Domen Dolenc in Nives Zalar, Kovačnica

Intervju:

Pizzerija in špagetarija Buf

Raziskujemo:

Projekt Slovenija

Ogljikovi hidrati

Ekstra: Zapikov futr:

APR ‘16

brezplačna revija za študente in dijake

Praznični časi, temne vesti: 2. del

Ob koncu minulega leta sem ta naslov uporabil prvič, s spomini na novembrski teroristični napad v Parizu. Tokrat je počilo v Bruslju, tik pred velikonočnimi prazniki, skupaj s tragedijama

v Ankari in Istanbulu pa so poskrbeli za vse bolj razraščajočo se kulturo strahu med Evropejci. Ta pot ne pelje nikamor, zato se v Zapiku še vedno trudimo, da bi ob poplavi morbidnih naslovov našli

teme, ki bodo strahu odločno nasprotovale. Jaz pa si iskreno želim in upam, da naslov uvodnika ne bo dobil še tretjega nadaljevanja.

Nejc Grilc, urednik revije Zapik

zapik@ksk.si

www.zapik.si

KAZALO

brezplačna revija za študente

in dijake

Naslovnica:

Ksaver Šinkar

Odgovorni urednik:

Nejc Grilc

zapik@ksk.si

Tehnična urednica:

Barbara Naglič

Oblikovanje:

Jure Vukovič

www.creatizem.si

Avtorji prispevkov:

Rok Artiček

Martin Kocijančič

Sarah Majc

Kristina Pahor de Maiti

Vid Primožič

Petra Polanič

Gaja Pretnar

Luka Stare

Rok Škrlep

Lucija Perne

Christian Pavuna

Urednik fotografije:

Žiga Zupan

Križanka:

Mateja Novak Kukovič

Izdajatelj:

Klub študentov Kranj

Tisk:

Tiskarna Littera Picta

Trženje:

trzenje@ksk.si

Naklada:

3000 izvodov

NAPOVEDNIK KLUBA ŠTUDENTOV KRANJ

Šport

Izobraževanje

Kultura

Zdravstvo in sociala

KULTURA

2. april 2016, sobotaGlasbeni tematski večeri - 90's partyRock bar – Down Town, od 21.00 dalje. Vstop prost.

6. april 2016, sredaRazpis za 2. SubArtov filmski festivalOddaja prijav in filmskega materiala do 6. 4. 2016 na subart.kud@gmail.com ali preko pošte na Društvo SubArt (Kolodvorska cesta 8, 4000 Kranj) s pripisom 'Prijava na SubArtov filmski festival'.

6. april 2016, sredaŠtudentska radijska oddaja Kluba študentov KranjVklopi radio na 97,3 MHz in prisluhni študentski oddaji, ki jo ustvarjajo novinarji Kluba študentov Kranj.

Šport

Izobraževanje

Kultura

Zdravstvo in sociala

SOCIALA IN ZDRAVSTVO

2. april 2016, sobotaOčistimo Kranj: Kranj ni več usran!Pričetek ob 9.00 na Glavnem trgu. Prijave na ocistimokranj@gmail.com.

7. april 2016, četrtekSvetovni dan zdravjaDeljenje jabolk mimoidočim. Slovenski trg, 11.00 - 13.00

8. april 2016, petekDišavenarave delavnica: 100 % pilingi za obraz in teloOd 18.00 do 20.30 v Layerjevi hiši. Prijave na Info točki do srede, 6. 4. 2016. Člani 10 EUR, nečlani 15 EUR. Prijavljeni na projekt Mlade mamice brezplačno ob predhodni prijavi na mlade.mamice@ksk.si do srede, 6. 4. 2016.

9. april 2016, sobotaIzlet v živalski vrtBrezplačno za prijavljene na projekt Mlade mamice. Dobimo se 9.50 pred vhodom v živalski vrt.

21. april 2016, četrtekBio delavnica: Začimbe na okenski policiProstori KŠK, Slovenski trg 5, vhod zadaj, ob 17.00. Člani 3 EUR, nečlani 5 EUR.

Šport

Izobraževanje

Kultura

Zdravstvo in sociala

ŠPORT

16. april 2016, sobotaKŠK Archery WarsOd 17.00 do 18.30 v dvorani Gimnazije Franceta Prešerna. Člani KŠK 4 EUR, ostali 6 EUR. Prijave na Info točki KŠK do petka, 15. 2.

Zapik se lahko znajde tudi v tvojem poštnem nabiralniku. Brezplačno ga lahko naročiš na dom prek www.zapik.si.

REPUBLIKA SLOVENIJAMINISTRSTVO ZA KULTURO

KLUBOVANJE

Dišavenarave delavnica: 100 % pilingi za obraz in telo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4

Dišavenarave delavnica: Izdelava naravnih sončnih krem . . . . . . . . . . . . . 4

Bio delavnica: začimbe na okenski polici . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4

KŠK Archery Wars . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5

Loka bo norela z Nieti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5

KUDKiks & allerDings . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5

ZAPIKOVA ŠTAFETABodite kritični! . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6

MOD(R)OVANJEVsaka reklama je dobra reklama . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7

INTERVJUKovačnica - center za podjetništvo in sodelo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8

ToJeKranjTedX polno večnamensko dvorano

GimnazijeKranj dvignil na noge . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .12

OSIŠČEBoj proti sivi ekonomiji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .13

ŠTUDENT NAJ BOVzporedni vpis in vpis na mesta za diplomante . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .14

ToJeKranjProjekt Slovenija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .16

ToJeKranjTrainstation Subart - pot od neustreznosti

objekta do legalnega delovanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .18

ZAPIK ČEZ LUŽOAmeriške predsedniške volitve 2016 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .19

FOTOREPORTAŽAPlaniški praznik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .20

ZAPIK POTUJE

S spačkom naokoli ali kako vzljubiti vzhodno Evropo - 2 . del . . . .22

RAZISKUJEMO

Študentska prehrana: Pizzerija in špagetarija Buf . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .24

ŠTUDELO

Sladka mala . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .26

IZ TUJIH LOGOV

Laičnost kot zid med javnim in verskim . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .28

LAŽ

Revolucija za slovensko klovnarstvo - v

Kranj prihaja akademija za klovne! . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .30

EKSTRA

Študent čez lužo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .31

HENGAUT

Sinovi Sahare - igra za genialne osemletnike . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .32

EKSTRA

ČE IMAM NA VRTU ANTENO ZA KOMUNIKACIJO

Z NEZEMLJANI, ŠE NISEM NOR - na kratko o

radijski astronomiji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .33

RECENZIJE

TV serija: Dosjeji X . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .34

Film: Deadpool . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .34

Album: Dubioza Kolektiv - Happy Machine . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .35

Knjiga: James Frey - Poslednja igra: klic . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .35

TEST

Kako globoko si zabredel? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .36

Nagradna križanka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .37

Za luno . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .38

Koncertni napovednik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .39

4 5

APR '16

Šport

Izobraževanje

Kultura

Zdravstvo in sociala

KŠK Archery Wars

Loka bo norela z Nieti

KUDKiks & allerDings

Dogodek bi lahko poimenovali tudi “Z lokom nad študente!”, a ker bi dogodek lahko dobil napačno konotacijo, so organizatorji ostali pri bolj varnih lokostrelskih vojnah. V osnovi gre za igro, ki je zelo podobna paintballu ali airsoftu, le da pri Archery Warsih namesto pušk uporabljate lok. Puščice so na koncu zavarovane z mehko konico, zato je strah pred nevarnostjo igre odveč, na različnih poligonih in tipih iger pa boste lahko preizkusili tako vašo taktiko kot spretnost pri hitrostnem manevriranju z lokom. Dolgčas zagotovo ne bo, aprila bodo lokostrelske igre na vrsti že tretjič, lahko pa jih ujamete tudi maja.

KŠK Archery Wars potekajo v športni dvorani Gimnazije Franceta Prešerna, aprila jih lahko obiščete v soboto, 16. v mesecu, od 17.00 do 18.30. Prijave so mogoče do najkasneje dneva pred dogodkom na Info točki Kluba študentov Kranj. Cena za člane je 4 evre, za nečlane pa 6 evrov. Več informacij na šport@ksk.si

V Loškem pubu bo v soboto, 9. 4., prvič nastopila punk skupina Niet, ki bo letos izdala vinilko Srečna mladina, na kateri bo zno-va oživela legendarna kaseta iz leta 1984.

Slovenska (nekdaj jugoslovanska) punk skupina Niet je bila ustanovljena konec leta 1983. S hitrimi in melodičnimi sklad-bami, mračnimi osebno-izpovednimi besedili glavnega avtorja Igorja Dernovška in karizmatičnim frontmanom Primožem Habičem se je hitro uveljavila kot ena najboljših zasedb tedaj zelo močne ljubljanske hard-core punk scene, pri čemer pa je v nasprotju z ostalimi skupinami kmalu ubrala samosvojo pot.

Ko je kazalo, da Nietov ne bo na odru nikoli več, se je skupina v začetku leta 2008 vrnila z novim pevcem Borutom Maroltom in v skoraj popolni prvotni postavi. Jeseni 2011 so se lotili še enega novega velikega izziva – punk muzikala Rokovnjači. Ta, v veliki meri zaradi glasbe, na Tednu slovenske drame, dobi na-grado za najboljšo predstavo festivala po izboru strokovne žirije.

Leta 2014 začnejo Nieti delo na novi plošči. Prvi singl Mislila sva, da nama bo uspelo je izšel junija 2015, plošča z naslovom V bližini ljudi pa je izšla septembra.

Vstopnice so na voljo na vseh Eventimovih prodajnih mestih, v Loškem pubu in Turističnem društvu, v predprodaji jih lahko dobite za osem evrov, na dan dogodka pa boste zanjo odšteli okroglega desetaka.

V petek, 15.aprila bo ob 19h v Mestni knjižnici Kranj potekala mednarodna impro predstava KUDkiks & allerDings!

Predstava bo nastala z impro gosti iz sosednje Avstrije, ki bodo prvič prišli v Kranj, nekateri pa bodo prvič celo v Sloveniji. Im-provizatorji se bodo združili posebaj za to impro predstavo ter

vam pokazali, kako dobri/slabi so v poznavanju sosednjih držav in jezikov.

Če si torej želite slišati nesmiselne povedi iz avstrijske nemščine, slovensko-češko-slovaško-rusko latovščino in relativno v redu angleščino, pridite 15. aprila v Mestno knjižnico Kranj.

Šport

Izobraževanje

Kultura

Zdravstvo in sociala

Dišavenarave delavnica: 100 % pilingi za obraz in telo

Šport

Izobraževanje

Kultura

Zdravstvo in sociala

Dišavenarave delavnica: Izdelava naravnih sončnih krem

Šport

Izobraževanje

Kultura

Zdravstvo in sociala

Bio delavnica: začimbe na okenski polici

V petek, 13. maja, ob 18.00 bo v Hiši Layer (Tomšičeva 32, Kranj) potekala dišeča delavnica, kjer se bomo naučili izdelati naravno sončno kremo.

Po dolgi in mrzli zimi je prav prijetno videti sonce, a nikar ne pozabimo na zaščito naše kože. Naj se žarki zdijo še tako blagi, vedno je bolje preventiva kot da bi imela kasneje težave s kožami. Ravno zato se bomo zbrali na delavnici, kjer

bomo izdelovali naravne sončne kreme in se naučili zaščititi kožo v prihajajočem poletju.

Informacije o ceni delavnice in roku za prijavo bodo na spletni strani Kluba študentov Kranj (www.ksk.si) objavljene naknadno, za več informacij pa se lahko obrnete na naslov sociala@ksk.si.

V četrtek, 21. aprila, ob 17.00 bo v prostorih Kluba študentov Kranj (Slovenski trg 5) potekala Bio delavnica, kjer bomo zasadili začimbe, da bo letošnja kuhinja čimbolj sveža in pestra.

S pomladjo končno vseokoli nas, se bomo lotili zasaditve prvih rastlinic – začimbe, ki jih bomo vse do jeseni lahko uporabljali v naši kuhinji. Na delavnici bomo bomo okrasne lončke zasadili začimbe, ki jih najpogosteje uporabljamo v kuhinji in sadike bomo po dokončani delavnici odnesli domov in jih postavili na najvidnejše mesto v naši kuhinji.

Ker pa bomo lončke okrasili, ne bodo začimbe le napolnile kuhinje z omamnim vonjem, temveč bodo tudi prava paša za oči.

Cena delavnice za člane KŠK znaša 3 €, za nečlane pa 5 €. Prijave sprejemamo na Info točki KŠK, do ponedeljka, 18. aprila 2016.

Delavnica je brezplačna za vse prijavljene na projekt Mlade mamice, vendar je obvezna predhodna prijava na mlade.mamice@ksk.si do torka, 19. aprila. 2016!

V petek, 8. aprila, od 18.00 do 20.30 bo v Hiši Layer (Tomšičeva 32, Kranj) potekala delavnica, kjer se bomo naučili izdelati 100 % piling za obraz in telo. Kreativna, zabavna in poučna delavnica vas bo zagotovo navdušila.

