližnjih,

zdravja.

Neprestan strah Znaki anksiozne

motnje

Doživljanje

C23 V resnici pa se mi je

grozno vrtelo in nisem

zmogla biti pokonci.

Vrtoglavica Znaki anksiozne

motnje

Doživljanje

C24 Čisto sem bila izčrpana

in brez moči.

Izčrpanost Znaki anksiozne

motnje

Doživljanje

C85 Nazadnje je bilo 1 leto

nazaj, ko sva šli s hčerko

na izlet.

1 leto nazaj Zadnji trenutek

krize

Doživljanje

99

C86 Takrat mi je začelo srce

razbijati, potiti sem se

začela in tresti.

Simptomi Znaki anksiozne

motnje

Doživljanje

C90 Danes se svoje anksiozne

motnje ne ustrašim in se

je ne bojim.

Se ne bojim Sprejemanje

anksiozne motnje

Doživljanje

C91 Je del mene, to sem jaz. Je del mene. Sprejemanje

anksiozne motnje

Doživljanje

C92 Odprla mi je oči v boljši

svet in boljše življenje.

Odprla mi je oči Sprejemanje

anksiozne motnje

Doživljanje

C93 Spoznala sem dobre ljudi

in zame je to pozitivna

izkušnja.

Pozitivna izkušnja Sprejemanje

anksiozne motnje

Doživljanje

C94 Ni fino, da to mam ker je

boleče in če bi izbrala, je

raje nebi imela.

Raje je nebi imela Sprejemanje

anksiozne motnje

Doživljanje

C95 Ampak se enostavno ne

bojim več, vem na koga

se lahko obrnem in kako

si pomagat.

Sedaj vem, kako

si pomagat

Sprejemanje

anksiozne motnje

Doživljanje

ŠTEVILKA

IZJAVE

IZJAVA POJEM KATEGORIJA TEMA

C21 Ko sem izvedela za

diagnozo, je partner vedel

in mi stal 100% ob strani.

Partner stal 100%

ob strani

Podpora partnerja Odziv okolice

C22 Pred hčerko pa sem to

skrivala in se delala, da v

spalnici spim.

Skrivanje pred

hčerko

Odziv družine Odziv okolice

C25 Le dve prijateljici sta še

vedeli za mojo diagnozo.

Le dve prijateljici

vedeli

Odziv prijateljev Odziv okolice

C26 Mož je bil ob meni in bil v

stalni pripravljenosti, če

bi kaj bilo.

Stalna

pripravljenost

Podpora partnerja Odziv okolice

C27 Prijateljici sta hodili k

meni, mi nosili hrano in

se ogromno pogovarjali z

mano.

Pogovor Podpora prijateljev Odziv okolice

C28 Ne, te izkušnje sploh

nimam.

Brez izkušnje Stigmatizacija in

predsodki

Odziv okolice

100

C29 Prej nasprotno, kličejo me

znanke, ki mi sploh niso

blizu, če rabim kakšno

pomoč.

Nasprotno Stigmatizacija in

predsodki

Odziv okolice

C35 Pred zelo dobro

prijateljico sem skrivala.

Skrivanje pred

prijateljico

Odziv prijateljev Odziv okolice

C36 Ko me je videla na obisku,

me pa ni spustila iz rok.

Obisk Podpora prijateljev Odziv okolice

C37 In se ogromno

pogovarjava in mi veliko

to pomeni.

Pogovor Podpora prijateljev Odziv okolice

ŠTEVILKA

IZJAVE

IZJAVA POJEM KATEGORIJA TEMA

C17 Ko pričneš delat na sebi,

šele začneš spoznavat

svoje točke, iz katerih

izvirajo napadi.

Spoznaš izvor

napadov

Delo na sebi Spopadanje

C18 In sam težko prideš do

tega, rabiš strokovno

pomoč.

Obisk

strokovnjaka

Strokovna pomoč Spopadanje

C19 Treba je zlesti ven iz tega

in znati s tem

komunicirati.

Obvladovanje Naučiti se, kako

živeti z anksiozno

motnjo

Spopadanje

C20 Ni dovolj, da samo veš

kaj ti je, ampak se moraš

s tem spopasti.

Spopadanje Naučiti se, kako

živeti z anksiozno

motnjo

Spopadanje

C47 Hčerka in partner sta mi

bila kot neka motivacija,

da moram za njiju

ozdraveti.

Hčerka in partner Najti motivacijo Spopadanje

C49 Ugotovila sem, da si

moram vzeti čas za sebe

in da moram početi

stvari, ki me izpolnjujejo.

Čas zase Način življenja Spopadanje

C50 Ne smemo čakati na to,

da zbolimo, v življenju ni

samo služba in ugajanje

drugim.

Ne smemo čakati

na bolezen

Način življenja Spopadanje

101

C51 Ni glavno zadovoljiti

pričakovanja družbe,

ampak najti čas zase.

Čas zase Način življenja Spopadanje

C52 Dihanje je definitivno

potrebno umiriti, če je

panični napad z vrečko.

Dihanje Dihalne vaje Spopadanje

C53 Preusmerjanje misli,

štetje listja na drevesu,

kakšne barve so na sliki,

karkoli.

Tehnike Preusmeritev misli

Zamotiti se

Spopadanje

C54 Sprehod je nekaj, kar je

meni najbolj pomagalo.

Sprehod Sprostitev Spopadanje

C55 Sploh gozd me

izpopolnjuje, saj me

pomiri in me napolni z

energijo.

Gozd Sprostitev Spopadanje

C56 Zelo pa mi je pomagalo

tudi to, da sem se sama s

sabo pogovarjala na glas

in si govorila: Tesnoba,

nisva prijateljici. Pojdi

nekam drugam.

Pogovor z

anksiozno motnjo

Pozitivni

samogovor

Spopadanje

C57 Veliko sem se

pogovarjala s svojo

tesnobo.

Pogovor z

anksiozno motnjo

Pozitivni

samogovor

Spopadanje

C58 Psihologinja mi je rekla,

da se moram prav vsak

dan pohvalit.

Sebe pohvalim Pohvala Spopadanje

C59 In ker vsak dan to

govorim, mi je počasi

prišlo v podzavest.

Pride v podzavest Pohvala Spopadanje

C60 Glavno je to, da poslušam

same sebe.

Poslušanje sebe Način življenja Spopadanje

C61 Sprehodi, rekreacija,

sprostitev, joga,

meditacija.

Sproščanje Sprostitev Spopadanje

C62 Sprosti se obremenjenost,

stres, izčrpanost.

Sproščanje Sprostitev Spopadanje

C63 Misli so pa vzrok vsega,

tesnobe in paničnih

napadov, zato je potrebno

Misli vzrok vsega Preusmeritev misli Spopadanje

102

preusmerjanje in

spreminjanje.

C87 jaz sem zaprla oči in se

poskušala pomiriti.

Pomiritev Preusmeritev misli Spopadanje

C88 Delala sem dihalne vaje,

skušala sem preusmeriti

misli in sem si govorila,

da bo vse v redu.

Vse bo v redu Pozitivni

samogovor

Spopadanje

C96 Skrb zase je na prvem

mestu.

Skrb zase Delo na sebi Spopadanje

C97 Najprej je treba sebe v

red spravit, da smo lahko

dobri za otroka ali za

partnerja.

Spraviti se v red Delo na sebi Spopadanje

C98 Res je treba poskrbeti

zase, moraš biti mal

egoista.

Egoizem Delo na sebi Spopadanje

C99 Pa tudi pričakovanja

družbe in perfekcionizem

je treba dati malo na

stran.

Pozabiti na

pričakovanja

družbe

Delo na sebi Spopadanje

C100 To te spravlja v kot,

vedno si napet in to ni v

redu, poskrbeti moraš

zase.

Skrb zase Delo na sebi Spopadanje

ŠTEVILKA

IZJAVE

IZJAVA POJEM KATEGORIJA TEMA

C30 V službi so se odnosi

okrepili, saj so bili zelo

podporni in obzirni do

mene.

Okrepitev odnosov

v službi

Odnosi Posledice

C31 Stali so mi ob strani,

vodstvo mi je uredilo delo

za 4 ure.

Delo za 4 ure Delo Posledice

C32 S partnerjem se je odnos

spremenil na mnogo

boljše, še nikoli ni bilo

toliko pogovorov, kot jih

imava zdaj.

Boljši odnos v

partnerstvu

Odnosi Posledice

103

C33 Tudi on se je popolnoma

spremenil, drugače je

začel gledati na življenje.

Sprememba v

partnerju

Odnosi Posledice

C34 Tudi hči ne vidi več

strahu pred tem, kar je bil

včasih tabu.

Odprt pogovor s

hčerko

Odnosi Posledice

C38 Nihče se zaradi moje

situacije ni umaknil od

moje družbe.

Nihče se ni

umaknil

Druženje Posledice

C39 je pa res da sem sama

umaknila tiste osebe,

katerih nisem več

potrebovala v svojem

življenju.

Odstranitev

posameznikov

Druženje Posledice

C40 Krog prijateljev se mi je

popolnoma zamenjal in

mi je sedaj top.

Menjava

prijateljev

Odnosi Posledice

C41 V službi so mi prilagodili

delovni čas in urnik, da

sem zmogla.

Prilagoditev

delovnega časa

Delo Posledice

C42 Sedaj spet delam 8 urni

delovni čas, pa moram

reči da se zelo pozna.

Delo za 8 ur Delo Posledice

C43 Moram več počivati, je

kar naporno zame.

Več počivanja Potrebe Posledice

C44 Sedaj imam čisto druge

prioritete, kot so hobiji in

moj čas.

Hobiji in čas zase Poslušanje sebe Posledice

C45 Ni, čisto nič. Brez posledic Samopodoba Posledice

C46 O tem nisem imela časa

razmišljati, samo o tem

kako bom ozdravela in

kako bom splezala ven iz

tega in zaživela.

Brez misli o tem Samopodoba Posledice

C48 Pri meni je šlo vse na

pozitivno.

Vse bolj pozitivno Prepričanja in

misli

Posledice

ŠTEVILKA

IZJAVE

IZJAVA POJEM KATEGORIJA TEMA

C67 V akutnem stanju morajo

nujno biti zdravila

Zdravila Medikalizacija Obvladovanje

stanja

104

C68 potem pa naprej obvezno

psihoterapija.

Psihologinja Psihoterapija Obvladovanje

stanja

C69 Zaupanje v strokovnjaka

in tudi to, da ti je na voljo

izven svojega delovnika.

Zaupanje Psihoterapija Obvladovanje

stanja

C70 Samopomoč pa seveda,

kot sem že prej omenila

kot preventiva, da do

tesnobe in paničnih

napadov sploh ne pride.

Preventiva Samopomoč Obvladovanje

stanja

C89 Pa je minilo in šlo mimo,

tako da sem res uspešno

obvladovala.

Zadnja kriza Uspešno

obvladovanje

danes

Obvladovanje

stanja

ŠTEVILKA

IZJAVE

IZJAVA POJEM KATEGORIJA TEMA

C64 3 leta nazaj mi je osebni

zdravnik povedal, da gre

najverjetneje za

anksiozno motnjo.

Dodelitev

diagnoze

Osebni zdravnik Izkušnja s stroko

C65 Nato pa sem pričela

hoditi k psihiatrinji in ona

mi je povedala, da gre za

generalizirano anksiozno

motnjo.

Dodelitev

diagnoze

Psihiatrinja Izkušnja s stroko

C66 To ni nobenega pogovora,

psihiater samo predpiše

zdravila.

Brez pogovora, le

predpis zdravil

Psihiater Izkušnja s stroko

C70 Ne, s socialnimi delavci

nimam izkušenj.

Brez izkušnje Socialno delo Izkušnja s stroko

C71 Šele zdaj sem izvedela, da

tudi centri za socialno

delo izvajajo osebno

pomoč.

Brez informacij o

osebni pomoči

CSD

Socialno delo Izkušnja s stroko

C72 Poleg tega tudi do pred

kratkim nisem vedela, da

ima tudi zdravstveni dom

brezplačno pomoč in sicer

pri psihologu ter tudi

skupinsko terapijo, ki jo

na napotnico izda osebni

zdravnik.

Brez informacij o

brezplačni pomoči

in skupinski

terapiji pri

psihologu

Osebni zdravnik Izkušnja s stroko

105

C73 Meni moj ni nič povedal,

pa sem bila čisto na tleh.

Zelo slabo

informiranje

Osebni zdravnik Izkušnja s stroko

C74 Se mi zdi, da imajo

strokovnjaki premalo

splošnega znanja, da bi

nas uporabnike vsaj

napotili k drugemu

strokovnjaku ali nam dali

nasvet, kaj naj storimo.

Premalo znanja o

napotitvi naprej ali

svetovanju

Osebni zdravnik Izkušnja s stroko

C75 Psihiatrinja mi je dala

diagnozo

Dodelitev

diagnoze

Psihiatrinja Izkušnja s stroko

C76 s hospitalizacijo pa

nimam izkušnje.