Kaj je piling in zakaj je tako pomemben? Ker naša koža vedno znova proizvaja nove celice, moramo za zdrav videz, lesk, prekrvavitev in učinkovito nego kože poskrbeti, da odstranimo vse odmrle s površja kože. Piling je sestavni del 100 % nege kože, zato nanj ne smemo pozabiti. Na tokratni delavnici bomo spoznali različne tipe pilingov za obraz in telo, se naučili izbrati primerne materiale glede na tip kože ter izdelali štiri izdelke za domačo uporabo. Prav tako se bomo posvetili pravilni izbiri eteričnih olj, primernih za uporabo v izdelkih za obraz in telo.

Na delavnici se bomo sprva poučili o pilingu ter o različnih vrstah pilinga, pogovorili so bomo o uporabi pilinga glede na tip kože ter o izbiri primernih materialov za domačo izdelavo. Podebatirali bomo kako pogosto se uporabljajo pilingi za obraz in telo in izbirali primerno eterično olje glede na tip kože, pomen eteričnih olj v kozmetičnih preparatih, ph kože in njegov pomen ter dodatno nego kože po izvedbi pilinga.

Na praktičnem delu bomo izdelali 2 pilinga za obraz in 2 pilinga za telo, katere bodo udeleženci prejeli v domačo

uporabo. Vsi udeleženci sodelujejo pri izdelavi ter vsak udeleženec prejme skripto z recepti in navodili za uporabo eteričnih olj v kozmetičnih pripravkih, nasveti in usmeritve kje kupiti kozmetični material in embalaže za shranjevanje.

Cena delavnice za člane KŠK znaša 10 €, za nečlane pa 15 €. Prijave sprejemamo na Info točki KŠK do srede, 6. aprila 2016. Ker bo delavnica potekala v manjšem številu (8 udeležencev), s prijavo pohitite, da si zagotovite mesto.

Delavnica je brezplačna za vse prijavljene na projekt Mlade mamice. Obvezna je predhodna prijava na nina.kocar@ksk.si do srede, 6. aprila 2016!

Več informacij na naslovu nina.kocar@ksk.si.

KLUBOVANJE

6 7

APR '16

Z vidika pluralnosti medijev je vsak nov medij dobrodošel. Na trgu vedno obstajajo možnosti za drugačen pristop k ust-varjanju medijskih vsebin in la-hko smo samo veseli, če se na-jdejo ljudje, ki menijo, da lahko s svojimi idejami in vizijo prisp-evajo k večji raznolikosti medi-jev. Tu pa se pojavi vprašanje, ali je motiv za ustanavljanje nove medijske hiše vedno tako dobronameren. Mediji, ki se jim uspe uveljaviti v javnosti,

imajo namreč veliko moč in vpliv, kar je mamljivo tudi za ljudi z ne tako dobrimi nameni.

Verjetno vsi poznamo rek, ki pravi, da so mediji četrta veja oblasti. Dejstvo je, da imajo mediji velikanski pomen v moderni družbi. V prvi vrsti seznanjajo občinstvo o do-godkih in posredujejo informacije, toda mediji imajo tudi izobraževalno vlogo, so vez med posameznikom in svetom, nosijo pa tudi veliko odgovornost, kot je ustvarjanje javnega mnenja. Na kaj točno pa se navezuje teza o četrti veji oblasti? Demokracijo naj bi zagotavljale že obstoječe tri veje oblasti, to so zakonodajna, sodna in izvršna, toda nemalokrat se izkaže, da omenjene tri uradne veje ne opravijo svojega dela. Določene nepravilnosti in informacije, ki bi morale biti dos-topne javnosti, pridejo na dan šele po posredovanju medi-jev. Mediji so nekakšen nadzornik ostalih treh vej in tako so postali neuradna četrta veja oblasti.

Verjetno se sprašujete, zakaj sem v kolumno vrinil vso to teo-rijo o oblasti in državi. Dovolite, da razložim. Nova medijska hiša, o kateri sem govoril v uvodu, je namreč jasno politično profilirana in tega niti ne skriva, saj je to izjavil sam direk-tor. Uradno sicer nimajo neposrednih povezav s političnimi strankami, vendar pa je časnik Finance razkril lastniško struk-turo medijske hiše in med delničarji lahko najdemo prav vseh 21 poslancev ene izmed strank Državnega zbora. Ta stranka je tudi javno podprla projekt nove medijske hiše. Osebno se mi ta dejstva sama po sebi niti ne zdijo tako zelo sporna, saj konec koncev živimo v svobodni državi, kjer vsak lahko kupi katerekoli delnice, prav tako je svoboda medijev eden od temeljev demokracije in se mi politična profiliranost medijev

do neke mere sploh ne zdi problematična. Nobena zgodba ni enolična in medij mora imeti pravico, da jo predstavi kot želi, seveda pa mora pri tem upoštevati dejstva in različna mnenja vpletenih. Kar pa se mi zdi problematično pri tej novi medijski hiši je to, da se v javnosti pogosto predstavljajo kot neideološki, objektivni medij, čemur ustreza tudi njihov slo-gan »V službi resnice«. Mediji, kot četrta veja oblasti bi morali biti neodvisni od političnih strank, ne pa da so njihov komu-nikacijski kanal, prek katerega lahko stranka širi politično pro-pagando pod pretvezo neodvisnega medija, ki je »v službi resnice«. Ta pojav se mi zdi še posebej zaskrbljujoč v primeru, da taka stranka pride na oblast. Takrat namreč medij pristane v navzkrižju interesov, saj bi kot četrta veja oblasti moral opozarjati na morebitne nepravilnosti vlade, česar pa ni za pričakovati, če so člani vladajoče koalicije solastniki medija. Kvečjemu lahko pričakujemo podrejenost medija interesom oblasti. To pa je dejansko grožnja demokraciji.

Mogoče nekoliko pretiravam, toda po toči zvoniti je pre-pozno. Nekaj časa sem na dotično medijsko hišo gledal z veliko mero distance in skepse. Mislil sem si, da so pač eden izmed mnogih politično profiliranih medijev v Sloveniji. Vse dokler nisem šel sistematično analizirati njihovih člankov na spletnem portalu in ugotovil zelo sporne metode zavajanja, neuravnoteženega poročanja in celo izmišljenih trditev, ki preverljivo in empirično ne držijo. Ko sem videl, da ljudje povsem nekritično verjamejo vsemu napisanemu in delijo njihove članke po družabnih omrežjih, ne da bi preverili verodostojnost nekaterih trditev, sem se šele dobro zavedel razsežnosti tega problema.

Vam, bralcem, pa želim čim več kritičnosti pri prebiranju medijev, nenazadnje tudi Zapika, ki je pred vami.

Martin Kocijančič

Trump oziroma Drumpf, kot ga je poimenoval televizijski voditelj John Oliver, je bil od samega začetka najave kan-didature tarča posmeha številnih medijev. Še danes prido-biva večino svoje medijske prepoznavnosti preko šaljenja na njegov račun. A omadeževanje njegovega imena je imelo diametralno nasprotni učinek. Namesto da bi vsa negativna propaganda poslabšala njegove možnosti za pot v Belo hišo, jih je le še povečala. In danes stoji v vodstvu kot kandidat za republikansko nominacijo.

Zato bom preostanek članka raje namenil neki drugi tema-tiki, kljub zavedanju, da lahko »Trump blamaža« poveča mojo branost. Vendar iskreno, tega človeka ne želim videti v vrhovnem poveljstvu ene najbolj vplivnih držav.

Zdaj je praktično vseeno o čem pišem. Lahko pišem o prihajajočem prvem pomladnem dnevu ali zmagah naših skakalcev v Planici. Kjer se neha Trump, se neha podpora. Mnogi intelektualci, med drugim tudi Chomsky in Žižek, so večkrat izrazili nesoglasje z njegovimi idejami in prav tako opozarjali na nevarnost njegove ideologije, a to ni ustavilo njegove podpore. Običajnim ljudem ni mar, kaj si mislijo razni levičarji. Skrbi jih za službe, za varnost njihovih otrok, za njihov upadajoč dohodek. V njihovih očeh so stvari prepro-ste – vsega so krivi priseljenci.

Pri nas zgodba ni kaj dosti drugačna, z izjemo pomanjkanja oranžnih, miljarderskih podpihovalcev sovraštva. Strah vodi večino naših prepričanj. In sedaj se bojimo že otrok. Po vrhu vsega pa smo izgubili še zaupanje v lokalno vodstvo. Bojim se, da smo na podobni poti kot naši čezoceanski sosedje. Zaenkrat je morje mirno, saj naši dobro skačejo, a tudi naše volitve se bližajo in z njimi morda prav slovenski Drumpf, ki bo znal izkoristiti nastalo politično situacijo v njegov prid. Morda bo to kakšen neartikulirani Šrot, ali Tuš, ki se s svojimi miljonskimi posli lahko poistoveti z rudarji, blagajničarkami in zidarji.

In sarkastične obravnave njegove kandidature bodo počasi prerastle v masovno podporo, saj bo z vso svojo eleganco zvalil krivdo na begunce, katerih je trenutno v Sloveniji pet. Ki ga bodo ljudje vzljubili zaradi njegovih izjemnih gospo-darskih podvigov in odpornosti na vplive lobistov. Njegove govorniške sposobnosti pa bodo na ravni osemletnika, ki še ni shodil. Imel bo najboljše besede, najslabše argumente in ljudsko armado, ki je zanj pripravljena streljati na nedolžne.

Ne bo mu mar za vas. Zagovarjal bo patriotizem, a ni sprem-ljal niti smučarskih poletov v Planici. Trdil bo, da jih je, in da večkrat govori po telefonu z Mišico. Vsak, ki mu bo oporekal, pa bo tožen.

Ime mu bomo ustvarili mi, pisurji, ki mu bomo namenili pet minut svojega časa, namesto da bi se posvetili pisanju o Ad-nanovem dramatičnem slovesu iz hiše Velikega brata. In krivi boste vi, saj bomo zaradi vas morali prijeti za pisala in zapisati ime te (zaenkrat) izmišljene osebe. Na njen račun bomo zbi-jali šale. Norčevali se bomo iz njene inteligence in stopnje ar-tikuliranosti. Iz pomanjkanja dejstev v njegovih besedah, ker si boste tega želeli. Medtem ko boste požirali naše besede, se bo številnim nabirala pena okoli ust, saj bo vsak, ki bo delil njegovo mnenje, označen za bedaka.

Večina ljudi je naveličanih enih in istih obljub o prosperiteti, da so potem soočeni z ministri, ki so oskubili državno blaga-jno. Dovolj je enih in istih najav iz ust starih obrazov sloven-ske politike. Čas je za novo, neartikulirano, kmečko pamet, ki bo na novo zorala ledino našega političnega aparata. Nika-kor ne trdim, da liberalna, intelektualna, zavajajoča opozicija ni potrebna lepotnih popravkov. Potrebuje kar celotno lepotno preobrazbo, toda tudi kmečka pamet ni vedno na-jbolj zdrava.

To je poziv vsem novinarjem, pisateljem, pisarjem, pesn-ikom, voditeljem, ki bodo našega Drumpfa vzeli pod drob-nogled. Levičarjem, ki se bodo zdrznili ob vsaki njegovi izrečeni neumnosti. Ne stojte ga poslušat! Naredite to, kar je vam naredila vaša simpatija iz tretjega razreda. Ignorirajte ga.

Rok Artiček

Bodite kritični!V Sloveniji imamo glede na število prebivalcev veliko število medijev in v tej pestri druščini ima svoje mesto tudi revija Zapik. Od začetka marca pa je slovenski medijski prostor bogatejši še za en televizijski kanal, kar ni tako pogost pojav na naših tleh. Zato je nova televizija, ki pripravlja predvsem informativne oddaje in novice, pritegnila kar veliko pozornosti (namenoma je ne bom imenoval, saj njeno ime ni bistveno za sporočilo te kolumne).

Vsaka reklama je dobra reklamaTa kolumna naj bo posvečena velikemu imenu, velikim stavbam, a malim rokam. Kljub neizdelanim mnenjem, politični nekorektnosti, spodbujanju nasilja, podpora oranžni podobi onstran ocena – Donaldu Trumpu – raste. Njegovi podporniki so preprosti ljudje, nizkih dohodkov in z naveličanostjo nad preveliko osladnostjo ostalih predstavnikov tamkajšnjega senata. Donald je vse, kar njegovi nasprotniki niso – ne ovinkari, ne zavaja, ne olepšuje. On pove stvari, kot jih vidi.

Nekaj časa sem na dotično medijsko hišo gledal z veliko mero distance in skepse.

Mislil sem si, da so pač eden izmed mnogih politično profiliranih medijev v

Sloveniji.

ZAPIKOVA ŠTAFETA MOD(R)OVANJE

8 9

APR '16INTERVJU

Začnimo s samim pojmom coworking. Vemo, da je tega v tujini že ogromno, v Sloveniji pa je bolj nova stvar. Kako coworking deluje v teoriji in predvsem v praksi?Domen: Coworking je nastal sočasno s pojavom, ko stari siste-mi služb, kjer v pisarni dela deset ljudi, ki se ukvarjajo s podob-nimi projekti, počasi tonejo v pozabo. Porodila se je ideja o tem, da se najde prostor, kamor lahko pride veliko različnih ljudi s podobnimi ali drugačnimi idejami in problemi ter si med seboj pomaga. Ideja coworkinga je, da lahko najdeš na enem mestu ljudi s čisto različnimi idejami in znanji, od katerih se lahko ve-liko naučiš.

Nives: Gre tudi za to, da gre danes veliko zaposlitev preko s.p.-ja in dokler si ti v službi, redno zaposlen pri nekem delodajalcu, je to super, pri s.p.-ju pa ljudje rabijo neko medsebojno podporo, ker nimajo določenih pravic kot ostali zaposleni, poleg tega pa podjetniki, ki začenjajo svojo pot, potrebujejo neko podporo, ker imajo po navadi vsi iste težave in si med seboj lahko po-magajo. Tako stvar sem opazila pri projektu, ki smo ga izvajali za mlade podjetnike. Za njih je bilo najtežje, da niso imeli nikogar, ki bi jih pohvalil ali usmerjal na poti.

Torej je cilj v tem, da bi podjetniki prišli sem in izmenjali izkušnje?Domen: Ideja je v tem, da znanje, ideje in informacije krožijo. Da ljudje pridejo v Kovačnico z idejami, projekti in izmenjajo znanje z drugimi. Coworking v enem stavku bi torej bil pros-tor, v katerem lahko najdeš različne profile ljudi, ki se ukvarjajo s podobnimi ali medsebojnimi projekti. V našem primeru je coworking še nekakšen hibrid, saj se moramo zaradi majh-nega trga ukvarjati z veliko različnimi stvarmi. Zaradi tega je tukaj coworking nekakšen most med skupnostjo in podjetji. V zadnjih letih podjetja z vizijo točno vedo, kakšen kader bodo potrebovali čez pet, deset let. Mi jim lahko pomagamo poiskati dober kader s pomočjo šol, predvsem s pomočjo krožkov in aktivnosti v šolah. Tako lahko opazimo perspektivnega učenca, ki bo čez nekaj let s primerno izobrazbo idealen za specifično podjetje.

Kako pa je Kovačnica sploh nastala? Vemo, da sta glavna vlagatelja Mestna občina Kranj in re-gionalna razvojna agencija BSC. Kdo pa je prvi dal idejo?Domen: Uradno projekt vodita Mestna občina Kranj in BSC. Sicer pa je sama ideja o Kovačnici padla že kakšno leto nazaj, od vsega začetka pa so poleg prej omenjenih zraven še Šolski

center Kranj in OpenLab ter ostale organizacije, ki so pomagale - Layerjeva hiša, Klub študentov Kranj in drugi. Osnovna ideja in pobuda je prišla od občine, potem pa so se kar hitro našle zainteresirane skupine, ki so stvar začele naprej razvijati.

Nives: Kovačnica je v bistvu nastala kot odgovor na večjo brez-poselnost mladih v regiji. Dejstvo je tudi, da se nam sedem tisoč ljudi dnevno vozi v službo v Ljubljano, po drugi strani pa naša podjetja, tudi uspešna, težko dobijo ustrezen kader. Torej, ideja je pomagati mladim, če že ne do zaposlitve, pa vsaj do lažje samozaposlitve.

Kakšni pa so projekti, ki se trenutno izvajajo tu-kaj? So to delavnice, predavanja, tudi kakšne de-bate? Domen: Imamo kar nekaj rednih aktivnosti. V ponedeljek se dobivajo Kolegice, skupina mladih iskalk zaposlitve, ob torkih imamo vsaka dva tedna predavanja, kjer gostimo zanimive ljudi iz mnogih področij, cilj predavanj pa je približati podjetništvo in podobne ideje mladim. V bistvu je najin pogled tak, da lahko predstavljamo vse, kar je zanimivega. So pa to vedno brezplačni dogodki, gre pa za nekako preplet tem, zanimivih za javnost, ampak z uporabnimi informacijami. Mora priti nekdo, ki je strokoven, obenem pa zna stvari povedat na zanimiv način. Gostili smo že Davida Goja, ki je službo pri Googlu zamenjal za podjetništvo, Andreja Nastrana - Daisy.si, ki je predstavil svojo IndiegoGo kampanjo pametnega zalivalnika rastlin, Jano Fleišer iz vrtca Dobra teta in še mnogo drugih zanimivih sogovornikov.

Nives: Ob sredah izhajajo naše e-novice, gostimo pa tudi Vem referenta, ki nudi brezplačno pomoč za podjetnike.

Domen: Ob četrtkih se tu dobivajo podjetni brezposelni, ki si med seboj pomagajo do službe ali samozaposlitve, enkrat mesečno pa smo zagnali tudi testna potopisna predavanja.

INTERVJU

Domen Dolenckoordinator v Kovačnici

Včasih potrebuješ samo nekoga, da ti reče

"vem, težko je, ampak vse bo v redu!".

Kovačnica - center za podjetništvo in sodeloKovačnica je skupnost za sodelo, ki je v Kranju v prostorih stare Trgovske šole začela delovati novembra lansko leto. Do tega trenutka je projekt že dodobra zaživel. O zasnovi Kovačnice, o trenutnih projektih, o coworkingu na splošno in o prihodnosti smo se pogovarjali z Domnom Dolencom in Nives Zalar, ki vodita in usmerjata delovanje Kovačnice.

10 11

APR '16

Torej vse nekako v smislu, da ciljna skupina vidi, kako priti do zaposlitve, do podjetniške ideje?Domen: Predvsem kako začeti s tem. Problem je v tem, da ima-jo ljudje veliko idej, ne vedo pa, kako začeti. Ni razlike v pred-hodnem znanju, lahko imaš malo znanja, a če si dovolj vztrajen in znaš pametno vijugat med problemi, ti bo uspelo. Tudi sam sem se pred kratkim podal na podjetniško pot in mi je veliko pomenilo, ko je prišla Jana Fleišer – Mlada podjetnica leta 2014, ki po nekaj letih delovanja zaposluje okrog 30 ljudi in zagotavlja varstvo približno 150 otrokom - ona je sicer leta 2011 začela s popoldanskim varstvom, sedaj pa ima 30 zaposlenih in 150 otrok v varstvu – in je povedala na lep način, da v bistvu rabiš samo nekoga, da ti reče "Vem, težko je, ampak vse bo v redu." Zato je zelo dobro, da je tu več ljudi s podobnimi problemi.

Kakšno pa je sodelovanje s podjetji?Domen: Trenutno smo v tej smeri z enim podjetjem dokaj blizu realizacije, saj smo že dogovorjeni glede veliko stvari. Več pa težko povemo, saj še ni uradno.

Nives: Dejstvo je, da za preživetje potrebujemo sponzorska sredstva in se trenutno postavljamo na zemljevid Kranja in iščemo način, kaj ponuditi podjetjem, da bodo pripravljeni oni nazaj ponuditi finančna sredstva. Želimo si tesnejšega sode-lovanja s podjetji. Trenutno se postavljamo na zemljevid Kranja ter iščemo načine, kako zgraditi delujočo skupnost ter priteg-niti podjetja k sodelovanju. Na ta način bomo lahko obogatili naš program, povečali dodano vrednost naših vsebin in služili našemu glavnemu namenu – olajševanje zaposlitve in samo-zaposlitve mladih.

Domen: Kako predstaviti našo dodano vrednost lokalnim pod-jetjem. Kar nekaj podjetij se že zanima za take stvari, tako da bomo v naslednjih tednih začeli poleg samo sponzorskih sode-lovanj tudi z bolj poglobljenimi sodelovanji s podjetji.

Kako pa naj bi sodelovanja s podjetji izgledala?Domen: Ideja je, da mi pomagamo reševati probleme, ki jih imajo v nekaterih podjetjih. Naj so to rešitve za proizvodne ali promocijske probleme ali pa bolj pomoč pri iskanju kadrov, kar pomeni izločanje najboljših kadrov iz mnogih krožkov in ak-tivnosti, ki jih imajo po šolah. Naša želja je take kadre usmeriti do podjetij. V okolici je veliko podjetij, ki iščejo dobre kadre, a jih težko najdejo.

Poglejmo delovanje Kovačnice na konkret-nem primeru: študent, ki zaključuje šolanje in ima poslovno idejo. Kakšno pomoč lahko dobi v Kovačnici? Domen: Najprej bi mu rekli "Super, pridi sem, začni delat, mi pa ti bomo stali ob strani. Za vse probleme, ki jih boš imel, bomo skupaj poizkušali najti rešitve." Najprej mora človek sam poka-zati nek zagon, neko željo, samoiniciativno začeti s projektom, nato pa gremo lahko naprej.

Nives: Včasih pa vseeno kdo lahko potrebuje samo nekoga, da ga pri določeni poslovni ideji postavi tudi na realna tla, ker so včasih ideje le preveč optimistične. Spet drugi imajo dobro idejo, a jim je treba pomagati z birokratskimi zadevami. Kasneje je tudi opcija, da posamezniku najdemo mentorja, ki se z njim individualno ukvarja in z njim malo »brainstorma«. To je dejan-sko najboljši del coworkinga, saj se tu, v družbi s podobnimi cilji, začne veliko več »brainstorminga«.

Torej bi se lahko vključil v skupino s podobnim ciljem, kjer sodelujoči drug drugemu pomagajo?Domen: Pomagajo drug drugemu, lahko pa jim pomagamo tudi mi – tako z nasveti kot pri iskanju mentorjev.

Nives: Tukaj mi pade na pamet čisto nekaj specifičnega – zadnjič me je kontaktirala že obstoječa mlada podjetnica, ki tre-nutno modificira svoje podjetje, rabi pa finančnega svetovalca, da ji bo povedal, če je njen poslovni načrt v redu zastavljen. In smo ji pomagali.

Domen: Poleg tega bomo sedaj organizirali nekaj podjetniških šol, kjer bo predvsem poudarek na tem, da podamo mladim s podjetniškimi idejami čim več uporabnih informacij. Sicer pa zelo veliko aktivnosti pride od zunaj. Prav za te delavnice, ki jih bomo izvajali v aprilu, je ideja prišla od zunaj.

Kako pa ste zadovoljni z odzivom udeležencev in skupnosti v teh nekaj mesecih od začetka de-lovanja?Domen: Moram reči, da imam pozitivno mnenje o vsem sku-paj. Slišali smo zelo malo negativnih odzivov na Kovačnico in coworking na splošno. Se pa res trudimo, da vsem idejam pris-

luhnemo in jih tudi poizkušamo realizirati. Ideje se dejansko ne kopičijo, ampak se trudimo izpeljati vse.

Nives: Malo se sicer še preizkušamo. Včasih za kakšno delavnico misliš, da bo privabila ogromno ljudi, pa se jih pojavi zelo malo, včasih pa kakšna delavnica zelo pozitivno preseneti. Najbolj važno se mi zdi, da se začne graditi neka skupnost, da se ljudje navadijo, da smo tukaj in da začnejo računati na nas.

Kakšna pa je vajina vizija glede delovanja Kovačnice in vpliva na skupnost? Domen: Sam si Kovačnico v prihodnosti, v roku enega leta, predstavljam kot nekakšno skupnost, polno ljudi z zanimivimi projekti in idejami. Želim si, da bi vsak, ki bi želel začeti en projekt, najprej pomislil na Kovačnico, ker bo tam našel ljudi, ki se ukvarjajo s podobnimi stvarmi in poskušajo premostiti podobne ovire. Želim pa si tudi, da bi podjetja v Kovačnici videla nek bazen ljudi za pomoč pri realizaciji projektov in za stalne kadre.

Nives: Se strinjam. In upam, da bomo prerasli prostore. Ko nam bo trenutni prostor postal premajhen, potem bom res zado-voljna.

Luka Stare

Blaž Pintar

Problem je v tem, da imajo ljudje veliko idej, ne vedo

pa, kako začeti.

DPD Kranj razpisuje:

po mednarodnih šolah CMAS ali PSS, pod vodstvom izkušenih inštruktorjev

ZAČETNI TEČAJ POTAPLJANJA Potapljač P1 oz. OWD open water diver

Cena: 240 € / 200 € člani KŠK V ceno je vključena izposoja opreme, literatura, polnjenje jeklenk, kartica ter uporaba bazena.

NADALJEVANJI TEČAJ Potaljač P2 oz. AOWDCena: 220 € / 180 € člani KŠK V ceno je vključena literatura, polnjenje jeklenk in breveta-kartica.