Brez izkušnje Hospitalizacija Izkušnja s stroko

C77 Našla sem psihologinjo, s

katero sva imeli najprej

individualne pogovore,

sedaj pa obiskujem

skupinsko terapijo.

Psihoterapija in

skupinska terapija

Psihologinja Izkušnja s stroko

C78 Tam sva se poglobljeno

posvetili temu, iz kje

izvira moja tesnoba in

rezultat je v otroštvu.

Raziskovanje

izvora tesnobe na

terapiji

Psihologinja Izkušnja s stroko

C79 Ugotovila sem tudi, da je

sodelavka, s katero sem

preživela 6 ur na dan,

izredno negativno

vplivala name.

Ugotavljanje

povoda za

anksiozno motnjo

na terapiji

Psihologinja Izkušnja s stroko

C80 S svojo energijo in

vedenjem je v meni odprla

toliko starih ran iz

podzavesti, da se je v

meni vse sesulo.

Odkrivanje starih

ran na terapiji

Psihologinja Izkušnja s stroko

C81 S psihiatri pa imam slabo

izkušnjo.

Slaba izkušnja Psihiater Izkušnja s stroko

C82 Časovno so omejeni in si

ne morejo vzeti časa za

pacienta, kar je pa

poglavitno, da sploh

lahko ugotovijo, kaj je s

človekom narobe.

Časovno omejeni,

ne vzamejo si časa

za uporabnika.

Psihiater Izkušnja s stroko

C83 Strokovnjaki med seboj

res slabo sodelujejo, vsak

po svoje.

Slabo sodelovanje Stroka na področju

duševnega zdravja

Izkušnja s stroko

106

C84 Tukaj ni neke celostne

obravnave in sem

razočarana čist.

Ni celostne

obravnave

Stroka na področju

duševnega zdravja

Izkušnja s stroko

INTERVJU 4

ŠTEVILKA

IZJAVE

IZJAVA POJEM KATEGORIJA TEMA

D1 V prvem letniku

gimnazije, torej sem bila

stara 15 let.

Starost 15 let Prvo srečanje z

anksiozno motnjo

Doživljanje

D2 ampak takrat še nisem

vedela, da gre za

anksiozno motnjo.

Nerazumevanje

situacije

Prvo srečanje z

anksiozno motnjo

Doživljanje

D3 Dobila pa sem panični

strah pred smrtjo.

Strah pred smrtjo Prvo srečanje z

anksiozno motnjo

Doživljanje

D4 Zdelo se mi je, kot da

bom umrla, začelo me je

stiskat.

Občutek umiranja Prvo srečanje z

anksiozno motnjo

Doživljanje

D5 Znanec je naredil takrat

samomor, skočil je iz

nebotičnika in to je

morda v meni vzbudilo ta

strah.

Samomor znanca Povod za

anksiozno motnjo

Doživljanje

D6 Prav tako resno, da sem

se morala začet zdravit,

pa je bilo 2 leti nazaj.

Resno stanje 2 leti

nazaj (18 let)

Prvo srečanje z

anksiozno motnjo

Doživljanje

D7 Bila sem v 1. letniku

faksa, mogla bi iti na vlak

za Beograd s prijateljico.

Planiran izlet Prvo srečanje z

anksiozno motnjo

Doživljanje

D8 Oči me je prišel iskat da

bi me peljal na železniško

postajo, mene pa je

pričelo stiskat v prsih.

Stiskanje v prsih Prvo srečanje z

anksiozno motnjo

Doživljanje

D9 Doživela sem panični

napad.

Panični napad Prvo srečanje z

anksiozno motnjo

Doživljanje

D10 Ker smo mislili, da je

nekaj fizično narobe z

mano, nisva šli v

Beograd,

Razumevanje kot

fizična bolezen

Prvo srečanje z

anksiozno motnjo

Doživljanje

107

D11 naslednji dan pa so mi v

zdravstvenem domu rekli,

da je z mano vse v redu.

Zdravstveni dom –

vse v redu

Prvo srečanje z

anksiozno motnjo

Doživljanje

D12 Nato se je pa po 2 tednih

ponovilo in vedno znova

se je ponavljalo.

Ponavljanje

napadov

Prvo srečanje z

anksiozno motnjo

Doživljanje

D13 Panični napadi so se

ponavljali

Panični napadi Znaki anksiozne

motnje

Doživljanje

D14 Mislila sem, da bom

umrla, da se mi meša.

Občutek

zmešanosti

Znaki anksiozne

motnje

Doživljanje

D15 Iskala sem razloge, če

sem preveč kave spila ali

bila premalo na zraku.

Kava in zrak Iskanje povoda za

napad

Doživljanje

D16 Nisem vedela zakaj se

gre.

Zmeda Znaki anksiozne

motnje

Doživljanje

D17 Nato je postalo tako

hudo, da nisem želela več

od doma.

Želja biti doma Znaki anksiozne

motnje

Doživljanje

D44 Prišlo je do tega, da sem

hotela narediti samomor.

Samomor Znaki anksiozne

motnje

Doživljanje

D47 Takrat sem se popolnoma

sesula in nato v bolnici

poskušala narediti

samomor, vzela sem

tablete.

Samomor – zaradi

zapustitve fanta

Znaki anksiozne

motnje

Doživljanje

D64 Na to vprašanje težko

odgovorim, saj imam tudi

diagnozo mejne

osebnostne motnje.

Mejna osebnostna

motnja

Diagnoza Doživljanje

D65 In meni samopodoba

niha, včasih se vidim kot

najboljša, najlepša in

najpametnejša, naslednjič

pa sem nič.

Nihanje

samopodobe

zaradi mejne

osebnostne motnje

Diagnoza Doživljanje

D67 Ker sem bila pod

konstantnim stresom,

vedno sem zaskrbljena in

se sprašujem, kaj pa če

bo to, kaj pa to.

Stalna

zaskrbljenost

Znaki anksiozne

motnje

Doživljanje

D68 To je znak moje

generalizirane anksiozne

motnje, imam pa še

GAM, SAM,

MOM

Diagnoza Doživljanje

108

separacijsko anskiozno

motnjo in MOM.

D80 Naj še povem, da je bila

diagnoza panične motnje

napačna in meni se

anksiozna motnja kaže

bolj v obdobjih močne

tesnobe, kjer je občasno

prisotna tudi psihotična

epizoda ali pa samo

povišana tesnoba.

Tesnoba Znaki anksiozne

motnje

Doživljanje

D81 Zdaj že točno vem, katere

situacije mi povzročijo

krizo in večino teh

situacij si ustvarim sama

v glavi.

Ustvarjanje

situacij v glavi

Povod za

anksiozno motnjo

Doživljanje

D89 Jaz bi vse te diagnoze

vrgla v en koš

anksioznosti, ker se vse

tako prepleta.

Anksioznost

skupna diagnoza

Diagnoza Doživljanje

D94 Antipsihotiki so najhujša

zdravila, jaz sem bila

popolnoma omotična,

utrujena, zase nisem

vedela.

Antipsihotiki

najhujše zdravilo

Mnenje o

antipsihotikih

Doživljanje

D95 Namenjeni so takojšnji

pomiritvi, v resnici si pa

samo na mrtvo zadet.

Zadetost Mnenje o

antipsihotikih

Doživljanje

D152 Ta vikend, ko sem morala

z mami v bolnico, me je

potrlo in sem imela

mogoče malo

samomorilne misli, ker

sem imela strah pred

zapustitvijo, da bo mami

umrla.

Pretekli vikend –

strah pred

zapustitvijo

Zadnji trenutek

krize

Doživljanje

D153 Huje je bilo pa prejšnji

mesec, ko je umrl oči in

sem morala iti v bolnico.

Pretekli mesec –

smrt očeta

Zadnji trenutek

krize

Doživljanje

D155 Danes ji jaz kar rečem

moja sestrica, je del mene

in sprejemam jo.

Je moja sestrica Sprejemanje

anksiozne motnje

Doživljanje

D156 Takšna sem, ne jemljem

več kot da sem bolna.

Nisem bolna Sprejemanje

anksiozne motnje

Doživljanje

109

D157 Se mi zdi, da nič več

stigma ker se vsak od nas

spopada s stiskami.

Vsi se spopadamo

s stiskami

Sprejemanje

anksiozne motnje

Doživljanje

D158 Tudi odprto govorim o

tem, 1 leto nazaj sem

začela pisati blog in

karkoli me kdo vpraša, z

veseljem odgovorim.

Večja odprtost Sprejemanje

anksiozne motnje

Doživljanje

D159 Večinoma pa punce, res

ogromno punc poznam z

anksiozno motnjo.

Večinoma punce Mnenje o

pojavnosti

anksioznih motenj

Doživljanje

D160 Fantje se mi zdi, da imajo

pa veliko pogosteje

psihoze, kot punce.

Fantje bolj psihoze Mnenje o

pojavnosti

anksioznih motenj

Doživljanje

D161 Takšno izkušnjo imam

tudi iz CMZ-ja, pa

večinoma so bili mladi.

Večinoma mladi Mnenje o

pojavnosti

anksioznih motenj

Doživljanje

D162 To je današnji čas, hiter

tempo in pričakovanja

družbe.

Hiter tempo in

pričakovanja

družbe

Mnenje o

pojavnosti

anksioznih motenj

Doživljanje

D163 In v obdobju, ko greš iz

otroštva v odraslost, je

pretežko iti v tak svet,

zato pa se razvijejo

najrazličnejše motnje.

Težko obdobje

prehoda iz otroštva

v odraslost

Mnenje o

pojavnosti

anksioznih motenj

Doživljanje

D164 Tudi šolski sistem je

polom, med-vrstniško

nasilje, spolne zlorabe,

nasilje doma, vse to

vzpodbudi nastanek

motenj.

Slab šolski sistem,

med-vrstniško

nasilje, spolne

zlorabe, nasilje

doma.

Mnenje o

pojavnosti

anksioznih motenj

Doživljanje

D165 Zanimivo mi je bilo, da so

bili z mano uporabniki, ki

so visoko izobraženi-

študenti, diplomanti,

gimnazijci, znan novinar,

vodja policije.

Visoko izobraženi

ljudje

Mnenje o

pojavnosti

anksioznih motenj

Doživljanje

D166 Osebe, ki so večinoma

izpostavljene stresu.

Izpostavljenost

stresu

Mnenje o

pojavnosti

anksioznih motenj

Doživljanje

ŠTEVILKA

IZJAVE

IZJAVA POJEM KATEGORIJA TEMA

110

D25 Najbolj mi je ob strani

stal oči

Stal ob strani Podpora očeta Odziv okolice

D26 mami in sestra pa sta zelo

slabo sprejeli.

Slabo sprejetje Odziv družine Odziv okolice

D27 Bili sta ostri, v smislu kaj

se pretvarjam in naj že

grem ven.

Ostrost Odziv družine Odziv okolice

D28 Prijateljice so bile na

začetku še podporne,

Na začetku

podpora

Podpora prijateljev Odziv okolice

D29 potem sem pa kar izgubila

socialne kroge.

Izguba prijateljic Odziv prijateljev Odziv okolice

D31 Oči je šel z mano do

psihiatrov, zdravnikov,

svetoval mi je za kakšne

dihalne vaje.

Spremstvo Podpora očeta Odziv okolice

D32 Zelo veliko se je

pogovarjal z mano,

spraševal me je kako se

počutim.

Pogovor Podpora očeta Odziv okolice

D33 Svetoval mi je, me vodil,

vedela sem da me bo vozil

k zdravnikom.

Svetovanje Podpora očeta Odziv okolice

D35 Dokler ni prišlo do

hospitalizacije še nisem

čutila toliko

stigmatizacije

Na začetku ni bilo

stigmatizacije

Stigmatizacija in

predsodki

Odziv okolice

D36 okolica je bila podporna

ampak še vedno niso

razumeli, za kaj gre.

Na začetku okolica

podporna

Stigmatizacija in

predsodki

Odziv okolice

D37 Ko sem bila v bolnici,

potem je bila pa

katastrofa, kakšen odnos

so imeli do mene.

Sprememba ob

odhodu v bolnico

Stigmatizacija in

predsodki

Odziv okolice

D38 Največjo izkušnjo

stigmatizacije sem imela s

fantom.

Označujoč fant Stigmatizacija in

predsodki

Odziv okolice

D39 Skupaj sva bila do takrat,

ko sem šla v Polje.

Razhod ob odhodu

v bolnico

Stigmatizacija in

predsodki

Odziv okolice

D40 Meni se je zdravstveno

stanje slabšalo, on pa

Nerazumevanje

fanta

Stigmatizacija in

predsodki

Odziv okolice

111

tega ni razumel in je tudi

rekel, da nikoli ne bo.