Prijave na tečaj zbiramo na spletni strani www.potapljanje.si

advanced open water diver

www.potapljanje.si www.dpdkranj.si www.kpj.si

POTAPLJAŠKI TEČAJ

MIN. STAROST 15 LET

MIN. STAROST 14 LET

PRIČETKI TEČAJEV V APRILU IN MAJU

Tečaja bosta trajala približno 14 dni, v večernih urah oz. po dogovoru. Podrobni urnik določimo na prvem srečanju.

12 13

APR '16ToJeKranj

TED je neprofitna organizacija, ki prireja redne dogodke po vsem svetu. Na njih uspešni ljudje pripravijo govor, v katerem dostikrat opišejo svojo zgodbo, ali pa le širijo znanje in spodbujajo publiko k »razmišljanju izven škatle«. TEDx dogodki pa so organizirani neodvisno, s pomočjo lokalnih prostovoljcev. Ti so svoje delo v Kranju opravili z odliko.

Večer je otvoril Matic Bitenc, mladi podjetnik, ki je soustanovil sistem za spletno plačevanje Toshl. Govoril pa ni le o nastajanju start-upov, ampak predvsem o svojem pogledu na življenje. Njegove besede se niso toliko dotikale vsakdana in njegovih podjetniških podvigov, temveč predvsem višje filozofije obstoja in naše majhnosti.

Takoj za njim je na oder večnamenske dvorane stopila prikupna Ana Žontar Kristanc. To je oseba, ki je učbenike rimskega prava zamenjala za predpasnik in kuhalnico. Lahko si predstavljamo s kakšnim navdušenjem so to sprejeli njeni starši, ampak Ana je vsem dokazala, da je vredno poslušati svoje srce. Sedaj piše kuharske bloge, vodi delavnice, najbolj pa jo poznamo po njeni kuharski oddaji Ana kuha.

Še veliko bolj noro strast pa ima Bine Žalohar. Bolj kot navpičnih ledenih pobočij in vratolomnih skokov s smučmi se boji svojega ega. »Ta je včasih lahko nevaren,« pravi. Izjemni avanturist je opisal svojo pot do svojega uspeha. Na mnogih mednarodnih tekmovanjih je namreč osvajal visoka mesta in požel filmsko slavo, ki pa v naši mali državici ni donela tako glasno kot v tujini.

Mitja Lavtar pa je fant, ki se je lotil izjemnega popotniškega podviga. Ne bo preplaval Amazonke, niti stal na najvišjih vrhovih vseh celin. Pravzaprav pri svojem podvigu sploh ne bo zapustil naše male državice. Čeprav je majhna, pa ima vseeno kar 6036 naselij in Mitja se je odločil, da bo obiskal prav vsako izmed njih. Preden se odpravljate v daljne kraje, raje spoznajte našo krasno domovino, pravi. Ponuja nam več, kot si mislite. Sedaj se vztrajno bliža magični meji 2000 naselij. Kot je dejal, ga potovanja vedno spravijo v dobro voljo. Pokuša domača vina, kramlja z domačini in preprosto uživa. Po svojem govoru je požel glasen aplavz.

Na polovici prijetnega dogodka smo si vzeli kratek predah in potešili brbončice ob dobrotah v preddverju.

Po prijetnem predahu je besedo prevzel dijak četrtega letnika Gimnazije Kranj, Blaž Stojanovič. »Namesto v televizijski ekran poglejte raje zvezde!«. Te so že od nekdaj njegova strast. Vsem prisotnim je želel sporočiti, kakšno

srečo imamo, da živimo na tem krasnem planetu in kako veliko nam lahko zvezde povejo. Dokazal nam je tudi, da v zvezdah lahko vidimo vse.

Miha Grčar je še en uspešen fant, ki se nam je predstavil. Kruh služi s stvarjo, ki je večina ljudi niti dobro ne razume. Postal je uspešen poslovnež v svetu spletne valute Bitcoin. Opisal je svoje trdo delo in željo po uspehu. Sam je mnenja, da če želiš uspeti, moraš včasih vstati tudi pred budilko.

Predzadnja je pred polno dvorano stopila energična doktorica znanosti, Nena Močnik. Njeno življenjsko poslanstvo je naučiti ljudi, kako skozi gledališke metode izraziti, kar besede ne morejo. Dokazala nam je tudi, kako fizična sproščenost in aktivnost telesa vplivata na naše psihično delovanje. Nežnejši spol je sezul salonarje in vsi skupaj smo se tudi malo fizično aktivirali.

Kot zadnji je stopil na oder vsem poznani stand up komik Tin Vodopivec. Na svoj humoren način nam je opisal, kako je iz tihega šolarja postal eden izmed najboljših komikov v Evropi, ki ga pozna ne le vsa Slovenija, temveč tudi ljubitelji komedije na tujem.

Vsi skupaj so poželi stoječe ovacije in po reakciji publike sodeč lahko rečem, da nihče od prisotnih ni ostal ravnodušen. Vsi seveda srčno upamo, da se TEDX prihodnja leta spet vrne v Gorenjsko prestolnico.

Rok Škrlep

Aljaž Repnik

Komu so namenjene?Že od 1. decembra 2015 so se pričele uporabljati davčne blagajnem, a njihova uporaba je postala obvezna od 2. janurja 2016. Zakon o davčnem potrjevanju računov, sprejet 15. julija 2015, v zvezi z davčnimi blagajnami določa obvezno uporabo davčne blagajne zavezancem, ki izpolnjujejo naslednje tri pogoje – voditi morajo poslovne knjige in evidence, izdati morajo račun za dobavo blaga ali storitev in kjer sta dobavljeno blago in/ali storitev plačana z gotovino. Pod plačevanje z gotovino spada slednje – bankovci, kovanci in tudi bančne kartice. Kmetom, gozdarjem in čebelarjem ter osebe, ki prodajajo svoje izdelke iz osnovne kmetijske dejavnosti, ni potrebno imeti davčne blagajne, saj za te izdelke ni potrebno izdajati računov, razen v primeru če ste, na primer, registrirani kmet.

V boju proti sivi ekonomijiGlavni namen davčnih blagajn je zmanjšanje sive ekonomije. Po ocenah FURS-a, naj bi se z neizdanimi računi ali z brisanjem le-teh iz evidenc namreč utajilo približno 130 milijonov evrov davka na dodano vrednost na leto. Vendar igrajo pomembno vlogo tudi potrošniki, saj je prevzem računa pomemben del davčnih blagajn.

Poostren nadzorFURS naj bi v prvem tednu meseca februarja izvedel 742 nadzorov nad izvajanjem zakona o davčnem potrjevanju računov, od katerih je bila v 7 % odkrita nepravilnost.»V prvem tednu februarja so uslužbenci mobilnih oddelkov in inšpektorji Finančne uprave RS opravili 742 postopkov nadzora izvajanja Zakona o davčnem potrjevanju računov.

Odkrili so 55 nepravilnosti.« (spletna stran Finančne uprave Republike Slovenije)Najpogosteje ugotovljene in sankcionirane kršitve v prvem tednu februarja 2016 so bile, da zavezanec ni izdal računa, da se poslani podatki niso ujemali s podatki na izdanem računu, da izdani računi niso bili potrjeni in razne krštive povezane z uporabo vezanih knjig računov.

Kazni za neupoštevanje zakonaKazni za prekrške nove davčne zakonodaje nihajo vse od 1000 do 150 000 evrov – odvisno od resnosti prekrška in velikosti in velikosti gospodarske družbe.

Kazni pa ne zajemajo le izdajateljev računov, temveč tudi kupce. Kupec blaga oziroma prejemnik storitve mora račun prevzeti in ga ohraniti neposredno po odhodu iz poslovnega prostora. Na zahtevo ga mora tudi predložiti pooblaščeni osebi davčnega organa ali Tržnega inšpektorata Republike Slovenije, drugače bo sankcioniran z globo v višini 40 evrov.O koristnosti davčnih blagajn ne dvomimo, nenazadnje je sistem pravičen za vse, še posebej za kupca, ki davek, vštet v ceno izdelka, plača v vsakem primeru in tako pravično »oddela« svoj del posla. Zato se toliko težje strinjamo s sankcioniranjem kupca, če računa ob odhodu iz lokala, trgovine, bencinske črpalke ipd. ne vzame. Vlada si s tem in z akcijami, kot so »vklopi razum, vzemi račun«, dela armado inšpektorjev, kar pa vsekakor ni prvenstvena naloga kupca. Če je učinkovitost vzpostavljenega sistema odvisna od učinkovitosti nadzora, potem bo morala država s svojimi lastnimi kadri poskrbeti za učinkovito delovanje nadzornih organov, strankam pa pustiti, da ostanejo predvsem stranke in ne tudi inšpektorji obenem.

Sarah Majc

POS Sector

TedX polno večnamensko dvorano Gimnazije Kranj dvignil na nogePoslušaj svoje srce, saj se z voljo in trdim delom da doseči vse. S to povedjo bi opisal sporočilo, ki so nam ga želeli dati govorci na TEDx dogodku v Kranju. Prav na kulturni praznik je osem zdajšnjih ali bivših kranjskih gimnazijcev gov-orilo o svojih strasteh, naslov dogodka pa je bil temu primeren – Obrazi strasti.

Boj proti sivi ekonomijiDavčne blagajne so blagajne, ki omogočajo izmenjavo podatkov s Finančno upravo Republike Slovenije (FURS) v trenutku izdaje računa. Davčna blagajna se poveže s centralnim informacijskim sistemom Finančne uprave RS in jim pošilja vse podatke z informacijami o davčnih zavezancih neposredno v baze podatkov v realnem času. Podatki o prometu se tako zapisujejo, kar davčnim organom omogoča nadzor. Zavezanci tako pozneje ne morejo več prirejati pro-meta. Po oceni vlade bi se tako povečala preglednost poslovanja davčnih zave-zancev in otežila skrivanje dejanskega prometa, ki ga dosegajo s prodajo blaga in storitev.

17. člen (prekršek kupca)Z globo 40 eurov se kaznuje za prekršek kupec blaga oziroma

prejemnik storitve, če ne prevzame in zadrži računa neposredno po odhodu iz poslovnega prostora oziroma ga na zahtevo ne

predloži pooblaščeni osebi (drugi odstavek 12. člena).

OSIŠČE

14 15

APR '16ŠTUDENT NAJ BO

Po tem, ko v letu 2014/15 za vzporedni študij in študij diplo-mantov ni bilo razpisanih rednih mest in je razpis postal vse večja farsa, saj institucije zaradi finančnih stisk niso imele želje po dodatnih študentih, imamo v letošnjem letu na Univerzi v Ljubljani razpisanih 217 rednih mest, na Univerzi na Primorskem 37, na Univerzi v Novi Gorici 14, na Univerzi v Mariboru pa 16 rednih mest. Poleg teh je na posameznih univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih razpisanih še nekaj izrednih mest.

Zakon o visokem šolstvu namreč pravi, da imajo študenti pravico do vpisa in izobraževanja pod enakimi, z zakonom, statutom in študijskim programom določenimi pogoji. Hkrati se lahko izobražujejo na več študijskih programih (vzporedno izobraževanje, interdisciplinarni ali individualni študijski programi), ki jih izvaja eden ali več visokošolskih zavodov. Vzporedni študij je sočasni študij na dveh ločenih študijskih programih in predstavlja edino izjemo od pravila, da študent ne more biti hkrati vpisan na dva visokošolska zavoda. Gre za študij na dveh programih na isti ali različnih fakultetah. Zaporedni študij oziroma študij diplomantov pa je namenjen študentom, ki so na določeni stopnji že diplo-mirali in tako zaključili en študijski program, želijo pa se vpi-sati na še en študijski program iste stopnje.

Če se odločite za vzporedni vpis oziroma vpis na mesta za diplomante, morate na spletni strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport oddati prijavo za vpis, in sicer preko elektronske vloge na spletnem portalu eVŠ. V prijavi navedete študijski program, za katerega izpolnjujete pogoje za vpis, in merila za prehode. Bodite pozorni, da visokošolskemu zavodu po pošti priporočeno pošljete tudi priloge k prijavi, ki jih zahteva razpis za vpis. Pri prijavi kot pri-javni rok označite 'prijava po merilih za prehode, vzporedni študij in diplomanti' in vrsto prijave 'vzporedni vpis/vpis na mesta za diplomante'.

Pogoji se lahko med zavodi razlikujejo. Kandidati za vzpored-ni študij na Filozofski fakulteti morajo na primer priložiti potrdilo o opravljenih izpitih oziroma o povprečni oceni, potrdilo matične fakultete o vpisu v višji letnik in soglasje matične fakultete. Za pridobitev soglasja pa morajo oddati Vlogo za izdajo soglasja za vzporedni študij.

Glede na Statut Univerze v Ljubljani lahko študent, ki uspešno opravi obveznosti vseh študijskih programov, dobi ločene diplome za vsakega od vzporednih študijskih pro-gramov. Študent se lahko po uspešno opravljenem prvem letniku študija vzporedno vpiše v drug študijski program, če izpolnjuje pogoje za vpis.

Za študente na Univerzi v Ljubljani velja, da morajo k svoji prošnji priložiti:• potrdilo o opravljenih obveznostih za vpis v višji letnik

visokošolskega zavoda, na katerem so že vpisani, in• soglasje pristojnega organa tega zavoda za vzporedni

študij.Članice lahko v primeru omejitve vpisa s svojimi pravili določijo kriterije za izbiro v vzporedni študij.

Statut Univerze v Mariboru določa podobno. Uspešnim študentom, ki imajo po opravljenem prvem letniku študija povprečno izpitno oceno najmanj osem, lahko Komisija za študijske zadeve Senata članice Univerze omogoči, da se hkrati izobražujejo na dveh ali več študijskih programih, ki jih izvaja ena ali več članic univerze. Pri tem hkrati odloči tudi o olajšavah pri takem študiju (oprostitve od predavanj, vaj idr.). Komisija lahko izjemoma dovoli hkratni vpis v začetna letnika študija kandidatom, ki so izredno uspešno zaključili predhodno izobraževanje, ki je pogoj za vpis.

Ko zaključite študij na matični fakulteti, se status študenta prenese na študijski program, v katerega ste vpisani vz-poredno. To pomeni, da se tudi v primeru, ko imate na vz-porednem študiju opravljene pogoje za vpis v višji letnik, ne morete vpisati v naslednji letnik. Kadar na matični fakulteti izgubite status študenta, ga posledično izgubite tudi na vz-porednem študijskem programu.

V zadnjem letniku ali absolventskem stažu vzporedni vpis ni več možen, saj je eden izmed osnovnih pogojev ta, da študent izpolnjuje pogoje za vpis v višji letnik. Ker se v zadn-jem letniku oziroma v času absolventskega staža v višji letnik ne moremo več vpisati, prav tako ne moremo koristiti vz-porednega vpisa.

Prijavni roki za vzporedni vpis in vpis na mesta za diplo-mante:• od5.februarjado5.maja2016zaštudijskeprograme,pri

katerih se preverijo posebne nadarjenosti, sposobnosti in spretnosti,

• sicerpaod1.do16.septembra2016.

Razpisana vpisna mesta in pogoji za vpis so opredeljeni v razpisu za vpis, ki ga najdete na spletnih straneh Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (http://www.mizs.gov.si).

Prijavno-izbirni postopek poteka na visokošolskih zavodih (na članici Univerze ali na samostojnem visokošolskem za-vodu).

Odbor za visoko šolstvo Zveze ŠKIS

Vzporedni vpis in vpis na mesta za diplomanteŠtudenti, ki želite svoje pravice na področju visokega šolstva čim bolje izkoristiti, se lahko po končanem prvem letniku brezplačno vpišete na še en študijski program oziroma se lahko po končanem dodiplomskem študiju še enkrat vpišete na drug študijski progam iste stopnje.

Strahinj 99, Naklo | www.bc-naklo.si

Želite v življenju početi kar vas res zanima in veseli.

OBIŠČITE CENTER PRILOŽNOSTI IN ZNANJA.

Ponujamo pester izbor tečajev s področja živilstva, hortikulture in zdravega načina življenja.

pridelam in vem kaj jem

Za vas pripravljamo:- Strokovna predavanja s področja

hortikulture, - predavanje o gojenju gorenjskega nageljna, - predstavitve različnih dobaviteljev in svetovanja,- nakup eko semen,- nakup šolskih sadik cvetja in eko vrtnin,- degustacije šolskih ekoloških mlečnih izdelkov,- svetovanje o zasaditvah balkonskega cvetja,- zasaditve korit s sadikami balkonskega cvetja po želji kupcev (korita prinesite, zemljo in sadike kupite, zasaditev pa vam podarimo).

več informacij dobite na www.bc-naklo.si

16 17

APR '16

»Zelo lepi kraji so zelo blizu in nam na dosegu, mi pa smo še vedno preobremenjeni z odhodom v tujino, nujno z letalom. Šteje le, kar je daleč, eksotika – medtem ko je veliko ekso-tike že v radiju 40 kilometrov v okolici Kranja. Tudi v kranjski občini recimo še obstajajo vasi, do katerih ne vodi asfaltirana cesta.«

Kako je nastala ideja in od kje ti motivacija za tak projekt? Ko sem prepotoval vse države Evrope, sem razmišljal, kaj temu sledi, in ker nisem imel dovolj denarja, da bi se kar odpravil okoli sveta, čeprav sem si to najbolj želel, je bila na-jbolj prikladna rešitev, da bi še kakšno leto potoval po Slo-veniji. Seveda sem si zaželel neke fine avanture in izziva in tako se mi je posvetilo - kaj ko bi obiskal kar vse slovenske kraje. Na začetku so bile tudi druge ideje, na primer prekole-sariti vse slovenske meje ali da bi se povsod odpravil peš ali da bi obiskal vse kraje na črko Z - nato pa sem si rekel, da je čisto vseeno, če obiščem kar vse. In tako sem se začel klatiti naokoli. Pa mi je postalo zelo všeč in tako sem nadaljeval. Bilo je spontano, hotel sem avanturo, hotel sem spoznati Slovenijo, malo sem bil tudi brez denarja in ko sem združil te stvari, je nastal Projekt Slovenija. Pa tudi zato, ker sem študent turistike in se spodobi, da spoznam lastno državo. No, to se mi zdi skoraj najpomembneje.

Je bil namen tega projekta sprva osebno zadovoljstvo ali pokazati Slovenijo ljudem?Na začetku je bila čisto osebna želja, osebni projekt. Ko pa sem začel ljudem pripovedovati, kaj počnem, in so izkazali veliko zanimanje ter odobravanje, sem dobil idejo, da bi iz tega nekoč lahko bilo še kaj več. Sprva nisem bil prepričan, ali bi to delil z ljudmi ali ne, saj nisem vedel, ali bom projekt zares končal – kaj pa, če bi me po 300 vaseh minilo? Sedaj, ko sem obiskal že skoraj tretjino vseh krajev, sem pomislil, da bi iz tega zares naredil nek družaben oziroma socialen projekt. Predvsem z namenom, da bi spodbudil ljudi, naj potujejo v neznane slovenske kraje. In vedno bolj si želim, da bi vz-postavil nekakšen portal, kjer bi bile objavljene informacije o neznanih krajih, turistični nasveti in kuharski recepti Slov-

enskih krajev, z namenom, da bi tudi uporabniki objavljali informacije o njihovih krajih, tradicije, navade, znamenitosti - torej stvari, ki jih v običajnih turističnih vodnikih ni. Torej, da bi se naredila družbena akcija, v kateri bi skupaj raziskali Slovenijo, tako, kot je še ne poznamo. Ampak to je že druga faza. Prva je res moj osebni študentski izziv, kjer se gonim okoli po Sloveniji in slikam s tablami in to objavljam na svo-jem portalu.

Kakšen pa je odziv ljudi na tvoj projekt, ti kdo piše, te kdo povabi v svoj kraj? Moj cilj oziroma skrita želja je bila, da če bo kogarkoli karkoli zanimalo, če me bo želel karkoli vprašat, me kontaktirat, ima-

jo ljudje možnost to storiti preko portala, ki sem ga vzpostav-il. Tudi obratno tako jaz lahko pridem do ljudi. In tudi sedaj v vseh intervjujih želim nakazati, da je to družbena akcija, da si želim spoznavati ljudi in Slovenijo ter da bom izredno vesel, če me kdo povabi na kavo. Seveda pa tudi jaz vabim ljudi na kavo k sebi. Da se malo spoznamo med seboj, kajne. In de-jansko mi že pišejo ljudje na Facebooku in me vabijo: "Obišči ta kraj, tukaj je zelo lepo, lahko bivaš pri nas, tudi tešč ne boš odšel od nas!" ali pa me vabijo, naj si pridem ogledat cerkev, narejeno iz Fructalovih stekleničk na Dolenjsko. Tako upam in verjamem, da če bom aktiven in pisal blog, objavljal na portalu, da bom oz. bomo skupaj prišli do zanimivih in novih zgodb. Ampak ja, odziv ljudi se mi zdi zelo lep in pozitiven. Veš, to sem si vedno želel. Da bi me neka "mamca" iz neke vasi povabila na kavo ali pa kosilo in mi potem kaj povedala in pokazala kraj.

Kako pa si sprejet s strani domačinov med potovanji, smo Slovenci odprti? Načeloma ja, vendar je odvisno od situacije. Takole, ko po-tujem naokoli in koga srečam, ga vprašam za pot ali nasvet, mi vsi prijazno pomagajo in se pogovarjajo. Je pa drugače v kakšnih manjših vasicah ali samotnih kmetijah, kjer lahko prebivalci to vzamejo kot nek napad ali vdor v njihov prostor in privatno zemljišče. Nasprotno so v večjih krajih in mestih ljudje zelo odprti in prijazni. No, pomembno je tudi razložiti, kaj počneš. Ko jim povem, me sicer nekateri vprašajo, če ni-mam nič pametnejšega za početi in naj grem raje študirat ali delat. In potem, ko jim razložim, da študiram in delam

dve službi in da je to izključno moj prostočasni projekt, po-tem razumejo in podprejo zadevo. Tudi doma je bilo težko razložiti zadevo. Na srečo sem v takem okolju, kjer smo vsi malo posebni in vsak lahko počne stvari, ki mu jih pač paše početi in se pri tem podpremo, v smislu: »počni kar hočeš, meni se še vedno zdi malo neumno.«

Glede na to, da je odziv javnosti pozitiven, si morda razmišljal o iskanju kakšnih sponzorskih sredstev? Trenutno namreč vse počneš na lastno pest oziroma projekt financiraš iz lastnega žepa. Ja, to je še vedno skrita želja. Mislim, da ima projekt poten-cial za dobro sodelovanje in sponzorstvo, a dokler Facebook profil in stran, ki sem ju odprl, ne pridobita prepoznavnosti, je težko fehtat naokoli za sponzorstvo. Ker konec koncev bi rad sponzorju tudi nekaj dal. Ampak zaenkrat bom poskušal čim več objavljati o izletih, na Facebooku pa upam predvsem na vzpostavitev nekega kroga ljudi, ki bodo temu sledili in se tudi sami navdušili za raziskovanje Slovenije in tudi sami soustvarjali ali vsaj sodelovali z oznako #projektslovenija. Vendar pa si želim, da se vse to zgodi organsko. Ker sem tako tudi začel. Trenutno je, kot je, ker je to moj osebni projekt in ko bo potreba po čem večjem, bodo stvari že prišle in se zgodile. Jaz bom projekt izvedel v vsakem primeru – s spon-zorji ali brez. Če bo pa kdo za kakšno akcijo, bom pa vedno pripravljen tudi jaz.

Katere kraje po tvojem mnenju turisti zagotovo morajo obiskati? Definitivno Primorsko: Goriška Brda, Vipavsko dolino. .. te kraji so meni tako zelo lepi. In na splošno zahodno Slovenijo. To, da štartaš na Vršiču, pogledaš vse Alpe, Sočo, potlej se spustiš do Goriških Brd, Vipavske doline, Krasa in za konec še skok na morje. Ta lok se najlepše izide. Sicer pa pri mojem projekt velja, da je povsod lepo in da je vredno iti povsod, ker te povsod kaj čaka, povsod lahko spoznaš koga zanimivega.

Gaja Pretnar

Mitja Lavtar

Projekt SlovenijaMitja Lavtar, po domače Mičo, je 26-letni popotovanj in avantur željni Kranjčan. Navkljub želji po velikem potovanju okoli sveta se je raje odločil za potovanje okoli oziroma po Sloveniji. V želji, da bi našo prelepo Slovenijo bolje spoznal, se je odločil obiskati vseh 6.036 slovenskih krajev. Svoj osebni projekt je preprosto poimenoval Projekt Slovenija, pod katerim imenom ga lahko najdete tudi na Facebook strani in na spletu. Tam si oglejte slikovno dokumentacijo vseh okrog 1780 trenutno že obiskanih krajev – morda je že obiskal tudi vašega. Pogovor z Mitjo pa si preberite na naslednjih straneh.

ToJeKranj

In dejansko mi že pišejo ljudje na Facebooku in me vabijo: "Obišči ta kraj, tukaj je zelo

lepo, lahko bivaš pri nas, tudi tešč ne boš odšel od nas!"