D41 Potem, ko sem šla v

bolnico in mu povedala

kje sem, je bil šokiran in

mi rekel, da je to za nore.

Šokiran fant Stigmatizacija in

predsodki

Odziv okolice

D42 Naslednji dan je prišel na

obisk, ampak ni hotel priti

do oddelka da ga ne bo

kdo videl.

Sram s strani fanta Stigmatizacija in

predsodki

Odziv okolice

D43 Šla sva na kavo spodaj,

kjer mi je rekel naj

zapustim bolnico, ker ne

bo imel punce tukaj notri.

Zanikanje bolezni

s strani fanta

Stigmatizacija in

predsodki

Odziv okolice

D45 In njegova reakcija je bila

grozna, saj je rekel da mi

v bolnico ne pusti več

nazaj, da je to njemu

popolnoma

nesprejemljivo in naj se

pred mami delam, da sem

'normalna'.

Zanikanje bolezni

s strani fanta

Stigmatizacija in

predsodki

Odziv okolice

D46 Morala sem nazaj v Polje

in takrat mi je potem fant

rekel, da ne more več

prenašati mojih stisk in

naj greva narazen.

Razhod zaradi

vrnitve v Polje

Stigmatizacija in

predsodki

Odziv okolice

ŠTEVILKA

IZJAVE

IZJAVA POJEM KATEGORIJA TEMA

D21 Začela sem tudi hoditi k

psihiatrinji, h kateri sem

hodila 1 leto.

Psihiatrinja Strokovna pomoč Spopadanje

D22 Na začetku sem se

spopadala zelo slabo.

Slabo spopadanje Težko spopadanje Spopadanje

D74 Do pred pol leta sem

vedno jedla pomirjevala,

tudi če je bila najmanjša

stiska.

Pomirjevala Medikalizacija Spopadanje

D75 Sedaj pa mi najbolj

pomaga moj zajček, torej

božanje in stiskanje.

Zajček Domača žival Spopadanje

112

D76 Na splošno živali mi dajo

občutek da nisem sama,

narava mi pomaga,

sprehod, mrzel zrak,

mrzel tuš in mrzla voda za

spit.

Sprehod, tuš, voda Narava in vse

mrzlo

Spopadanje

D77 V akutnih stiskah mi

dihanje sploh ne pomaga,

ker diham neenakomerno

in kar nekaj požiram.

Dihanje NE

pomaga

Dihalne vaje Spopadanje

D78 Pomaga mi da se

zamotim, da se

pogovorim s kom.

Pogovor Zamotiti se in

pogovor

Spopadanje

D79 Zadnje čase pa sem ob

akutnih tesnobah vedno

odšla v bolnico.

Odhod v bolnico Hospitalizacija Spopadanje

D82 Meni pomaga rutina, da

grem spat ponoči, da ne

spim podnevi, da ne pijem

alkohola.

Rutina Način življenja Spopadanje

D83 Vem, da meni najbolj

pomaga to, da se

vzdržujem intimnih

odnosov, ker me to meče

v stiske.

Vzdrževanje

intimnih odnosov

Način življenja Spopadanje

D84 Pomaga mi tudi telefon v

stiski Samarijan, kjer se

pogovorim o svojih

občutkih in mislih.

Telefon v stiski

Samarijan

Nasveti in pogovor Spopadanje

D85 Jaz sem vedno v

preteklosti ali pa

prihodnosti, zato zadnje

čase delam vaje za

čuječnost.

Vaje za čuječnost Delo na sebi Spopadanje

D86 Po knjigah in s

terapevtom delam

kognitivno-vedenjsko

terapijo, kjer svoje misli

preusmerjam iz

negativnih v pozitivne.

Kognitivno-

vedenjska terapija

Preusmeritev misli Spopadanje

D167 Predvsem, da vejo da niso

sami, da se povežejo z

drugimi ki imajo podobne

težave.

Povezava z

drugimi s

podobnimi

težavami

Iskanje pomoči Spopadanje

113

D168 Ni dobro biti tiho, čeprav

je težko je dobro to dati iz

sebe in govoriti o tem.

Dati iz sebe Izraziti čustva Spopadanje

D169 Naj ne tlačijo čustev, če

so žalostni naj bodo, če

jih je strah naj povedo, da

jih je strah.

Ne tlačiti čustev Izraziti čustva Spopadanje

D170 Preveč ljudi se danes

dela, da so čustveno

hladni in čustva tlačijo,

nato pa eksplodirajo.

Ne biti čustveno

hladen

Izraziti čustva Spopadanje

D171 Pravila za zdravo

življenje zelo pomagajo,

čeprav je težko vse

izpolnjevat.

Zdravo življenje Način življenja Spopadanje

D172 Pa najti nek hobi, ki jih

veseli in osrečuje.

Hobi Sprostitev Spopadanje

D173 Pa čeprav v takšnih

trenutkih paše samota in

izolacija, naj se vseeno

poskušajo družiti s

prijatelji oziroma vsaj

ohranjati stik.

Druženje Ohranjanje

odnosov

Spopadanje

ŠTEVILKA

IZJAVE

IZJAVA POJEM KATEGORIJA TEMA

D23 Totalno sem se izolirala,

cele dneve sem bila doma,

nisem imela prijateljev,

jedla sem pomirjevala in

gledala slovensko serijo.

Izolacija Vedenje Posledice

D24 Od mene ni bilo nič,

pustila sem faks, službo in

vse.

Prekinitev vsega Vedenje Posledice

D30 Totalno sem se izolirala,

sama sem bila v sobi cele

dneve.

Izolacija Vedenje Posledice

D34 v tem času sva se res

povezala in skupaj začela

hoditi na kosila.

Zbližanje z

očetom

Odnosi Posledice

D48 V obdobjih, ko sem bila

hospitalizirana sem

Prekinitev mnogih

odnosov

Odnosi Posledice

114

ostala brez prijateljev,

brez fanta.

D49 Ko sem bila v bolnici, so

se prijateljice postopno

pričele oddaljevati od

mene, ker jim nisem bila

več na voljo.

Oddaljevanje

prijateljic

Odnosi Posledice

D50 Bila sem celotno poletje

sama, nihče me ni

poklical niti za ven niti za

morje.

Samota celo

poletje

Osamljenost Posledice

D51 Ko sem bila bolje in

prišla iz bolnice se mi je

socialni krog razširil, ko

pa sem šla v bolnico

nazaj pa se je spet zožil.

Širjenje in oženje

socialnega kroga

Odnosi Posledice

D52 Edino družina mi ostaja

ob strani v vseh obdobjih.

Podpora v vseh

obdobjih s strani

družine

Odnosi Posledice

D53 Na odnose mi močno

vpliva, bolj kot je intimen

odnos, težje je.

Težko

ohranjevanje

odnosov

Odnosi Posledice

D54 Meni družina in

partnerstvo ogromno

pomenita, ampak ne

morem v noben odnos.

Težek vstop v

odnos

Odnosi Posledice

D55 Takoj ko postane resno in

pomislim da bi bilo lahko

resno, postanem tesnobna

in dobim močan strah

pred zapustitvijo.

Strah pred

zapustitvijo

Odnosi Posledice

D56 V prvem letniku fakultete

sem se zelo trudila, kljub

temu da sem bila

hospitalizirana vmes in

da sem zamudila izpitno

obdobje.

Zamuda izpitnega

obdobja

Študij Posledice

D57 Bila sem doma in sem se

učila, tako da sem poleti

naredila vse izpite za

nazaj.

Oprava izpitov za

nazaj

Študij Posledice

D58 V drugem letniku sem tudi

hodila na vaje in

predavanja, vendar sem

Zamuda 3 izpitnih

obdobij

Študij Posledice

115

zopet zamudila vsa 3

izpitna obdobja, ker sem

bila v bolnici.

D59 Tako da sedaj imam

izredno dodatno leto.

Izredno dodatno

leto

Študij Posledice

D60 Tablete pa itak vplivajo

koncentracijo, jaz besede

nisem mogla prebrat.

Nezmožnost

koncentracije

Študij Posledice

D61 Kar se tiče službe je pa

tako, zaradi separacijske

anksiozne motnje moram

biti zelo pozorna, kakšno

študentsko delo iščem.

Redka primerna

študentska dela

Delo Posledice

D62 Imam stiske, če sem

predaleč od doma ali

preveč časa od doma.

Stiske predaleč ali

predolgo od doma

Delo Posledice

D63 Tudi če me v kakšni službi

rabijo konstantno, me že

začne stiskati in rečem da

sem bolna.

Izgovori za

bolezen

Delo Posledice

D66 Fizično zdravje, to sem si

pa vse uničila.

Fizično zdravje

uničeno

Fizično zdravje Posledice

D69 Fizično se mi vse to kaže

na želodcu in se mi je

razvil kronični gastritis,

zato imam zdravniško

dieto in bolečine.

Kronični gastritis Fizično zdravje Posledice

D70 Drugače generalizirana

mi vpliva na vsakodnevno

življenje, ki malo kaže na

obsesije.

Obsesije Vedenje Posledice

D71 Jaz imam planer in ga

dvajsetkrat zaporedoma

odprem in pregledujem,

če sem si prav zapisala,

da ne bo šlo kaj narobe.

Pregledovanje in

preverjanje

Vedenje Posledice

D72 Zgodbe si pletem v glavi,

svet vidim kot nek strašen

prostor, kjer se vse lahko

zgodi.

Zgodbe v glavi Prepričanja in

misli

Posledice

D73 Imam nerealne misli, za

katere me ne bi smelo

skrbeti.

Nerealne misli Prepričanja in

misli

Posledice

116

ŠTEVILKA

IZJAVE

IZJAVA POJEM KATEGORIJA TEMA

D90 Zdravila imam

antidepresive Asentra,

najvišjo dovoljeno dozo v

Sloveniji.

Antidepresivi

Asentra

Medikalizacija Obvladovanje

stanja

D91 Rada bi zmanjšala,

ampak čakam na

psihiatra.

Želja po

zmanjšanju

Medikalizacija Obvladovanje

stanja

D92 Vsak dan vzamem 200

enot.

200 enot Medikalizacija Obvladovanje

stanja

D93 Prej sem še jedla

antipsihotike in

pomirjevala, ampak sem

jih sama opustila.

Antipsihotiki in

pomirjevala –

opustila

Medikalizacija Obvladovanje

stanja

D96 Na terapijo hodim enkrat

na teden.

Psihoterapevt Psihoterapija Obvladovanje

stanja

D97 pa pri psihiatru sem drug

teden naročena.

Psihiater Psihiater Obvladovanje

stanja

D98 Najbolj pomaga terapija

in delo na sebi.

Terapija Psihoterapija in

samopomoč

Obvladovanje

stanja

D99 Asentra pa je edini tablet,

ki meni pomaga, čez

najhujšo tesnobo mi je

pomagala.

Asentra Medikalizacija Obvladovanje

stanja

D100 Samopomoč pa seveda

stalno ob terapiji in

zdravilih.

Nujno stalno

zraven

Samopomoč Obvladovanje

stanja

D154 Res sem dobro

obvladovala situacijo, v

veliko boljšem mentalnem

stanju sem, kot 1 leto

nazaj.

Boljše mentalno

stanje

Uspešno

obvladovanje

Obvladovanje

stanja

ŠTEVILKA

IZJAVE

IZJAVA POJEM KATEGORIJA TEMA

D18 so me odpeljali k osebni

zdravnici, ki je rekla, da

je to panična motnja.

Napačna dodelitev

diagnoze

Osebna zdravnica Izkušnja s stroko

117

D19 Predpisala mi je

antidepresive, pa naj

povem da je bila to

napačna diagnoza.

Predpis napačnih

antidepresivov

Osebna zdravnica Izkušnja s stroko

D20 Dobila sem tudi 2

pomirjevali Helex na dan,

poleg antidepresivov, ki

mi sploh niso ustrezali.

Predpis napačnih

antidepresivov

Osebna zdravnica Izkušnja s stroko

D87 Psihiatrinja mi je dala

napačno diagnozo

panične motnje.

Napačna dodelitev

diagnoze

Psihiater Izkušnja s stroko

D88 Točno diagnozo pa sem

dobila letos poleti v CMC,

torej generalizirana

anksiozna motnja,

separacijska anksiozna

motnja in mejna

osebnostna motnja.

CMZ- sem dobila

ustrezno diagnozo

Psihiater Izkušnja s stroko

D101 Na centru za mentalno

zdravje sta bila dva

socialna delavca, s

katerima imam super

izkušnjo.

Center za

mentalno zdravje –

dobra izkušnja

Socialni delavec Izkušnja s stroko

D102 Ostali uporabniki niso

marali dela s socialno

delavko, ker so bili

povsem pod medicinskim

vplivom in so samo čakali,

katera zdravila dobijo.

Negativno mnenje

ostalih

uporabnikov

zaradi

medicinskega

modela

Socialni delavec Izkušnja s stroko

D103 Meni pa je bil ta del

najbolj pomemben, ker

lahko pomaga.