18 19

APR '16ToJeKranj

Od kandidature do nominacijeKandidati, običajno vsaj kakšno leto pred naslednjimi volit-vami, napovedo svojo kandidaturo za predsedniško funkcijo. Običajno se tega podviga lotijo pod okriljem demokratske ali republikanske stranke, vendar to v nasprotju s splošnim prepričanjem (vsaj zunanjih opazovalcev) ni edina možnost. Nestrankarskim predsedniškim kandidatom se običajno ne piše dobro in so večinoma izvzeti iz komentatorskih ten-denc medijev. (Iz čiste uvidevnosti na tej točki podarjam častno omembo strankama Libertarian Party in Green Party. Ah.) Trenutno lahko spremljamo predvolitve (primaries) in volilne zbore (caucuses), ki potekajo na ravni posameznih zveznih držav. Zvestoba določeni stranki je včasih tipična tudi za posamezno zvezno državo – tako lahko govorimo o »rdečih državah«, v katerih so prebivalcem bolj pri srcu republikanci in »modrih državah«, kjer večino glasov dobijo demokrati. Od februarja do junija se kandidati potegujejo za nominacijo posamezne politične stranke. Na predvolit-vah gre torej za vestno kopičenje delegatov – članov stran-ke, ki na nacionalni konvenciji posamezne stranke (konec julija) izbirajo predsedniškega kandidata te stranke. Večina delegatov je dolžna glasovati v skladu z glasovi volivcev, kar pa ne velja za »superdelegate«, ki lahko sami izbirajo, kat-erega kandidata bodo na nacionalni konvenciji podprli.

Kandidati in trenutno stanjeNa republikanski strani se za nominacijo borijo Ted Cruz, John Kasich in Donald Trump (trenutno v vodstvu). Re-publikanski kandidat mora imeti za nominacijo na svoji strani najmanj 1237 delegatov – Trump jih je doslej zbral 738, sledi mu Cruz (463). (Ta članek pišem nekaj dni pred zadnjimi marčevskimi predvolitvami.) Na strani demokratov pa bijeta boj Hillary Rodham Clinton (trenutno v vodstvu) in Bernie Sanders. Za nominacijo mora eden od njiju zbrati najmanj 2383 delegatov – Clinton jih ima na tej točki 1223, Sanders 920. Kot že rečeno, se bodo predvolitve in volilni zbori vrstili še tja do junija. Točno število delegatov vam tako ponujam predvsem za boljše razumevanje trenutnega stanja kandidatov in opozarjam, da se podatek spreminja vsakih nekaj dni. V začetku marca smo sicer lahko spremljali

»supertorek« - dan, ko se odloča še posebej veliko število držav. Vsekakor pa še ni vse odločeno – v prihodnjih ted-nih namreč odločajo države (npr. New York in California), ki imajo izredno veliko število delegatov (ki je odvisno od števila prebivalcev).

Od nominacije do Bele hišeDelegati torej na nacionalni konvenciji posamezne stranke izberejo kandidata, ki se bo s podporo te stranke podal v boj za Belo hišo. Volivci bodo med republikanskim in de-mokratskim kandidatom izbirali 8. novembra letos, vendar s tem novi predsednik oz. predsednica še ne bo izvoljena. Decembra bodo svoje glasove oddali elektorji (pred-stavniki posameznih držav), ki uradno izvolijo predsednika Združenih držav. Volilni kolegij obsega 538 elektorjev, za zmago na predsedniških volitvah pa kandidat potrebuje 270 glasov. Elektorski sistem sicer dopušča možnost, da predsednik postane kandidat, ki na samih volitvah ni dose-gel večine glasov – to se je nazadnje zgodilo leta 2000, ko je večino glasov dosegel Al Gore, predsednik pa je postal George W. Bush.

Nasveti in vzpodbudne besedeVsem, ki ste ob misli na ameriške volitve globoko zmedeni, sporočam, da vsekakor niste sami. V kolikor vas ta politični spektakel zanima, vam priporočam spletno stran New York Timesa in jezne monologe Johna Oliverja.

Petra Polanič

Twitter

Ameriške predsedniške volitve 2016V medijih se vse več govori o prihajajočih predsedniških volitvah v Združenih državah Amerike – tudi mi se v tokratni številki vdajamo tem komentators-kim tendencam. Medijska pozornost in za naše pojme bizarno dolge volilne kampanje kandidatov pa utegnejo ustvariti občutek, da je odločilni dan bližje, kakor pravzaprav je. Predsedniške volitve - torej splošne volitve, na katerih se odloča zlasti med republikanskim in demokratskim kandidatom - bodo potekale 8. novembra letos.

ZAPIK ČEZ LUŽO

A vse to se je postavilo na glavo lansko jesen, ko se je objekt zaprl in člani društva so svoje aktivnosti morali prestaviti drugam, obenem pa se ukvarjati še z urejanjem objekta. Po pol leta se je februarja končno spet odprl za javnost. Da bi izvedeli kaj več o tem, kaj se je v ozadju dejansko dogajalo ves ta čas, smo se pogovorili z Darjanom Kruševacom oz. Darčijem, vodilno silo KUDa SubArt.

Povedal nam je, da so se stvari zapletle, ko so s strani inšpektorata prejeli obvestilo, da objekt, takrat poimenovan še TrainStation Squat, zaradi neustrezne namembnosti ni primeren za uporabo. Edina težava je bila torej birokratska, saj je bila namembnost objekta do prihoda inšpektorjev le skladiščenje. Da spomnimo, objekt je, preden so ga popolnoma zapustili, služil kot skladišče in diskontna prodajalna trgovske verige Živila Kranj. Tako je obisku iz inšpektorata sledila še prepoved uporabe objekta.

Sprememba namembnosti objekta seveda s seboj povleče ogromno birokracije, ta pa finančne posledice. Ker, kot pravi Darči, društvo nikakor ni dovolj bogato, da bi plačevalo kazni, so objekt ob odločbi inšpektorata o neustreznosti zaprli sami od sebe. Kljub težavam pa društvo ni kompletno prenehalo s svojim delovanjem. Del ekipe se je začel intenzivno ukvarjati z reševanjem nastalega problema, ostali del pa je še vedno prirejal in organiziral različne dogodke, ki so jih morali seliti na različne lokacije v Kranju. Najbolj je v spominu ostal pester decembrski program, kjer so na Glavnem trgu nastopili Le Serpentine, Raggalution, Trig Law in Prismojeni profesorji bluesa, pred Down Townom pa so organizirali tudi punk in metal koncert. Delovali so sicer z okrnjenim programom, a popolnoma prenehali vendarle niso.

Kot že rečeno, reševanje takega problema pomeni tudi veliko birokracije – očitno toliko, da še Darči ne ve točno, koliko truda so vložili v to: "Za vsako stvar potrebuješ projektanta, arhitekta in mnoga dovoljenja. Tudi za tako minimalen problem, kot je dovoljenje, da lahko do objekta prečkaš pol metra zemljišča, ki je v lasti neke druge osebe." Pri legalizaciji objekta do te mere, da lahko v njem društvo normalno deluje in prireja kulturne dogodke, so društvu pomagala tudi nekatera podjetja – Mojca in projektanti Mega d. o. o., Samo in Geobi ter Mestna občina Kranj, predvsem pa Darči ne pozabi vseh nastopajočih in obiskovalcev, ki so obiskali dvodnevni dobrodelni dogodek ob ponovnem odprtju.

Vsega pa s tem še ni konec, do popolne ureditve statusa objekta bo potrebno še nekaj dela, čeprav trenutni status omogoča, da društvo v objektu deluje. Darči pove, da trenutno še čakajo na spremembo občinskega prostorskega načrta, šele nato pa bodo lahko zaprosili za spremembo namembnosti objekta. Ker se je z urejanjem legalizacije objekta ta spremenil iz squata v legalno koncertno in kulturno prizorišče, so se v društvu odločili tudi za spremembo imena – prizorišče sedaj sliši na ime TrainStation SubArt.

Ni kaj, dela subartovcem res nikoli ne zmanjka, a upamo lahko, da se s to ureditvijo dokončno zaključuje poglavje o kranjskih vprašljivo legalnih alternativnih kulturnih centrih in da bo alternative željna mladina še dolgo lahko našla svoj prostor v mestu.

Luka Stare

Mark Jarc

Trainstation Subart - pot od neustreznosti objekta do legalnega delovanjaAlternativna kultura ima v Kranju zelo dolgo tradicijo. Mnogi se še spomnimo nekdanjega Izbruhovega Bazena, kjer je delovalo Akademsko društvo Izbruh. A tako kot ima dolgo tradicijo sama kultura, imajo tradicijo tudi vzponi in padci te kulturne scene. Po prenehanju delovanja Izbruhovega bazena že nekaj let voz vleče Kulturno umetniško društvo SubArt, ki deluje v objektu ob železniški postaji

"Za vsako stvar potrebuješ projektanta, arhitekta in mnoga dovoljenja. Tudi za tako minimalen problem, kot je

dovoljenje, da lahko do objekta prečkaš pol metra zemljišča, ki je v lasti neke

druge osebe."

20 21

APR '16FOTOREPORTAŽA

Planiški praznikTretji vikend v marcu je na koledarju vedno podčrtan z rdečo - takrat se namreč pod Ponce valijo trume Slovencev, navdušenih nad skakalnim spektaklom, kakršnega lahko pričara le Planica. Tokrat je v petih dneh Planico obiskalo kar 111 tisoč ljudi, med njimi je bil v delovni vlogi tudi Žiga Zupan.

Žiga Zupan

22 23

APR '16ZAPIK POTUJE

Poslovili smo se od prijetnega kampa v Krakovu in se odpravili proti severu. Tokrat nam je uspelo, da se ob vožnji skozi mesto niti nismo izgubili. (Sicer je naše načelo tako, da potovanje ni pravo, če se vmes vsaj enkrat ne izgubiš.) Sicer pa se je iz Krakova proti Varšavi že res nemogoče izgu-biti, saj te proti glavnemu mestu ves čas usmerjajo table. Do Varšave pa nas je čakala še kar dolga pot z vmesnim zelo dolgo pričakovanim postankom – pivovarno v majhnem poljskem mestecu Jedrzejow.

Da razložim – vsi ste verjetno že kdaj vsaj na kakšnem žuru (ali pa tudi pogosteje) pili pivo Deep, ki ga lahko kupite v Lidlu. Ker nam v preteklih letih študentski žep pogosto ni dopuščal boljšega piva v večjih količinah, se je na meniju ob rojstnih dnevih in drugih priložnostih skoraj vedno našel prav Deep. Odkrili smo, da ga za Lidl izdeluje poljska piv-ovarna Van Pur, pločevinko, ki smo jo imeli mi, pa so naredili prav v podružnici v Jedrzejewu.

Jedrzejow je od Krakowa oddaljen slabih sto kilometrov, ki bi jih premagali z lahkoto, če nam ne bi poti oteževalo delo na cesti. Glede pivovarne in mesteca res nismo vedeli, kaj sploh lahko pričakujemo, in bolje je bilo, da nismo pričakovali preveč. Mestece je po velikosti podobno Šenčurju, imajo pa en dokaj velik trg in predvsem ogromno krožišče. Nekoliko smo upali, da bi si lahko ogledali pivovarno, a so bili vsi naši upi zaman. Čeprav je druga najstarejša obratujoča pivovar-na na Poljskem, je sedaj čisto industrijska in nihče ne more noter. Malo smo se še sprehodili naokoli in potem naprej proti Varšavi.

Pot je minila brez razpletov in Varšava se je že bližala, z njo pa tudi koncert banda AC/DC, ki je sledil naslednji dan. Koncert in bližina srečanja je botro-vala temu, da se je v Varšavo zgrnilo tudi kar lepo število slov-enskih spačkarjev. Ker pa smo bili najzgodnejši, nam je seveda pripadla naloga, da v kampu rezerviramo prostor za vsaj šest avtov. Z iskanjem kampa nismo imeli nobenih težav, česar pa žal ne morem reči za mrzlo pivo. Medtem ko sva z Matejem postavljala šotor, sta Tom in Matevž preiskala celo sosesko, a sta vseeno našla zelo malo mrzlega piva, zato smo kasneje obiskali še večjo trgovino. Treba je bilo kupiti tudi nekaj za večerjo, in v upanju po hitri pripravi smo opravili nakupe. Šele v kampu smo ob zbranem občinstvu ugotovili, da smo kupili kašo, ki se povrh kuha še dvajset minut. Večer je ob snidenju s starši in ostalimi spačkarji minil hitro in že kmalu smo se že z avtobusom peljali v center Varšave.

Varšava s svojim milijonom in sedemsto tisoč prebivalci predstavlja deveto največje mesto v Evropski uniji in s tem daleč največje na Poljskem. Center je izredno lep in urejen, saj so ga med drugo svetovno vojno popolnoma porušili, kasneje pa so (ob nekaj novih sovjetskih stavbah) večino ob-novili. Zelo lep je trg, ki je posvečen Nikolaju Koperniku, kjer so na tleh obeležili tudi naš sončni sistem, kot ga je takrat zarisal Kopernik. Dan nam je minil ob pohajkovanju po cen-tru (in spremljanju protestnega shoda proti priseljencem), pred koncertom pa nas je ujel močan naliv (smo imeli vsaj razlog, da smo se zatekli v lokal). Nekoliko nas je skrbelo, kako bo na nogometnem stadionu v dežju, a so nas Poljaki tokrat pozitivno presenetili, saj so celoten stadion prekrili s

streho. A to je bila žal ena redkih dobrih stvari. Vrsta za šank je bila neskončna, zvok pa je bil na začetku koncerta obu-pen, a so ga na koncu uredili, tako da se nismo več imeli nad čem pritoževati.