Najbolj pomemben

del

Socialni delavec Izkušnja s stroko

D104 Slabo izkušnjo pa mam s

socialno delavko, ki je

bila moja mentorica na

učni bazi za prakso na

Altri.

Slaba izkušnja na

Altri

Socialni delavec Izkušnja s stroko

D105 Ko sem ji povedala, da

moram v bolnico in da ne

bom mogla več delati

prakse, je bil odziv

grozen.

Grozen odziv Socialni delavec Izkušnja s stroko

D106 Rekla je, če zaradi take

malenkosti bom prakso

pustila, bila je užaljena in

Užaljenost Socialni delavec Izkušnja s stroko

118

zahtevala, da napišem

pisno soglasje da bom

prenehala s prakso.

D107 In takrat mi je 1 uro

pridigala, da jaz ne

morem delati z ljudmi s

težavami v duševnem

zdravju, če mam sama

težave.

Pridige Socialni delavec Izkušnja s stroko

D108 Hotela mi je vzbuditi

krivdo, njen odnos je bil

katastrofalen.

Katastrofalen

odnos

Socialni delavec Izkušnja s stroko

D109 Z ambulantno psihiatrinjo

nisem imela dobre

izkušnje, saj me je

poslušala in potem rekla,

da imajo takšne težave vse

študentke na faksu.

Slaba izkušnja Psihiater Izkušnja s stroko

D110 Prepisala mi je tablete in

to je bilo to.

Le predpis zdravil Psihiater Izkušnja s stroko

D111 Na centru za izven

bolnišnično zdravje so

potrebovali pol leta, da so

mi dodelili termin.

Center za izven

bolnišnično

zdravljenje – dolge

čakalne dobe

Psihiater Izkušnja s stroko

D112 Potem psihiatrinje sploh

ni bilo in sem dobila nov

termin, spet 3 mesece

čakanja.

Center za izven

bolnišnično

zdravljenje – dolge

čakalne dobe

Psihiater Izkušnja s stroko

D113 Za kliničnega psihologa

sem imela čakalno dobo 2

leti pa pol. Katastrofa.

Klinični psiholog –

dolge čakalne dobe

Psiholog Izkušnja s stroko

D114 Večkrat sem bila

hospitalizirana, izkušnje

pa večinoma negativne.

Večinoma

negativne izkušnje

Hospitalizacija Izkušnja s stroko

D115 Ko sem bila zadnje 3

mesece hospitalizirana na

psihoterapevtskem

oddelku na CMZ, pa

imam boljšo izkušnjo

ampak sem bila med

drugimi privilegirana.

Psihoterapevtski

oddelek na CMZ –

dobra izkušnja

Hospitalizacija Izkušnja s stroko

D116 Menim da zato, ker sem

mlada in izgledam kot da

sem iz neke normalne

CMZ - Občutek

privilegiranosti –

punca iz normalne

Hospitalizacija Izkušnja s stroko

119

družine in da je zame še

upanje, kot za ostale z

duševno boleznijo.

družine – še

upanje

D117 Drugo je glavni

psihoterapevt poznal

mojega očija, pa je zato

pazil name.

CMZ - Občutek

privilegiranosti -

Poznanstvo

psihoterapevta

Hospitalizacija Izkušnja s stroko

D118 Hkrati pa sem se stalno

borila za naše pravice,

dokler niso spremenil

pravila in so me imeli vrh

glave, ampak sem dosegla

veliko stvari.

CMZ - Občutek

privilegiranosti -

Borba za pravice

Hospitalizacija Izkušnja s stroko

D119 Menim, da se v bolnicah

delajo socialne razlike,

kar ni prav.

CMZ - Občutne

socialne razlike

Hospitalizacija Izkušnja s stroko

D120 V Polje so me

neprostovoljno odpeljali,

kjer je bil odnos

katastrofalen.

Polje ZO –

katastrofalen

odnos osebja

Hospitalizacija Izkušnja s stroko

D121 Hladni odnosi, takoj sem

se morala sleči pa so bili

vsi medicinski tehniki

zraven, nevzdržni bivalni

pogoji kjer se niti zračiti

ni smelo.

Polje ZO – hladni

odnosi, nevzdržni

bivalni pogoji

Hospitalizacija Izkušnja s stroko

D122 Čisto neosebno so mi

takoj naredili EKG, vzeli

urin in kri.

Polje ZO –

neoseben odnos

osebja

Hospitalizacija Izkušnja s stroko

D123 Nismo smeli hoditi ven, 1x

na dan pravica do maila.

Polje ZO -Brez

izhoda

Hospitalizacija Izkušnja s stroko

D124 Odnos zaposlenih je bil

katastrofalen, izživljali so

se nad nami in dobesedno

izvajali psihično nasilje

nad nami.

Polje ZO -

psihično nasilje

osebja

Hospitalizacija Izkušnja s stroko

D125 Bili so vzvišeni in

pokroviteljski.

Polje ZO –

pokroviteljstvo

osebja

Hospitalizacija Izkušnja s stroko

D126 V smislu: če ne boš

ubogala bodo posledice;

če ne boš vzela tablet ti jih

bomo pa kako drugače

dal.

Polje ZO –

psihično nasilje

osebja

Hospitalizacija Izkušnja s stroko

120

D127 Ponoči ni bilo nobenega

varovanja ker so vsi

zaposleni spali in mene je

neka ženska hotela

zadavit, pa mi nihče ni

pomagal.

Polje ZO – brez

varovanja

Hospitalizacija Izkušnja s stroko

D128 Edina svetla točka je bila

delovna terapija, kjer je

bila terapevtka zelo

prijazna.

Polje ZO – dobra

izkušnja z delovno

terapevtko

Hospitalizacija Izkušnja s stroko

D129 Med vizito je tam 5

zdravnikov in si samo

nekaj zapisujejo, povsem

hladno.

Polje ZO – na

viziti hladno

osebje

Hospitalizacija Izkušnja s stroko

D130 Nobene pomoči ali

pogovora, samo zasujejo

te s tabletami.

Polje ZO – brez

pogovora, samo

zdravila

Hospitalizacija Izkušnja s stroko

D131 Soba za privezovanje še

vedno obstaja in jo realno

še vedno uporabljajo,

ženske za cel dan

privežejo gor.

Polje ZO –soba za

privezovanje redno

v uporabi

Hospitalizacija Izkušnja s stroko

D132 Tam si popolnoma

podrejen in brez moči, nič

jim ne moreš reči.

Polje ZO –

podrejenost,

nemoč

uporabnikov

Hospitalizacija Izkušnja s stroko

D133 Problem je v tem, da niti

niso izobraženi za delo z

ljudmi s težavami v

duševnem zdravju.

Polje ZO –

neizobraženost

kadra na področju

duševnega zdravja

Hospitalizacija Izkušnja s stroko

D134 To so direkt iz zdravstvene

fakultete ali celo srednje

šole, psihiatra pa vidiš

samo med vizito.

Polje ZO -

neizobraženost

kadra na področju

duševnega zdravja

Hospitalizacija Izkušnja s stroko

D135 Na zaprtem oddelku sem

bila 4 dni, najdlje si pa

lahko 30 dni, toliko da ti

dajo diagnozo.

Polje ZO – 4 dni Hospitalizacija Izkušnja s stroko

D136 Nato sem šla pa na odprti

oddelek, oddelek za

psihoze, kar pa sploh ni

bila moja diagnoza.

Polje OO –

oddelek za

psihoze, napačna

diagnoza

Hospitalizacija Izkušnja s stroko

121

D137 Tam si prost in se giblješ

v okolici bolnice, ne smeš

pa ven.

Polje OO – več

svobode na

odprtem oddelku

Hospitalizacija Izkušnja s stroko

D138 Bilo je bolje, vendar smo

bili z moškimi pomešani in

so me kar nadlegovali.

Polje OO –

nadlegovanje

moških

uporabnikov

Hospitalizacija Izkušnja s stroko

D139 Psihiater je bil v redu pa

tudi sestre so bile

prijazne.

Polje OO –

prijazno osebje

Hospitalizacija Izkušnja s stroko

D140 Na zaprtem je bila boljša

vizita ker je bila

individualna, na odprtem

pa sem morala pred vsemi

ostalimi govoriti o svojih

problemih.

Polje OO – vizita v

skupini

Hospitalizacija Izkušnja s stroko

D141 Vsi uporabniki smo bili v

krogu in psihiater je šel

po imenih, to ni bilo

prijetno.

Polje OO –

neprijetna vizita v

skupini

Hospitalizacija Izkušnja s stroko

D142 Terapevtske skupine so

bile tudi katastrofa, kot da

imamo program za vrtec

in smo nesposobni.

Polje OO –

neprimerne

terapevtske

skupine

Hospitalizacija Izkušnja s stroko

D143 Bila sem tudi na CMZ-ju

in iz oddelka za krizne

intervencije imam zelo

slabo izkušnjo.

CMZ – oddelek za

krizne intervencije

– slaba izkušnja

Hospitalizacija Izkušnja s stroko

D144 Jaz imam 1 terapevta, ki

je po izobrazbi socialni

delavec.

Terapevt po

izobrazbi socialni

delavec

Psihoterapevt Izkušnja s stroko

D145 Ima tečaj psihoterapija pa

tudi duhovni terapevt je.

Psihoterapevt in

duhovni terapevt

Psihoterapevt Izkušnja s stroko

D146 Delava na tak način, da

on tudi razlaga o sferah

duhovnosti, meditacija,

prehrana…

Raznovrstno delo Psihoterapevt Izkušnja s stroko

D147 Lani sem hodila pol leta, v

času bolnišnice sem

nehala, sedaj pa spet

hodim.

Dobra izkušnja Psihoterapevt Izkušnja s stroko

122

D148 To je samoplačniško, čim

je nekaj zastonj je pa

katastrofa.

Brezplačna pomoč

katastrofa

Stroka na področju

duševnega zdravja

Izkušnja s stroko

D149 Razen oddelek za izven-

bolnišnično zdravljenje

ima čudovito osebje.

Oddelek za izven

bolnišnično

zdravljenje –

čudovito osebje

Stroka na področju

duševnega zdravja

Izkušnja s stroko

D150 Moj terapevt je res super,

računa 40€ na uro pa sem

včasih tudi po 2 uri pri

njem.

Razumna cena in

neomejenost s

časom

Psihoterapevt Izkušnja s stroko

D151 Ukvarja se z mano,

pokličem ga lahko

kadarkoli, zelo sem

zadovoljna.

Dobra izkušnja Psihoterapevt Izkušnja s stroko

INTERVJU 5

ŠTEVILKA

IZJAVE

IZJAVA POJEM KATEGORIJA TEMA

E1 Nanjo sem sprva naletela

na fakulteti pri

psihologiji.

Na fakulteti Prvo srečanje z

anksiozno motnjo

Doživljanje

E2 Nekaj simptomov sem

opazila pri sebi, a nisem

verjela, da bi jo lahko

imela tudi sama.

Neresno jemanje

simptomov

Prvo srečanje z

anksiozno motnjo

Doživljanje

E3 Kasneje so mi jo potrdili,

ko sem bila

hospitalizirana

Hospitalizacija Prvo srečanje z

anksiozno motnjo

Doživljanje

E4 a si je zaradi sramu

nisem priznala in sem

diagnozo ignorirala.

Ignoriranje

diagnoze

Prvo srečanje z

anksiozno motnjo

Doživljanje

E5 Z nenehno

zaskrbljenostjo, nervozo,

živčnostjo, težavami s

koncentracijo, občutki

krivde, ponavljajočimi se

spomini, krivdiranjem in

depresiranjem.

Nenehna

zaskrbljenost,

nervoza, težave v

koncentraciji,

občutek krivde

Zanki anksiozne

motnje

Doživljanje

E9 Takrat mi je bilo v redu,

saj sem bila tudi sama

mnenja, da so mi

Ignoriranje

diagnoze

Prvo srečanje z

anskiozno motnjo

Doživljanje

123

zdravniki kar nekaj

diagnosticirali.

E11 Do anksioznosti sem

imela predsodek sama

Sama imam

predsodek

Sprejemanje

anksiozne motnje

Doživljanje

E34 Trenutno sem v obdobju

krize.

Obdobje krize Zadnji trenutek

krize

Doživljanje

E36 Sprejemam jo lažje kot

včasih.

Lažje sprejemanje Sprejemanje

anksiozne motnje

Doživljanje

E37 Priznala sem si, da se

soočam z njo.

Soočenje s

stanjem

Sprejemanje

anksiozne motnje

Doživljanje

ŠTEVILKA

IZJAVE

IZJAVA POJEM KATEGORIJA TEMA

E8 Večinoma se niso kaj

posebno odzvali, sklepam,

da niso vedeli kaj je to.

Brez odzivov Odziv družine Odziv okolice

E10 Je niso, ker nisem želela

govoriti o njej.

Brez podpore Podpora družine Odziv okolice

E12 s predsodki ostalih ljudi

pa nimam izkušenj.

Brez izkušnje Stigmatizacija in

predsodki

Odziv okolice

ŠTEVILKA

IZJAVE

IZJAVA POJEM KATEGORIJA TEMA

E6 Z ignoriranjem Ignoriranje Zanikanje bolezni Spopadanje

E7 tako da sem se zamotila z

drugimi stvarmi, z

vzporednim študijem, z

delom, tudi s

prostovoljnim delom in

podobnimi aktivnostmi.

Študij, služba,

prostovoljno delo,

aktivnosti

Zamotiti se Spopadanje

E22 Poslužujem se coachinga

- svetovanja za

osebnostno rast in

psihoterapije.

Coaching in

psihoterapija

Strokovna pomoč Spopadanje

E23 Obe svetovalki sta mi

predstavili več strategij

za prepoznavanje in

ozaveščanje misli ter

njihovo preusmerjanje.

Prepoznavanja

misli

Preusmeritev misli Spopadanje

124

E24 Trudim se, da bi

vzdrževala pogoste stike s

prijatelji, držim se ritma,

zaradi katerega hodim

prej spat, jem zdravo, se

gibam…

Vzdrževanje

stikov, ritem

spanja, zdrava

prehrana, šport.

Način življenja Spopadanje

E38 Da naj jih ne bo sram Ni razloga za sram Preusmeritev misli

in prepričanj

Spopadanje

E39 in naj jim ne bo žal dati

denarja za svoje psihično

zdravje.

Psihoterapija je

vredno finančno

breme

Strokovna pomoč Spopadanje

ŠTEVILKA

IZJAVE

IZJAVA POJEM KATEGORIJA TEMA

E13 Odnosi z družino so

postali redkejši

Redkejši odnosi z

družino

Odnosi Posledice

E14 s fantom težko vzdržujem

miren odnos brez

konfliktov

Konflikti s fantom Odnosi Posledice

E15 od prijateljev se občasno

izoliram.

Izolacija Vedenje Posledice

E16 Pri zaključevanju obeh

stopenj sem se srečala z

ovirami zaradi

pomanjkanja motivacije

in zbranosti.

Pomanjkanje

motivacije in

zbranosti

Študij Posledice

E17 Glede kariere: ker sem

želela zaposliti svoje

misli, sem veliko delala,

zato imam kar nekaj

različnih delovnih

izkušenj.

Delo-holizem za

zaposlitev misli

Delo Posledice

E18 Zaradi občutkov krivde in

manjvrednosti je zelo

nizka.

Občutki krivde in

manjvrednosti

Samopodoba Posledice

E19 Ne zmorem dokončati

študija

Brez moči za

študij

Študij Posledice

E20 in zbrati poguma, veselja

in motivacije, da bi začela

odraslo življenje.

Brez poguma Prepričanja in

misli

Posledice

125

E21 Razvila sem zelo

pesimističen pogled in

vedno pričakujem

najhujše stvari.

Pesimističen

pogled

Prepričanja in

misli

Posledice

ŠTEVILKA

IZJAVE

IZJAVA POJEM KATEGORIJA TEMA

E26 Terapija in samopomoč. Terapija in

samopomoč

Psihoterapija in

samopomoč

Obvladovanje

stanja

E27 Menim, da mi ta

kombinacija najbolj

pomaga, ker želim

ozavestiti vzorce, ki se jih

poslužujem in delati na

sebi, da bi dvignila

kakovost svojega življenja

in odnosov.

Delo na sebi Psihoterapija in

samopomoč

Obvladovanje

stanja

E35 Zadovoljivo jo

obvladujem s pomočjo

tedenskih srečanj s

psihoterapevtko in

svetovalko za osebno

rast.

Obvladovanje s

pomočjo

terapevtke

Uspešno

obvladovanje

danes

Obvladovanje

stanja

ŠTEVILKA

IZJAVE

IZJAVA POJEM KATEGORIJA TEMA

E25 Leta 2013, ko sem bila

hospitalizirana mi je dal

diagnozo klinični

psiholog.

Klinični psiholog

– dodelitev

diagnoze

Psiholog Izkušnja s stroko

E28 Na CSD-ju sem bila

vključena v eno od vrst

pomoči (ne spomnim se,

ali je šlo za osebno

pomoč, prvo socialno

pomoč ali pomoč žrtvam

nasilja)

Osebna pomoč Socialni delavec Izkušnja s stroko

E29 v sklopu katere mi je

socialna delavka preko

realitetne terapije

pomagala, da sem

Realitetna terapija Socialni delavec Izkušnja s stroko

126

uvidela, da na svoje

počutje vplivam z mislimi.

E30 Ko sem bila

hospitalizirana mi je bilo

grozno in sem želela čim

prej oditi,

Grozna izkušnja Hospitalizacija Izkušnja s stroko

E31 čeprav danes vidim, da mi

je takrat najbolj

pomagala.

Je pomagalo Hospitalizacija Izkušnja s stroko

E32 Preko javnega zdravstva

imamo tako dobro kot

slabo izkušnjo

Javno zdravstvo –

dobra in slaba

izkušnja

Stroka na področju

duševnega zdravja

Izkušnja s stroko

E33 kot samoplačnica pa

imam zaenkrat samo

dobro izkušnjo

Samoplačniško –

dobra izkušnja

Stroka na področju

duševnega zdravja

Izkušnja s stroko

INTERVJU 6

ŠTEVILKA

IZJAVE

IZJAVA POJEM KATEGORIJA TEMA

F1 Z anksioznimi motnjami

sem se srečala 5 let

nazaj, stara sem bila 18

let.

Starost 18 let Prvo srečanje z

anksiozno motnjo

Doživljanje

F2 s tem da takrat nisem

dobro razumela, zakaj se

gre.

Nerazumevanje

situacije

Prvo srečanje z

anksiozno motnjo

Doživljanje

F3 Bila sem precej izčrpana Izčrpanost Povod za

anksiozno motnjo

Doživljanje

F4 pa tudi slabo obdobje

sem imela na faksu, se

spomnim da mi nič ni šlo

Slabo obdobje na

fakulteti

Povod za

anksiozno motnjo

Doživljanje

F5 Usedla sem se na kavo in

mi je postalo zelo

neprijetno.

Neprijeten občutek Prvo srečanje z

anksiozno motnjo

Doživljanje

F6 Slabo mi je ratal, vrteti se

mi je začelo.

Slabost in

vrtoglavica

Prvo srečanje z

anksiozno motnjo

Doživljanje

F7 Prepričana sem bila, da

sem zbolela, da imam

virozo.

Razumevanje kot

fizična bolezen

Prvo srečanje z

anksiozno motnjo

Doživljanje

127

F8 Potem pa se mi je ta isti

občutek, da nimam

kontrole nad svojim

telesom večkrat ponovil.

Brez kontrole nad

telesom

Prvo srečanje z

anksiozno motnjo

Doživljanje

F9 In sicer večinoma takrat,

ko sem menjala lokacijo.

Ob menjavi

lokacije

Prvo srečanje z

anksiozno motnjo

Doživljanje

F10 Recimo, ko sva šla na

dopust s fantom, ali pa če

sem bila v kakšni novi

družbi.

Dopust, nova

družba

Prvo srečanje z

anksiozno motnjo

Doživljanje

F11 Prvič, ko sem dojela da

gre za nekaj mentalnega

in da gre za anksioznost,

je bilo pa po pogovoru z

eno prijateljico.

Namig prijateljice Prvo srečanje z

anksiozno motnjo

Doživljanje

F12 Rekla mi je, da so morda

težave kje drugje, naj

razmislim, če me kaj

muči.

Razmislek o stiski Prvo srečanje z

anksiozno motnjo

Doživljanje

F13 To pa je bilo obdobje, ko

sem končala s fantom in

mi je bilo zelo težko.

Konec zveze Povod za

anksiozno motnjo

Doživljanje

F14 Bila sem na neki večerji

in tam je bil tudi moj

bivši fant, kjer mi je bilo

blazno neprijetno.

Neprijeten občutek Prvo srečanje z

anksiozno motnjo

Doživljanje

F15 Ko sem se vračala

domov, mi je bilo slabo,

bruhala sem do jutra,

vrtelo se mi je,

nekontrolirano sem se

tresla.

Simptomi Znaki anksiozne

motnje

Doživljanje

F21 Pri sebi ugotavljam, da v

kakršnikoli situaciji,

vedno poskušam ugajat

drugim ljudem.

Poskušanje ugajati

drugim

Povod za

anksiozno motnjo

Doživljanje

F22 Za usluge ne znam reči

ne, tudi če je izven mojih

omejitev.

Nezmožnost reči

ne

Povod za

anksiozno motnjo

Doživljanje

F23 Pa tudi preveč sem se

ozirala na mnenja drugih.

Oziranje na

mnenje drugih

Povod za

anksiozno motnjo

Doživljanje

F24 Doživljala sem tesnobne

napade

Tesnobni napadi Znaki anksiozne

motnje

Doživljanje

128

F27 Dogajalo se je v različnih

situacijah, ampak odkar

sem ugotovila, da je to

mentalna težava, je vedno

boljše.

Različne situacije Povod za

anksiozno motnjo

Doživljanje

F28 Probala sem se

sprijazniti, da te stvari ne

bodo odšle same od sebe,

ampak moram delat na

tem.

Delo na sebi Znaki anksiozne

motnje

Doživljanje

F29 Tudi danes me še kdaj

ujame slab dan, ampak ni

več tako intenzivno, kot je

bilo tisto začetno

obdobje.

Včasih je bilo bolj

intenzivno

Znaki anksiozne

motnje

Doživljanje

F30 Trajalo je približno 1

leto, dogajalo pa se mi je

enkrat na mesec

povprečno.

Eno leto-enkrat na

mesec

Trajanje najhujše

krize

Doživljanje

F58 To je bilo zelo

osvobajajoče.

Osvobajajoč

občutek

Občutki ob

prekinitvi stikov

Doživljanje

F102 Bilo je tri tedne nazaj na

fakulteti, mi je šel en izpit

ekstremno slabo.

3 tedne nazaj Zadnji trenutek

krize

Doživljanje

F103 Bilo mi je neprijetno, ker

sem toliko truda vložila in

sem bila res izčrpana od

vsega.

Neprijeten občutek Občutek ob

zadnjem trenutku

krize

Doživljanje

F104 Ni bilo tako hudo kot

včasih, ampak vseeno

sem čutila tesnobo.

Rahla tesnoba Občutek ob

zadnjem trenutku

krize

Doživljanje

F106 V bistvu sem hvaležna. Hvaležnost Sprejemanje

anksiozne motnje

Doživljanje

F107 Poskušala sem se

navaditi, da je to del

mene.

Del mene Sprejemanje

anksiozne motnje

Doživljanje

F108 Pogosto sem se

spraševala, zakaj ravno

jaz.

Zakaj jaz? Sprejemanje

anksiozne motnje

Doživljanje

F109 Stvar je v tem, da se

moraš sprijazniti s tem.

Sprijaznjenje Sprejemanje

anksiozne motnje

Doživljanje

129

F110 Vsak ima kdaj slab dan in

različni ljudje ga na

različne načine

sprejemajo.

Slabi dnevi Sprejemanje

anksiozne motnje

Doživljanje

F111 Skušam čim bolj

pozitivno razmišljat, ker

ni najhujša stvar v

življenju.

Pozitivno

razmišljanje

Sprejemanje

anksiozne motnje

Doživljanje

ŠTEVILKA

IZJAVE

IZJAVA POJEM KATEGORIJA TEMA

F35 Doma najprej niso dobro

sprejeli,

Slabo sprejeli Odziv družine Odziv okolice

F36 govorili so mi, da ne vedo

od koga sem to

podedovala in da tega

nimamo v družini.

Iskanje razlogov Odziv družine

družine

Odziv okolice

F37 Nato pa sem jim

poskušala razložiti, kaj se

dogaja z mano in zakaj je

do tega prišlo.

Pogovor in razlaga Odziv družine

družine

Odziv okolice

F38 Ko sem jim povedala, s

kakšnimi občutki se

soočam, pa so bili tudi

doma razumevajoči.

Razumevanje Podpora družine Odziv okolice

F39 Ker mi v situacijah

tesnobe paše samota, se

je mami zelo potrudila,

da mi je nudila prostor,

da sama predelam.

Nudenje prostora Podpora mame Odziv okolice

F40 Kar nekaj ljudi mi je tudi

reklo, da če potrebujem

pomoč, jih lahko

pokličem.

Lahko pokličem Podpora prijateljev Odziv okolice

F41 Tudi, če bom v situaciji,

ko mi ne bo prijetno, da

lahko rečem ne in mi ni

treba prit.

Lahko ne pridem Podpora prijateljev Odziv okolice

F42 Pri določenih ljudeh sem

opazila, da niso razumeli

in si niso predstavljali,

kaj doživljam.