Naslednji dan se nam je tako okvirni plan končal in ker nis-mo želeli samo posedati v Varšavi in Torunu, smo se na hitro odločili, da bomo skočili še v Gdansk, do Baltskega morja. Če smo že tko visoko, bi bil že skoraj greh, če se ne zapeljemo še tja. Če bi imeli še kakšen dan, bi se mogoče celo zapeljali proti Kaliningradu in se slikali z rusko mejno tablo, a to naj os-tane za drugič. Tudi za pot proti Gdansku smo našli vmesno postajo – tokrat zelo blizu cilja – ustavili smo se v Malborku, kjer se ponašajo z gradom, ki zavzema največjo površino na svetu. Zgrajen je bil v Prusiji v petnajstem stoletju, služil pa je tudi kot rezidenca poljskim kraljem. Od zunaj izgleda prav mogočen, kakšen pa je noter, pa žal ne bi vedeli. Ker smo ob prihodu v mesto kot najbolj naivni turisti zavili na prvo parkirišče in tam za dve uri parkiranja plačali okoli 6 €, nam zato ni bilo ravno do raziskovanja gradu, pa tudi časa nismo imeli prav veliko. Smo pa opazili, da imajo stvari za turiste izredno lepo urejene – vsi v srednjeveških oblekah, prikaz običajev, … No, mi smo večino stvari zamudili, saj smo tja prispeli pozno popoldne.

Kmalu smo nato prišli v Gdansk, kjer smo si izbrali kamp ob obali, saj je bil eden naših ciljev tudi kopanje v Baltiku. Prej smo imeli vedno super izkušnje s kampi, tukaj pa je bilo, kot bi prišel v Istro – šotori v prostorskem kaosu, nikjer nobenih urejenih makadamov za avte, poleg tega pa še vse v klanec, da sem moral fante poslati ven iz avta, da sem lahko sploh s prvo speljal. Ko smo končno našli pogojno dober prostor za kampiranje (sicer je bil poln češarkov, a smo ugotovili, da se na njih še bolje spi), je bila že tema in takrat se je začel napad komarjev. Prvič na potovanju smo si oblekli dolge hlače, pa ne zaradi mraza.

Naslednji dan pa Gdansk – nad mestom smo bili res navdušeni. Prišli smo ravno v času sejma Sv. Dominika in vse glavne ulice so bile polne stojnic z domačimi izdelki. Prav tako nas je navdušila sama arhitektura in ohranjenost tega starega pristanišča. Skoraj bi na sejmu že kupili tudi uro na trhleni deski, a smo se zaradi cene premislili. Popoldne je

sledil projekt kopanje. Malo se je zmrazilo, začel je pihati veter in ob prihodu na plažo je začelo še rositi. Klasični Mur-phyjev zakon pač. A nismo se dali – nič nas ni ustavilo. Razen prve meduze, ki sem jo opazil, ko sem že prvič skočil v vodo. Pa ni bila samo ena, cela jata jih je bila. Brez razmišljanja smo se pognali nazaj ven in šele kasneje ugotovili, da so verjetno tiste, ki niso nevarne, sicer ne bi bili brez posledic.

Gdansku je končno sledilo še spačkarsko srečanje v Torunu. Dnevi so nam minevali ob obiskovanju mesta, kjer smo pre-senetili sami sebe in obiskali rojstno hišo Nikolaja Kopernika, na glavnem trgu pa sta si Tom in Matej celo privoščila trening s 30 sklecami. Torun je sicer eno izmed starejših mest na Poljskem, ki pa za razliko od Varšave ni bil poškodovan med drugo svetovno vojno in center mesta je danes vpisan tudi pod Unescovo svetovno dediščino. Vsekakor mesto, ki se ga splača obiskati, če boste slučajno kje tam naokoli. Sicer pa nam ni bilo dolgčas niti na srečanju – zbralo se je 2651 vozil, večinoma spačkov, od tega 67 vozil iz Slovenije. Na srečanju smo izbirali tudi gostitelja za leto 2019, kjer so z odlično kan-didaturo zmagali naši južni sosedje, tako da bo čez tri leta kakih 3000 spačkov hrumelo na Grobniku. Naslednje poletje pa se odpravljamo daleč na zahod, na Portugalsko obalo.

Po štirinajstih dneh potepanja je tako napočil čas za odhod, a kot se za spačkarsko pot spodobi, tudi tokrat ne brez prob-lemov. Sicer je za spremembo spaček nagajal le mojemu očetu in dokončno smo ga uspeli urediti šele drugi dan poti domov, v kampu ob Brnu na Češkem. Seveda tudi pot do kampa ni bila tako enostavna, kot smo si jo zamislili. Drugič na potovanju smo se izgubili, zavedla pa nas je prav nav-igacija. Znašli smo se v majhni vasi nekje v hribih, kot bi se pripeljal v Podblico in tam iskal kamp. Zato pa vedno raje potujemo samo z avtokarto. No, kamp smo po dolgotraj-nem iskanju le našli in ker je bilo toplo, prostora pa malo, smo spali kar ob avtih na tleh.

Zadnji dan je sledila še pot prek Avstrije, za spačka mučen vzpon na prelaz Ljubelj in odličen sprejem v Sebenjah, kjer smo pri prijateljih udarili še kratek piknik.

Do naslednje potovalne sage – čim več potujte tudi vi!

Luka Stare

Tom, Luka in Darja Stare

S spačkom naokoli ali kako vzljubiti vzhodno Evropo - 2. delV prejšnjem Zapiku ste si lahko prebrali, kako smo s spačkom pričeli naši dvotedensko popotovanje po Poljski. Obiskali smo Laško, Bratislavo, Katovice in Krakov, v drugem delu pa sledijo Varšava, Gdansk in Torun, ki je bil s svojim svetovnim srečanjem voznikov in ljubiteljev spačkov naša glavna destinacija in razlog, da smo se sploh odpravili na Poljsko.

Dnevi so nam minevali ob obiskovanju mesta, kjer smo presenetili sami sebe

in obiskali rojstno hišo Nikolaja Kopernika, na glavnem trgu pa sta si Tom in Matej celo privoščila trening s

30 sklecami.

24 25

APR '16

Okusno kosilo ali večerjo si lahko privoščite v svetli in lepo opremljeni restavraciji, v toplih in sončnih dneh pa tudi na lepo urejeni terasi. Poleg a la carte ponudbe nudijo še zajtrk med osmo in enajsto uro dopoldne in posebno dnevno ponudbo jedi. V posebni akcijski ponudbi ponujajo tudi nekatere nove jedi, ki jih bodo v prihodnosti morda uvrstili na stalni meni. Cena študentskega bona je 3.57 evra, zanj pa ponujajo glavno jed po izbiri in še dva dodatna hoda - izbirate lahko med solato, juho ali sadjem. Pice, med katerimi lahko izbirate na meniju so v študentski ponudbi male.

RAZISKUJEMO

Študentska prehrana: Pizzerija in špagetarija BufZapikovci smo se na zadnjem sestanku zgroženo zavedli, da pod naše strogo kritično oko še ni padla pizzerija in špagetarija Buf. Restavracija se nahaja na Savskem otoku ob Mercator centru in je primeren postanek po napornem na-kupovanju, lahko pa se tja odpravite le z namenom privoščiti si dober obrok. V vsakem primeru je Buf vreden obiska zaradi velikih in okusnih porcij, ki niso prevelik zalogaj niti za študentski žep.

4,4/5

Lucija Perne

Teja Klanjšek

Ambient

Okus

Velikost porcije

Postrežba

Pestrost ponudbe na bone

V restavracijo smo se odpravili v večernih urah, ko je restavracija navad-no precej polna, a smo kljub temu dobili skupno mizo za našo dokaj številčno družbo. Restavracija je opremljena v italijanskem stilu in ponu-ja simpatične majhne mizice za dve osebi, pa tudi mize za večje družbe, ima pa tudi veliko teraso, primerno za pomladna in poletna kosila na prostem. Nudijo otroško igrišče, parkirišč pa je zaradi bližine nakupoval-nega centra več kot dovolj. Minus točke si po našem mnenju zasluži le kombinacija visokega stola in prenizke mize, zaradi katere eden izmed ocenjevalcev ni mogel ravno udobno sedeti.

Ocenjevalci smo si privoščili kar se da raznovrstne jedi iz izjemno bogate ponudbe. Dva ocenjevalca sta se odločila poskusiti prvi hod, precej veliko porcijo okusne dnevne juhe. Cvetačna juha je bila deležna pohvale obeh ocenjevalcev, vendar pa smo večinoma najbolj pričakovali naročene glavne jedi. Te smo naročili iz različnih skupin ponudbe glavnih jedi, katerim gredo vse pohvale, saj prav nobena ni razočarala v okusu ali velikosti. Dva ocenjevalca sta si razdelila malo morsko pico, ki je bila precej tanka in bogato obložena. Izmed testenin smo se odločili, da poskusimo mesno lazanjo, ki je bila še dodatno zapečena v krušni peči (kot vam lahko pripravijo več vrst testenin, tako mesne kot vegetarijanske različice) in rezance s špinačo. Obe jedi sta bili okusni in veliki. Med solatami je kot najboljša znana ocvrta solata (kombinacija solate ter ocvrte zelenjave in sira), tokrat pa smo poskusili cezarjevo solato. Zajetna porcija solate s piščancem in popečenimi kruhovimi kockami je zelo okusna, najboljši del pa je balzamični preliv. Eden izmed okuševalcev se je navdušil nad ponudbo mehiških jedi in poskusil chimichango con pollo, veliko tortiljo, polnjeno s piščancem, postreženo z veliko količino okusnega, a premalo slanega pečenega krompirja. Prav noben izmed obrokov glavnih jedi nas ni razočaral. Na koncu obroka, tik pred odhodom iz restavracije, pa smo dobili tudi porcijo sadja, ki je na žalost izgledalo precej ubogo. Tudi dejstvo, da smo se glavnih jedi zelo najedli, je botrovalo temu, da smo se zadnjemu hodu raje odrekli. Buf smo kljub temu zapustili precej siti in z dobrim vtisom. Naše prejšnje izkušnje s kvaliteto Bufovih jedi so bile ponovno potrjene.

V okviru ponudbe na bone je vsak upravičen do glavne jedi po izbiri in še dveh hodov – izbira med juho, solato in sadjem. Dva izmed pokuševalcev sta večerjo začela z dnevno juho, ostali pa smo raje počakali na glavne jedi, ki so znane kot precej velike. To se je izkazalo za resnično, saj so bili vsi krožniki kar zajetno polni. Pica, ki jo dobite na bon je mala in s tem povsem primerna za enega jedca, medtem ko so ostale jedi enake velikosti, kot če jih naročite brez študentskih bonov.

Postrežba v lokalu, kljub velikemu številu večernih gostov, teče kot po tekočem traku. Ob prihodu nas je natakarica tako peljala do mize za večjo družbo in nas opozorila, da nam je zaradi rezervacije na voljo le do sedme ure. Brez težav smo dobili tudi dodatni krožnik in študentski kozarec vode. Kasneje se natakarji niso prav zelo ukvarjali z nami, nekaj časa smo čakali na račun in plačilo bonov, smo pa vse jedi dobili hkrati in precej hitro. Postrežba je bila hitra, a je zato delovala nekoliko neosebno.

Velika večina ponudbe menija je na voljo tudi s študentskim bonom, jedi so v meniju označene z majhno zvezdico. Ponudba restavracije vključuje vse od italijanskih pic in testenin, raznih solat in rižot do posebne mehiške ponudbe tortilj in ocvrtih perutničk. Izbirali smo lahko med vsaj petimi jedmi iz vsakega sklopa, tako da se najde kaj za vsak okus. Najobsežnejša je ponudba pic in testenin, tako mesnih kot tudi vegetarijanskih različic. V ponudbi so tudi raznovrstne sladice, ki pa na žalost niso v ponudbi na študentske bone.

okusne glavne jedi

velika terasa, parkirišča, okusna oprema

ravno prav velike porcije

vse jedi smo dobili hkrati

zelo pestra ponudba, raznovrstne jedi

precej ubogo sadje

kombinacija visokih stolov in nizkih miz

/

/

/

AMBIENT OKUS VELIKOST PORCIJE POSTREŽBA PESTROST PONUDBE NA BONE

SKUPNO POVPREČJE 4,4 4,3 4,8 3,6 4,6

CENA: 3,57 EUR SUBVENCIJA: 2,63 EUR VREDNOST KOSILA: 6,20 EUR

26 27

APR '16ŠTUDELO

Večina novodobnih staršev, torej staršev, ki so le to postali v zadnjih petih do desetih letih, bi bila nad takšno vzgojo mo-jih staršev ogorčena. Tak spomin bi verjetno označili za trav-mo, morda celo zlorabo otrok, saj mi niso v vsakem trenutku omogočili hrane, ki sem si jo želela. Takrat sem bila izredno užaljena, mami pa je bila sovražnik številka ena vsakič, ko mi v Živilih ni hotela kupiti kinderjajčka. Danes sem staršem iz-redno hvaležna, da je za žejo obstajala edino voda, sok pa le za rojstni dan. Sladkarije občasno, pa še to mi jih je na skrivaj kupovala babica, ki se ni mogla upreti mojemu prosečemu pogledu. Danes pa je ravno obratno. Starši otrokovo žejo gasijo izključno s sokovi, po kosilu otroka vedno čaka lizika, četudi ni pojedel obroka – torej ustreznega goriva – do konca.