Nekateri niso

razumeli

Odziv prijateljev Odziv okolice

130

F43 Večina pa je razumela in

sem imela zelo pozitivno

izkušnjo.

Večina je razumela Odziv prijateljev Odziv okolice

F44 S prijateljicami, ki se ne

spopadajo s tem sem o

anksiozni motnji lahko

govorila, vendar sem se

na neki točki ustavila.

Omejitev zgodbe Odziv prijateljev Odziv okolice

F45 Videla sem, da ne

razumejo, zato sem malo

priredila zgodbo.

Priredba zgodbe Odziv prijateljev

prijateljev

Odziv okolice

F46 Večina ljudi meni, da si

sam kriv za nastalo

situacijo.

Sam si kriv Stigmatizacija in

predsodki

Odziv okolice

F47 Menijo, da moraš biti v

življenju hvaležen,

življenje je samo eno, nič

ti ne manjka, doma maš

vse, daj se postavi na

noge.

Nerazumevajoče

pripombe

Stigmatizacija in

predsodki

Odziv okolice

F48 Tako vidim, da nekateri

ljudje nikoli ne bodo

razumeli, s čem se

spopadam.

Nekateri ne bodo

nikoli razumeli

Stigmatizacija in

predsodki

Odziv okolice

F49 S stigmatizacijo in

predsodki pa se predvsem

srečam v moški družbi.

Moška družba Stigmatizacija in

predsodki

Odziv okolice

F50 Odkar sem pričela hodit

na terapije lažje vidim, da

so ljudem okoli mene

določene stvari težke, jih

motijo in jih spravijo v

neprijetno situacijo.

Neprijetna

situacija

Stigmatizacija in

predsodki

Odziv okolice

F51 In sploh z moškimi, če se

želim o tem pogovarjati,

opazim da jim je tabu

tema.

Tabu tema Stigmatizacija in

predsodki

Odziv okolice

F52 Menim, da se ženskam

lažje odprem in so bolj

razumevajoče.

Ženske bolj

razumevajoče

Stigmatizacija in

predsodki

Odziv okolice

ŠTEVILKA

IZJAVE

IZJAVA POJEM KATEGORIJA TEMA

131

F28 Probala sem se

sprijazniti, da te stvari

ne bodo odšle same od

sebe, ampak moram

delat na tem.

Skrb zase Delo na sebi Spopadanje

F31 Ogromno sem se

pogovarjala s

sovrstniki, z ljudmi, ki

so podobne težave že

imeli.

Sovrstniki s

podobnimi

težavami

Najti

sogovornika/zaupnika

Spopadanje

F32 Ko enkrat omeniš svoje

težave, se ti ljudje kar

odprejo.

Ljudje se odprejo Najti

sogovornika/zaupnika

Spopadanje

F33 Na kavi sem se dobila

tudi s tistimi, ki se prej

nismo veliko družili, pa

smo se potem

pogovarjali o tem.

Kave in druženje Najti

sogovornika/zaupnika

Spopadanje

F34 Občutek sem dobila, da

nisem sama in da ni

tako grozno, kot se sliši.

Občutek, da

nisem sama

Najti

sogovornika/zaupnika

Spopadanje

F70 Pri meni je najbolje, da

me v tistem trenutku vsi

pustijo samo.

Prostor zase Samota Spopadanje

F71 Sama potem to

predelam in se spravim

k sebi.

Sama predelam Samota Spopadanje

F72 Eno strategijo imam, da

štejem od 100 do 7

nazaj.

Štetje Zamotiti se Spopadanje

F73 Pogosto se usedem in

poizkusim ugotovit,

zakaj se mi to dogaja.

Zakaj se dogaja Raziskovanje

prepričanj

Spopadanje

F74 Če ugotovim, kaj je

privedlo do začetne

tesnobe se mi ustavi.

Tesnoba se lahko

ustavi

Raziskovanje

prepričanj

Spopadanje

F75 Če pa ne ugotovim, od

kje prihaja začetna

tesnoba, potem pa lahko

vodi v napad.

Tesnoba lahko

vodi v napad

Raziskovanje

prepričanj

Spopadanje

F76 Potolažim pa se na

takšen način, da

poskušam svoje trenutno

počutje povezat z

Povezava

občutkov iz

otroštva

Preusmeritev misli Spopadanje

132

občutki, ki sem jih imela

v otroštvu.

F77 To temelji na

kognitivno-vedenjski

terapiji.

Kognitivno-

vedenjska terapija

Preusmeritev misli Spopadanje

F78 Če mi da nekdo slab

komentar, se spomnim,

kdaj v otroštvu sem

imela enak občutek in

zakaj sem se takrat

slabo počutila.

Občutek iz

otroštva

Preusmeritev misli Spopadanje

F79 In si rečem, da je vse

OK in da sem danes

drugačna, kot sem bila

takrat in moram

drugače sprejet te

komentarje.

Danes drugače

sprejmem

komentarje

Preusmeritev misli Spopadanje

F80 Ko sem precej izčrpana

se poskušam ustavit in si

vzet čas zase.

Čas zase Način življenja Spopadanje

F81 Probam se umirit, pač si

prižgem serijo in jo

gledam cel dan.

Umiritev, vzeti si

čas

Način življenja Spopadanje

F82 Bom si pa sigurno našla

kakšen šport ali pa jogo,

da bom imela tudi za

dolgi rok nekaj, kar me

bo sprostilo.

Šport ali joga Sprostitev Spopadanje

F83 Grem pa rada s

prijatelji na kave in mi

tudi to na nek način

lajša zadeve.

Druženje s

prijatelji

Sprostitev Spopadanje

F112 Če ima posameznik

občutek, da si sam ne

more pomagati in da se

situacija že dlje časa

vleč, naj si poišče

pomoč.

Ko si brez moči Iskanje pomoči Spopadanje

F113 To je stvar, ki ne bi

smela biti tabu.

Ni tabu Iskanje pomoči Spopadanje

F114 Pri nas v Sloveniji je to

tabu in si ''šibek'', če boš

šel na terapijo.

Ni znak šibkosti Iskanje pomoči Spopadanje

133

F115 Menim, da je to

najboljša naložba, torej

naložba vase.

Naložba vase Iskanje pomoči Spopadanje

F116 Zaradi te izkušnje v

življenju ne bo slabše,

ampak prej boljše, saj

podrobno spoznaš sebe.

Spoznavanje sebe Delo na sebi Spopadanje

ŠTEVILKA

IZJAVE

IZJAVA POJEM KATEGORIJA TEMA

F53 Z najboljšo prijateljico mi

je okrepilo odnos, pred

tem sva se na trenutke

počutili nepovezani.

Okrepitev odnosa

z najboljšo

prijateljico

Odnosi Posledice

F54 Tudi ona se spopada s

svojimi težavami in potem

najdeva skupne točke, o

katerih se lahko

pogovarjava in se

pokličeva, ko nama je

težko.

Možnost

pogovora, ko je

težko

Odnosi Posledice

F55 Z določenimi ljudmi pa

sem na ta račun izgubila

stik.

Prekinitev mnogih

odnosov

Odnosi Posledice

F56 Naučila sem se postaviti

sebe na prvo mesto, saj

sem opazila da mi

nekateri ljudje pijejo

veliko energije in imajo

slabo mnenje o meni.

Postavitev sebe na

prvo mesto

Prepričanja in

misli

Posledice

F57 Zato sem se na lep način

zavestno odločila, da ne

bom imela več tako

pogostih stikov z njimi.

Prekinitev stikov Odnosi Posledice

F59 Precej mi vpliva sedaj, ko

gre za partnersko zvezo.

Pomisleki pred

zvezo

Zveza Posledice

F60 Vedno me skrbi, če bom

šla s kakšnim fantom na

zmenek, kako bom

razložila svojo situacijo

in mu predstavila svojo

težavo.

Težka

predstavitev svoje

situacije

Zveza Posledice

F61 V službi je bilo tako, da

sem imela veliko slabih

Nezmožnost dela Delo Posledice

134

dni, ampak nisem mogla

priti delat.

F62 Nisem se dobro počutila

in nisem bila zmožna za

delo.

Slabo počutje Delo Posledice

F63 Na fakulteti pa se mi je

dogajalo, da sem zgubila

voljo do vsega, zato sem

dodiplomski del toliko

časa vlekla.

Izguba volje in

motivacije

Študij Posledice

F64 Odkar sem pričela na

terapijo hodit, sem na

enkrat spet redno začela

delat izpite in tudi vse za

nazaj.

Pomoč terapije Študij Posledice

F65 Menim, da sem imela

težave s samopodobo že

pred pojavom anksiozne

motnje, tako da

anksioznost ni vplivala na

to.

Anskioznost ni

vplivala

Samopodoba Posledice

F66 Z anksioznostjo izgubljam

apetit, v trenutkih ko

imam stresno obdobje,

začnem izgubljati na teži.

Izguba apetita Fizično zdravje Posledice

F67 Slabo mi postane, težave z

želodcem se mi vlečejo

več tednov.

Težave z

želodcem

Fizično zdravje Posledice

F68 Čisto me izčrpa, veliko

več spim.

Več spim Fizično zdravje Posledice

F69 V trenutkih ko imam

slaba obdobja, bom

veliko več spala, tudi po

10-12 ur.

10-12 ur spim Fizično zdravje Posledice

ŠTEVILKA

IZJAVE

IZJAVA POJEM KATEGORIJA TEMA

F29 Tudi danes me še kdaj

ujame slab dan, ampak ni

več tako intenzivno, kot je

bilo tisto začetno

obdobje.

Včasih je bilo bolj

intenzivno

Uspešno

obvladovanje

danes

Obvladovanje

stanja

135

F85 Antidepresivov nisem

nikoli jedla.

Antidepresivi

nikoli

Medikalizacija Obvladovanje

stanja

F86 na vsake toliko časa pa

vzamem pomirjevalo

Persen.

Pomirjevalo

Persen

Medikalizacija Obvladovanje

stanja

F87 Razmišljam o nakupu

CBD-ja, ki je izvleček iz

konoplje in menda naj bi

imel pomirjevalne učinke.

CBD Medikalizacija Obvladovanje

stanja

F88 Prej sem hodila na

terapije, sedaj 1 leto ko

ne hodim več pa se

poslužujem samopomoči.

Terapija in 1 leto

samopomoč

Psihoterapija in

samopomoč

Obvladovanje

stanja

F89 Terapije najbolj

pomagajo, ampak so tudi

finančni zalogaj.

Finančni zalogaj Psihoterapija Obvladovanje

stanja

F105 Situacijo sem

obvladovala veliko

boljše, kot bi jo par let

nazaj.

Boljše, kot pred

leti

Uspešno

obvladovanje

danes

Obvladovanje

stanja

ŠTEVILKA

IZJAVE

IZJAVA POJEM KATEGORIJA TEMA

F16 In takrat je bilo najhujše

in sem se tudi naročila na

psihoterapijo.

Pomoč v krizi Psihoterapevt Izkušnja s stroko

F17 In sem ji povedala, da se

zadnje čase ne počutim

dobro, sem precej slabe

volje in pred kratkim sem

končala s fantom.

Zaupanje Psihoterapevt Izkušnja s stroko

F18 To je bilo moje mišljenje,

zakaj do teh težav sploh

prihaja.

Izražanje mnenja Psihoterapevt Izkušnja s stroko

F19 Ko sem bila drugič na

terapiji, pa mi je

povedala, da imam težave

s samopodobo in se

trudim ugajat družbi.

Ocena stanja -

težave s

samopodobo

Psihoterapevt Izkušnja s stroko

F20 Najprej se nisem

strinjala, po več obiskih

Razumevanje Psihoterapevt Izkušnja s stroko

136

pa sem začela razumevat,

kaj mi želi povedat.

F25 skozi terapijo pa sem se

naučila, kako to

nadzorovat.

Nadzorovanje

motnje

Psihoterapevt Izkušnja s stroko

F26 Bila sem zmožna

prepoznat simptome, še

predno me je stisnilo.

Prepoznavanje

simptomov

Psihoterapevt Izkušnja s stroko

F84 3 leta nazaj, ko sem šla na

psihoterapijo in mi je

terapevtka v kontekstu

pojasnila, kaj se mi

dogaja.

Dodelitev

diagnoze

Psihoterapevt Izkušnja s stroko

F90 Nimam izkušnje. Brez izkušnje Socialni delavec Izkušnja s stroko

F91 Iskreno niti ne vem, kaj

mi socialno delo lahko

nudi.

Ne vem, kaj mi

lahko SD nudi

Socialni delavec Izkušnja s stroko

F92 Tudi te izkušnje nimam. Brez izkušnje Psihiater in

hospitalizacija

Izkušnja s stroko

F93 Hodila sem k

psihoterapevtki, s katero

sem bila izredno

zadovoljna.

Dobra izkušnja Psihoterapevt Izkušnja s stroko

F94 Njen pristop mi je bil

všeč, stalno mi je dajala

občutek, da bo vse v redu.

Pravilen pristop Psihoterapevt Izkušnja s stroko

F95 Kadar sem končala s

terapijo sem se zelo dobro

počutila.

Dober občutek po

koncu

Psihoterapevt Izkušnja s stroko

F96 Dala mi je orodja, kako

se v stresnih situacijah

lahko sama znajdem.

Orodja za stresne

situacije

Psihoterapevt Izkušnja s stroko

F97 Torej kako si lahko

pomagam in to mi je

močno olajšalo zadevo.

Olajšanje Psihoterapevt Izkušnja s stroko

F98 Ko sva končali s terapijo,

sem se odločila da bom

vzela čas zase, ko bom

sama poskušala

premagati težave.

Samostojno

premagovanje

težav

Psihoterapevt Izkušnja s stroko

F99 Ona me je naučila čisto

vse, kar sedaj znam,

Predaja znanja Psihoterapevt Izkušnja s stroko

137

ampak sedaj hočem biti

sama v tem.

F100 Ko se znajdem v stiski, da

se znam tudi sama soočiti

z njo, ne da takoj kličem

terapevtko.

Znanje za

soočenje s stisko

Psihoterapevt Izkušnja s stroko

F101 Drugače sem pa hodila k

njej eno leto, enkrat na

teden po eno uro.

Psihoterapija 1

leto

Psihoterapevt Izkušnja s stroko

Priloga 4: Osno kodiranje

Tema 1: DOŽIVLJANJE ANKSIOZNE MOTNJE

Prvo srečanje z anksiozno motnjo

Starost 24 let (A1)

Sumljivi občutki (A4)

Utrujenost (A5)(C2)

Vrtoglavica (A5)(F6)

Omotičnost (A5)

Glavobol (A5)(C2)

Razbijanje srca (A5)(A6)(B8)

Oblivanje (A6)(B8)

Vročica, občutek kapi (A6)

Občutek mačka (A7)

Starost 9 let (B1)

Panični napadi (B2)(C4)(D9)

Tresenje (A6)(B8)(C8)

Tiščanje v prsih (B5)(C5)(D8)

Slabost (B5)(F6)

Preplah (B6)

Razumevanje kot fizična bolezen (B7)(D10)(F7)

Viroza (C2)

Nezmožnost dihanja (C5)

Občutek umiranja (C5)(D4)

Nezmožnost dela (C7)

Brez kontrole nad telesom (D8)

Starost 32 let (C1)

Ostajanje doma, spanje (C3)

Prvi panični napad doma (C6)

Urgentna psihiatrija, pomirjevala (C9)

Starost 15 let (D1)

Strah pred smrtjo (D3)

Zdravstveni dom- vse v redu (D11)

Ponavljanje napadov (D12)

138

Na fakulteti (E1)

Neresno jemanje simptomov (E2)

Hospitalizacija (E3)

Ignoriranje diagnoze (E4)

Starost 18 let (F1)(D6)

Nerazumevanje situacije (F2)(D2)

Neprijeten občutek (F5)(F14)

Ob menjavi lokacije (F9)(D7)(F10)

Namig prijateljice (F11)

Razmislek o stiski (F12)

Povod za anskiozno motnjo

Stresne okoliščine (A2)

Nemirno življenje (A3)

Izčrpanost (A21)(A25)(C2)(F3)

Izgorelost (B3)

Mnogo aktivnosti (B4)

Samomor znanca (D5)

Ustvarjanje situacij v glavi (D81)

Slabo obdobje na fakulteti (F4)

Konec zveze (F13)

Poskušanje ugajati drugim (F21)

Nezmožnost reči ne (F22)

Oziranje na mnenje drugih (F23)

Različne situacije (F27)

Znaki anksiozne motnje

Panični napad (A8)(A9)(A22)(C10)(C14)(D13)

Klik v glavi (A10)

Nenavadni občutki (A11)

Nezmožnost dela (A13)

Strah, da bo nekaj narobe (A14)(C16)

Strah pred napadom (B14)(A33)(C13)

Strah, da ne bo nihče znal pomagati (B15)

Stalna zaskrbljenost (B18)(C12)(D67)(E5)

Vrtoglavica (A15)(A109)(B13)(C23)

Brez ravnotežja (A15)(B13)

Brez kontrole nad telesom (A15)

Mravljinčenje (A15)

Razbijanje srca (A15)

Občutek neprisebnosti (A16)

Fizična izčrpanost (A17)

Brez energije (A17)(C11)

Izžetost (A17)(C11)(C24)

Spremenjeno vedenje (A18)(A32)

Zaostajanje menstruacije (A19)

Prepričanje v fizično bolezen (A20)

Anksioznost (A23)(B60)(D80)

Občutek zastoja srca (A108)

139

Tesnobni napad (B9)(F24)

Tresenje (C11)

Glavobol (C11)

Občutek zmešanosti (D14)

Zmeda (D16)

Želja biti doma (D7)

Samomor (D8) (D47)

Nervoza (E5)

Težave s koncentracijo (E5)

Občutek krivde (E5)

Trajanje najhujše krize

2 meseca (A12)

Pol leta (C15)

Eno leto – enkrat na mesec (F30)

Zadnji trenutek krize

Januar – 10 mesecev nazaj (A107)

Nekaj tednov nazaj (B111)

1 leto nazaj (C85)

Pretekli vikend (D152)

Pretekli mesec (D153)

Trenutno obdobje krize (E34)

3 tedne nazaj (F102)

Občutki ob odzivu okolice

Težki občutki (A38)

Boleče besede prijateljic (A39)

Sram (A49)

Ponižanje (B47)

Občutki zaradi neprimernega odnosa strokovnjakov

Odmaknila sem se (B104)

Obremenitev (B107)

Pomanjkanje podpore s strani strokovnjakov (B48)

Občutki ob prekinitvi stikov

Osvobajajoč občutek (F58)

Občutki ob zadnjem trenutku krize

Neprijeten občutek (F103)

Rahla tesnoba (F104)

Diagnoza

Mejna osebnostna motnja (D64)

Nihanje samopodobe zaradi mejne osebnostne motnje(D65)

Generalizirana anksiozna motnja, separacijska anksiozna motnja in mejna

osebnostna motnja (D68)

Anksioznost skupna diagnoza (D89)

Mnenje o antipsihotikih

Antipsihotiki najhujše zdravilo (D94)

Zadetost (D95)

Mnenje o pojavnosti anksioznih motenj – izkušnja iz ustanove

Večinoma punce (D159)

Fantje imajo pogosteje psihoze (D160)

140

Večinoma mladi (D161)

Visoko izobraženi ljudje (D165)

Hiter tempo in pričakovanja družbe (D162)

Izpostavljenost stresu (D166)

Težko obdobje prehoda iz otroštva v odraslost (D163)

Slab šolski sistem, med-vrstniško nasilje, spolne zlorabe, nasilje doma. (D164)

Sprejemanje anksiozne motnje

Boljše brez (A112)

Raje brez (A114)(C94)

Lekcija (A115) (B116)

Ni prijetno (B117)

Hvaležnost (B118)(F106)

Spoznavanje sebe (B119)

Spreminjanje sebe (B120)

Zmožnost obvladovanja stanja (B121)(C95)

Se ne bojim (C90)

Je del mene (C91)(E36)(F107)

Odprla mi je oči (C92)

Pozitivna izkušnja (C93)(F111)

Je moja sestrica (D155)

Nisem bolna (D156)

Vsi se spopadamo s stiskami (D157)

Večja odprtost (D158)

Sama imam predsodek (E11)

Soočenje s stanjem (E37)

Zakaj jaz? (F108)

Sprijaznjenje (F109)

Slabi dnevi (F110)

Tema 2: ODZIV OKOLICE

Odziv družine

Nerazumevanje (B25)

Napačno razumevanje (B26)

Neznanje o anksioznih motnjah (B27)

Postopno spoznavanje, da gre za motnjo (B28)

Skrivanje pred hčerko (C22)

Slabo sprejetje (D26)(F35)

Ostrost (D27)

Brez odzivov (E8)

Iskanje razlogov (F36)

Pogovor in razlaga (F37)

Podpora družine

Pogovor (A41)

Spremljanje (A42)(B29)

Večina podpore (A43)

Iskanje pomoči (B29)

Stojijo ob strani (B42)

141

Brez podpore (E10)

Razumevanje (F38)

Podpora mame

Terapija (A40)

Pogovor (A40)

Stalna prisotnost (B36)

Stalna pripravljenost (B37)

Vedno na voljo (B28)

Zaposlitev (B39)(B40)

Iskanje strokovnjakov (B41)

Nudenje prostora (F39)

Podpora očeta

Stal ob strani (D25)

Spremstvo (D31)

Pogovor (D32)

Svetovanje (D33)

Podpora partnerja

Stalna pripravljenost (C26)

Partner stal 100% ob strani (C21)

Odziv prijateljev

Smiljenje sama sebi (A35)

Nerazumevanje (A36)(F42)

Izgovori (A37)

Le dve prijateljici vedeli (C25)

Skrivanje pred najboljšo prijateljico (C35)

Izguba prijateljic (D29)

Večina je razumela (F43)

Omejitev zgodbe (F44)

Priredba zgodbe (F45)

Podpora prijateljev

Nihanje podpore (A34)

Prejetje sporočil (A44)

Pogovor (C27)(C37)

Obiski (C36)

Na začetku podpora (D28)

Lahko pokličem (F40)

Lahko ne pridem (F41)

Odziv sošolcev

Niso vedeli (B30)

Negativen odziv (B31)(B35)

Niso razumeli (B32)

Izpoved v srednji šoli (B33)

Različni odzivi (B34)

Stigmatizacija in predsodki

Nerazumevajoče pripombe (A45)(D40)(F47)

Neprimerna vprašanja (A46)

Obsodbe (A47)(F48)

Dvojni standardi (A48)

142

Označevanje s strani sošolcev (B43)

Odklon od pričakovanj družbe (B44)

Enačenje z izkoriščanjem (B45)

Označevanje s strani psihoterapevtke (B46)

Brez izkušnje (C28)(E12)

Celo nasprotno - podpora (C29)(D36)

Na začetku ni bilo stigmatizacije (D35)

Sprememba ob odhodu v bolnico (D37)

Označujoč fant (D38)

Konec zveze ob odhodu v bolnico (D39)(D46)

Šok (D41)

Sram s strani fanta (D42)

Zanikanje bolezni s strani fanta (D45)

Sam si kriv (F46)

S strani moških, neprijetna situacija in tabu tema (F49) (F50)(F51)

Ženske so bolj razumevajoče (F52)

Tema 3: SPOPADANJE Z ANKSIOZNO MOTNJO

Strokovna pomoč

Osebni zdravnik (A24)

Psihiater (A28)(D21)

Strokovnjak tega področja (A118)(C18)

Otroška psihologinja (B22)

Pomoč (B124)

Coaching (E22)

Psihoterapija (E22)

Psihoterapija je vredno finančno breme (E39)

Nasveti

Mami psihologinja (A24)

Telefon v stiski Samarijan (D84)

Informiranje

Knjige (A27)

Branje literature (A117)

Spletni vir (B88)

Manjši strah (B123)

Spoznavanje svoje motnje (B122)

Medikalizacija

Antidepresivi (A29)

Pomirjevala (A72)(D74)

Psihoterapija

Mami psihologinja (A31)

Dihalne vaje

Abdominalen način (A69)

Globoko dihanje (B73)(C52)

Dihanje NE pomaga (D77)

Zamotiti se

Štetje (A70)(C53)(F72)

143

Karkoli (A71)(D78)

Pogovor (A75)(D78)

Študij, služba, prostovoljno delo, aktivnosti (E7)

Hladno okolje

Klima (A74)

Tuš (D76)

Voda (D76)

Prehrana

Oreščki (A76)

Voda (A73)

Zdrava hrana (A87)(E24)

Individualno ustrezna hrana (A88)

Preusmeritev misli

Vaje (A77)(C53)

Podporni stavki (A78)

Petje (A79)

Velik pomen (A81)

Poznavanje anksiozne motnje (B74)

Spreminjanje misli (B75)(E23)

Spreminjanje razmišljanja (B76)

Pozitivno razmišljanje (B77)(B78)

Misli vzrok vsega (C63)

Pomiritev (C87)

Kognitivno-vedenjska terapija (D86)(F77) (F78)

Ni razloga za sram (E38)

Povezava občutkov iz otroštva (F76)

Danes drugače sprejemam komentarje (F79)

Raziskovanje prepričanj

Izvor (A81)(F73)

Tesnoba se lahko ustavi (F74)

Tesnoba lahko vodi v napad (F75)

Sprostitev

Medicinska hipnoza (A82)

Progresivna mišična relaksacija (A83)

Čuječnost (A84)

Joga (A85)(F82)

Umiritev telesa (A86)

Uporaba tehnik (B82)

Šport (B83)(E24)(F82)

Sprehod (C54)(D76)

Gozd (C55)

Sproščanje (C61)(C32)

Hobi (D172)

Način življenja

Dobri občutki (A89)

Situacije, ki osrečujejo (A90)

Vzeti si čas (A119)(F81)

Čas zase (A120)(C49)(C51)(F80)

144

Poslušanje sebe (B81)(C60)

Ne smemo čakati na bolezen (C50)

Rutina (D82)(E24)

Vzdrževanje intimnih odnosov (D83)

Zdravo življenje (D171)

Počasen tempo (B79)

Hitenje je sprožilec (B80)

Lekcija

Nova spoznanja (A121)

Čakanje, da mine

Preživeti (B19) (B23)

Iskanje pomoči

Nisem iskala pomoči (B20)

Nisem dobila razlage (B21)

Povezava z drugimi s podobnimi težavami (D167)

Ko si brez moči (F112)

Ni tabu (F113)

Ni znak šibkosti (F114)

Naložba vase (F115)

Samota

Prostor zase (B71)(B72)(F70)

Sama predelam (F71)

Soočenje

Vožnja avtomobila (B85)

Prepoznavanje sprožilcev

Pitje kave (B87)

Telovadba(B87)

Najti sogovornika/zaupnika

Pogovor (B125)

Sovrstniki s podobnimi težavami (F31)

Ljudje se odprejo (F32)

Kave in druženje (F33)

Občutek, da nisem sama (F34)

Zmanjša psihične bolečine (B126)

Delo na sebi

Spoznaš izvor napadov (C17)

Skrb zase (C96)(C100)(F28)

Spraviti se v red (C97)

Egoizem (C98)

Pozabiti na pričakovanja družbe (C99)

Vaje za čuječnost (D85)

Spoznavanje sebe (F116)

Naučiti se, kako živeti z anksiozno motnjo

Obvladovanje (C19)

Motivacija

Hčerka in partner (C47)

Pozitivni samogovor

Pogovor z anksiozno motnjo (C56) (C57)

145

Vse bo v redu (C88)

Pohvala

Sebe pohvalim (C58)

Pride v podzavest (C59)

Težko spopadanje

Slabo spopadanje (D22)

Domača žival

Zajček (D75)

Hospitalizacija

Odhod v bolnico (D79)

Izražanje čustev

Dati iz sebe (D168)

Ne tlačiti čustev (D169)

Ne biti čustveno hladen (D170)

Ohranjanje odnosov

Druženje (D173)(E24)

Zanikanje bolezni

Ignoriranje (E4)

Tema 4: POSLEDICE ANKSIOZNE MOTNJE

Druženje

Samo bližnje osebe (A50)

Odstranitev posameznikov (A51)(C39)

Nisem bila družabna (B49)

Nihče se ni umaknil (C38)

Potrebe

Več časa zase (A52)

Več počivanja (C43)

Poslušanje sebe

Izguba moči (A53)

Hobiji (C44)

Čas zase (C44)

Dovoliti si uživati (A68)

Delo

Nezmožnost dela (A54)(F61)

Želje in cilji (A55)

Delo za 4 ure (C31)(C41)

Delo za 8 ur (C42)

Redka primerna študentska dela (D61)

Stiske predaleč ali predolgo od doma (D62)

Izgovori za bolezen (D63)(F62)

Delo-holizem za zaposlitev misli (E17)

Študij

Upad motivacije (A56)(E16)(F63)

Upad koncentracije (A56)(D60)(E16)

Neprimerna odločitev za študij (B95)

Občutek nezmožnosti (B61)

146

Zamuda izpitnega obdobja (D56)(D58)

Oprava izpitov za nazaj (D57)

Izredno dodatno leto (D59)

Brez moči za študij (E19)

Pomoč terapije (F64)

Samopodoba

Drugačno dojemanje sebe (A57)(B63)

Težko sprejemanje sebe (A58)(B64)

Stalne dileme (A59)

Občutek nesposobnosti (A60)(B62)

Primerjanje s sovrstniki (A61)

Kritike sošolcev (B65)

Brez posledic (C45)(F65)

Brez misli o tem (C46)

Občutek krivde (E18)

Občutek manjvrednosti (E18)

Zveza

Samokritičnost (A62)

Pomisleki pred zvezo (F59)

Težka predstavitev svoje situacije (F60)

Osamljenost

Osamljenost v obdobju krize (A63)

Samota celo poletje (D50)

Hobiji

Težko vzdrževanje hobijev (A64)

Pomisleki glede potovanj (A65)

Perspektiva

Drugačen pogled na svet in druge (A66)

Boljše razumevanje in sprejemanje drugačnosti (A113)

Želje in cilji (A55)

Vedenje

Večja uvidevnost (A67)

Nezanesljivost (B51)

Izolacija (D23) (D30) (E15)

Prekinitev vsega (D24)

Obsesije (D70)

Pregledovanje in preverjanje (D71)

Prepričanja in misli

Boljši nadzor (A116)

Vse bolj pozitivno (C48)

Zgodbe v glavi (D72)

Nerealne misli (D73)

Brez poguma (E20)

Pesimističen pogled (E21)

Postavitev sebe na prvo mesto (F56)

Šola

Izostajanje (B10)(B54)(B56)

Stres (B55) (B57)

147

Obup (B58)

Izhod od doma

Strah pred tesnobnim napadom (B11)(B12)

Odnosi

Skrhani odnosi (B52)

Okrepljeni odnosi z bližnjimi (B53)(F53)(D52)

Težko vzdrževanje in vzpostavljanje (B50)(D53)(D54)

Okrepitev odnosov v službi (C30)

Boljši odnos v partnerstvu (C32)

Sprememba v partnerju (C33)

Odprt pogovor s hčerko (C34)

Menjava prijateljev (C40)

Zbližanje z očetom (D34)

Prekinitev mnogih odnosov (D48)(F55)(F57)

Oddaljevanje prijateljic (D49)

Širjenje in oženje socialnega kroga (D51)

Strah pred zapustitvijo (D55)

Redkejši odnosi z družino (E13)

Konflikti s fantom (E14)

Možnost pogovora, ko je težko (F54)

Nezmožnost izražanja sebe

Kriza v neprimernem času (B67)

Marljivost in vestnost (B66)

Talenti in vrline (B68)

Zanesljivost (B69)

Vrednote (B70)

Fizično zdravje

Fizično zdravje uničeno (D66)

Težave z želodcem (D69)(F67)

Izguba apetita (F66)

Veliko spanja (F68)(F69)

Tema 5: OBVLADOVANJE STANJA

Medikalizacija

Antidepresivi DA (A92)(B90)(B96)(C67)(D90)(D92)(D99)

Opustitev antidepresivov (A93)

Antidepresivi NIKOLI (F85)

Težka opustitev tablet (A94)(A99)(A95)

Pomirjevala (A100)(B92)(D93)(F86)

Predpis psihiatra (B91)(D97)

Zdravila vzpostavijo ravnovesje (B95)

Želja po zmanjšanju (D91)

Opustitev antipsihotikov (D93)

CBD (D87)

Psihoterapija

Psihologinja (A97)(A96)(C68)

Vaje za nadzor misli in prepričanj (A98)

148

Medicinska hipnoza (A98)

Psihoterapevt (B93)(D96)(E26)(F88)

Najbolj pomaga (B94)(D98)

Pomembno zaupanje (C69)

Finančni zalogaj (F89)

Samopomoč

Joga (A98)

Razne tehnike (B97)(E26)(F88)

Preventiva (C70)

Delo na sebi (D98)(E27)

Nujno stalno zraven terapije in tablet (D100)

Uspešno obvladovanje danes

Pomirjevalo (A110)

Dihalne vaje (A110)(B112)

Trenutki krize so, ampak obvladujem (A111)(B16)(C89)(D154)(F29)(F89)

Identifikacija sprožilca (B113)

Obvladovanje s pomočjo terapevtke (E35)

Zadnje neuspešno obvladovanje

Smrt dedka (B114)

Kontaktiranje terapevtke (B115)

Tema 6: IZKUŠNJA S STROKO

Socialni delavec

Brez izkušnje (A101)(C70)(F92)

Svetovalni pogovor v šoli (B98)(B99)

Zaupanje (B100)

Brez informacij o pomoči socialnega dela (C71)(F91)

CMZ – dobra izkušnja (D101)

Negativno mnenje ostalih uporabnikov zaradi medicinskega modela (D102)

Najbolj pomemben del (D103)

Altra – slaba izkušnja (D104)

Grozen odziv (D105)

Užaljenost (D106)

Pridige (D107)

Katastrofalen odnos (D108)

Osebna pomoč (E28)

Realitetna terapija (E29)

Psihiater

Slaba izkušnja (A30)(C81)(D109)

Dodelitev diagnoze (A91)(B89)(C65)(C75)

Ni si vzel časa (A102)(C82)

Brez pogovora, le predpis zdravil (C66) (D110)

Napačna dodelitev diagnoze (D87)

CMZ – dobila ustrezno diagnozo (D88)

Center za izven bolnišnično zdravljenje – dolge čakalne dobe (D111)(D112)

Brez izkušnje (F92)

149

Psihoterapevt

Brez izkušnje (A106)

Brez pravega odnosa (B102)

Napadalen odnos (B103)(B105)

Kritiziranje psihoterapevtke (B106)

Nova psihoterapevtka – dobra izkušnja (B108)

Terapevtski odnos (B109)(F94)

Dobra izkušnja (B110)(D147)(D151)(F93)(F95)

Psihoterapevt po izobrazbi socialni delavec (D144)

Tudi duhovni terapevt (D145)

Raznovrstno delo (D146)

Razumna cena (D150)

Pomoč v krizi (F16)

Zaupanje (F17)

Izražanje mnenja (F18)

Ocena stanja (F19)

Razumevanje (F20)

Nadzorovanje motnje (F25)

Dodelitev diagnoze (F84)

Orodja za stresne situacije (F96)

Olajšanje (F97)

Učenje samostojnega reševanja težav (F98) (F99) (F100)

1 leto sodelovanja (F101)

Psiholog

Dobra izkušnja (A104)

Brez dodelitve diagnoze (B24)

Psihoterapija in skupinska terapija (C77)

Raziskovanja izvora tesnobe (C78)

Ugotavljanje povoda za anksiozno motnjo (C79)

Odkrivanje starih ran (C80)

Klinični psiholog – dolge čakalne vrste (D112)

Klinični psiholog – dodelitev diagnoze (E25)

Osebni zdravnik

Brez dodelitve diagnoze (B24)

Dodelitev diagnoze (C64)

Brez informacij o brezplačni pomoči in skupinski terapiji pri psihologu

(C72)

Zelo slabo informiranje (C73)

Premalo znanja o napotitvi naprej ali svetovanju (C74)

Napačna dodelitev diagnoze (D18)

Predpis napačnih antidepresivov (D19) (D20)

Hospitalizacija

Brez izkušnje (A103)(B101)(C76)(F92)

Večinoma negativne izkušnje (D114)

CMZ – psihoterapevtski oddelek - dobra izkušnja (D115)

CMZ – občutek privilegiranosti (D116)(D117)(D118)

CMZ – občutne socialne razlike (A119)

Polje ZO – katastrofalen odnos osebja (D120)(D121)(D122)(D130)

150

Polje ZO – nevzdržni bivalni pogoji (D121)

Polje ZO – brez izhoda (D123)

Polje ZO – Psihično nasilje osebja (D124) (D126)

Polje ZO – pokroviteljstvo osebja (D125)

Polje ZO – brez varovanja (D127)

Polje ZO – dobra izkušnja z delovno terapevtko (D128)

Polje ZO – soba za privezovanje redno v uporabi (D131)

Polje ZO – brez pogovora, samo zdravila (D130)

Polje ZO – podrejenost, nemoč uporabnikov (D132)

Polje ZO – neizobraženost kadra na področju duševnega zdravja

(D133)(D134)

Polje ZO – 4 dni (D135)

Polje OO – oddelek za psihoze, napačna diagnoza (D136)

Polje OO – več svobode (D137)

Polje OO – nadlegovanje s strani moških uporabnikov (D138)

Polje OO – prijazno osebje (D139)

Polje OO – neprijetna vizita v skupini (D139)(D140)

Polje OO – neprimerne terapevtske skupine (D142)

CMZ – oddelek za krizne intervencije – slaba izkušnja (D143)

Grozna izkušnja (E30)

Je pomagalo (E31)

Stroka na področju duševnega zdravja

Slabo sodelovanje (C83)

Ni celostne obravnave (C84)

Brezplačna pomoč katastrofa (D148)

Oddelek za izven bolnišnično zdravljenje – čudovito osebje (D149)

Javno zdravstvo – dobra in slaba izkušnja (E32)

Samoplačniško – dobra izkušnja (E33)