Sladke pijačeZavijam z očmi vsakič, ko vidim nekoga, kako gasi žejo s sokovi ali gaziranimi pijačami, namesto da bi pili vodo. Še posebej, ko vidim to pri otrocih. Torej dobite malega kužka, mucka ali prašička. Predvidevam, da mu ne boste nalili multivitaminskega soka ali kokakole. A kljub temu s tem postrežete svoji sedemletni nečakinji, ko pride na obisk? Vem, da je to sklepanje zelo površinsko, vendar je kljub temu v njem tudi veliko resnice. Problem tiči v enormnih količinah sladkorja, ki ga vsebujejo te pijače. Polliterska plastenka gazirane pijače v povprečju vsebuje 60 gramov sladkorja. To je 12 vrečk sladkorja, ki ga dobite zraven kave. Zato je dnevni priporočljivi vnos 250 ml te pijače, kar je pol polliter-ske plastenke. In vsi vemo, da nikoli ne spijemo samo pol, vedno na dušek izpijemo celo. Torej spijemo dvojno dnevno priporočljivo dozo. Ampak odžejani smo le tisti trenutek, v roku pol ure pa vas ponovno teži žeja. Če se spomnite osnov srednješolske biologije, potem poznate princip osmoze - po zaužitju sladke pijače molekule sladkorja težijo k izenačitvi

koncentracije na obeh straneh membrane. Kar pomeni, da če hočejo molekule sladkorje notri, gredo molekule vode ven. Seveda ne vse, ampak dovolj, da z zaužito pijačo nismo dosegli cilja. Vzporedno se nam tudi drastično poveča nivo krvnega sladkorja, kar nam da kratkotrajen občutek sitosti. Ker pa je količina zaužitega sladkorja prevelika, se ga le del porabi za proizvajanje energije, drugi del pa se pretvori v maščobne kisline in se skladišči v maščobnem tkivu. In tako raste vaš podbradek in podbradek vaše nečakinje. Veliko odraslih tudi misli, da voda za otroka ni primerna in da je sadni sok bolj zdrav, saj vsebuje vitamine. Res jih, vendar v izredno majhnih količinah. Zato je veliko bolj primerno pojesti pomarančo in ananas. Priča sem tudi primeru, ko sostanovalka zaužije dva litra sadnega soka na dan (ker je to seveda priporočena dnevna zaužita količina tekočine) in ker s tem zaužije »tudi sadje in vitamine«. Hkrati pa vsako jutro obupano gleda številko na tehtnici, ki počasi raste, in joka, ker ima akne in dermatitis. Vedeti morate tudi, da niso vsi sokovi enaki. Pozorno preberite oznake na embalaži, saj je oznaka sok dovoljena le v primeru stoodstotnega sad-nega deleža. Taki sokovi so dandanes narejeni iz sadnih

kaš: na drugem koncu sveta pomaranče naprej stisnejo, tekočino homogenizirajo in ji odparijo vodo. Taka kaša nato v vakuumskem pakiranju prečka ocean, kjer jo v industriji nato rehidrirajo – ji dodajo ustrezno količino vode. Količina dodane vode je običajno rahlo nižja od naravno vsebovane in tako je 100-odstotni pomarančni sok kupljen v trgovini vedno bolj gost od doma stisnjene pomaranče. Zakonsko pa ne sme vsebovati dodanih sladkorjev, arom in konzer-vansov. Če na tetrapaku piše sadni nektar, to pomeni da pijača vsebuje od 25 do 50 odstotkov sadnega deleža, sadna pijača pa le deset odstotkov. Vse ostalo so dodana barvila, arome, sladkorji, stabilizatorjih kislin itd. Naj vas ne preslepi-jo napisi »brez dodanih konzervansov«, saj je logično, da konzervansi v večini primerov zaradi enormne količine slad-korjev niti niso potrebni!

Sladkarije in sladki priboljškiV zadnjem desetletju ali dveh se je meja med priboljškom in normalnim obrokom popolnoma izbrisala. Tako za zajtrk jemo čokoladne kroglice, desertni jogurt, za malico krekerje z okusom pice in čokoladno mleko, rogljičke, zavitke, žepke, sladoled itd. To vse so izdelki z izredno veliko količino slad-korja, ki so glede na sestavo in energijsko vrednost namenje-ni »razvajanju«, so priboljški oziroma sladice. Ponovno prim-er malega kužka, ki ga učite trikov. Za vsak osvojen trik dobi pasji piškot. Bi mu za večerjo postregli skledo polno pasjih piškotov? Kar pomeni, da si jih tudi sami privoščite občasno, v majni količini, morda maximalno enkrat na dan. Ampak, ker so zaradi visoke vrednosti sladkorja izredno okusni, vam povišajo krvni sladkor, kar vas naredi site, hkrati pa ni potrebna nobena daljša priprava za dosego okusnega »ob-roka«, so v današnjem času zamenjali normalen obrok ozi-roma ustrezno gorivo. Skrivnost se skriva v enostavnih slad-korjih in efektu sladkorja na naše telo, predvsem možgane. Ne samo, da je sladek okus prvi, ki ga človek tekom razvoja zazna, sladek okus in sladkor telesu prinašata pozitivno povratno informacijo, zadovoljstvo in občutek ugodja. S tem je mati narava hotela človeku pomagati pri preživetju in iskanju hrane, saj sladka hrana zagotavlja energijo, ter ga obvarovati pred zaužitjem strupenih ali pokvarjene »hrane«, ki je običajno grenka ali kisla. Tako je vzpostavila tudi cen-ter v možganih, ki ga bomo poljudno imenovali center za

nagrajevanje. Le-ta po zaužitju sladkorja dobi informacijo o okusu, ki je všečen in nam zato pošlje povratno infor-macijo, da pojemo še več. Ta informacija je izredno hitra, saj se enostavni sladkorjih, ki se nahajajo v prej omenjenih živilih, v slini izredno hitro razgradijo in vežejo na receptorje v naših brbončicah. Podobno informacijo nam taisti center v možganih pošlje ob poljubljanju, seksu, dobrem pogovoru in jemanju drog. Ob zaužitju sladkorja se prav tako sprošča nevrotransmiter, imenovan dopamin, ki nam daje občutek sreče in ugodja. In ravno zaradi tega hormona si želimo več in več in več. Enako je z alkoholom, cigaretami ali kokainom, le da so njihovi dražljaji močnejši. Tako z vsakim obrokom vaše telo želi večje in večje količine sladkorja, saj se vsakič počuti nagrajeno.

Slednje je tudi bila osnova pri razvoju novih receptov in živil v industriji v približno zadnjih tridesetih let. Tako so začeli dajati sladkor v vse: paradižnikova omaka (ketchup), jogurt (sadni jogurt), voda (z okusom), pšenična kaša (razne vari-acije kosmičev), mleko (vanilijevo mleko), dandanes tudi v mesninah in mesnih izdelkih, in meni najbolj smešen primer - v masi za čevapčiče. Za industrijo je to seveda super, sej poleg dobrega okusa sladkor tudi podaljša rok uporabe živil, saj sladkor deluje kot naravni konzervans. Naj poudarim, da govorimo o enostavnih sladkorjih, kot so glukoza, fruktoza, saharoza, laktoza, dekstroza, maltoza itd., katerih dnevni priporočen vnos je 35-40 gramov, za otroke, mlajše od de-setih let, pa do 20 gramov. Kar je manj, kot zaužijete s plas-tenko Coca-Cole ali s skledo čokolina. Pa naj bo, saj kdaj si lahko to privoščimo, a kaj ko je sladkor potem dodan še v skoraj vsa živila, ki jih bomo tisti dan še zaužili, vkolikor naš jedilnik sestavljajo procesirana živila. Vem, težko se je upreti, tako enostavno in slastno je! In potem nas očarajo še z bar-vito in čudovito embalažo in kot rezultat dobimo razredne slike petošolcev, kjer je eden od dvajsetih v razredu nor-malne teže, medtem ko je v naših čas bil eden od dvajsetih prekomerno težak. In nič ni narobe s šlaufkom okoli trebuha, saj nam družba veli, naj se sprejemamo takšne, kot smo. To-rej vklopimo razum in najprej storimo nekaj za svoje zdravje in kaj kmalu ne bo potrebe to tem prepričevanju, saj bomo vsi izgledali carsko!

Gaja Pretnar, dipl. inž. živ. in preh.

Teja Klanjšek

Sladka malaEden najmočnejših spominov iz otroštva so rojstnodnevne zabave in obiski družinskih prijateljev. Oh, kako smo rajali! Rajali pa smo, saj so mi bile edi-no takrat na voljo neomejene količine sladkarij in sokov, za rojstni dan celo Cockta. Kadar smo si le uspeli vzeti pavzo med igranjem, smo se kot zveri vrgli na skledico Ki-Ki bombončkov ali Jaffa keksov. In ker se sladkarije zelo hitro presnavljajo in sladkorne molekule hitro absorbirajo v kri, smo v roku desetih minut že skakali iz omare, lomili pograde in poskušali jahati sos-edovega zlatega prinašalca.

V prejšnjem Zapiku smo v rubriki Zapikov futr po pomoti objavili enak članek, kot ste ga lahko prebrali v decembrski številki, zato popravljamo napako in objavljamo nadaljevanje članka o ogljikovih hidratih.

Ker pa je količina zaužitega sladkorja prevelika, se ga le del porabi za

proizvajanje energije, drugi del pa se pretvori v maščobne kisline in se

skladišči v maščobnem tkivu. In tako raste vaš podbradek in podbradek vaše

nečakinje.

28 29

APR '16

G. Jean-Dominique Durand, ste zgodovinar in podžupan Lyona. Kako bi definirali laičnost?Izraz laičnost danes mediji in politiki pogosto uporabljajo narobe. Zaradi pretirane rabe se izgublja njegov pravi po-men. Borci za to ali ono pa pogosto z njim opletajo kar vse-povprek. Prišli smo celo tako daleč, da moramo osnovnemu izrazu dodajati pridevnike: odprta laičnost, laičnost dialoga in sodelovanja, da bi bilo bolj jasno, o čem govorimo. Zdaj je vse le še bolj zapleteno, zato v razpravah brodimo po kalni vodi, saj smo bistvo izgubili izpred oči. Laičnost je prepro-sto duh svobode, ki se v prvi vrsti dotika verskih vprašanj, hierarhično pa ureja še svobodo vesti (po kateri si lahko vsak sam izbere in izraža vero v mejah zakona in spoštovanja drugih), svobodo odpovedi veri (po kateri se posameznik ni dolžan opredeliti za nobeno veroizpoved) in svobodo spre-membe veroizpovedi (po kateri lahko v vsakem trenutku človek spremeni ali opusti vero). Laičnost uravnava odnose med državo, vero in družbo oz. njenimi posamezniki, kjer je še posebej pomemben ta koncept svobode in vzajemnega

spoštovanja.

Kaj pa laičnost v Franciji?V Franciji je država ločena od verstev, vendar to ne opravičuje nepoznavanja slednjih. Država priznava obstoj različnih ver-stev, ta pa spoštujejo državne zakone. Tega se v Franciji še učimo. Po vrsti sporov ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja smo v francoski družbi med verstvi in javnimi strukturami postavili zid, predvsem v glavah. Trenutna situacija kaže, da imamo pri zagotavljanju teh svoboščin kar velike težave. Najti moramo način za uspešen dialog z verstvi v sodobni družbi, s katerim bi pomirili napetosti.

Glavni izziv je torej ponovno izumiti ta dialog? A različna predstavništva, med katerimi bi lahko potekal konstruktiven dialog, že obstajajo …Obstaja dialog med institucijami. Resda nekoliko formalen, a stalen. Tudi različna verstva komunicirajo med sabo. Vendar moramo razlog za slabši dialog iskati predvsem v poman-jkljivem medsebojnem poznavanju. Laičnost je v Franciji od sprejetja zakona o ločitvi cerkve od države leta 1905 popol-noma izrinila verstva iz šol. In to je bila velika napaka. To odločitev moramo sicer razumeti v luči zgodovinskih doga-janj. V 19. stoletju je prevlada katolicizma v šolah izzvala velik odpor republikancev, ki so iz šol zato izključili vse verske vse-bine ter tako izoblikovali družbo brez vsakršnega občutka za religiozno.

Pregon verstev iz šol, če si dovolim ta izraz, je bil popoln. Seveda verski običaji in kakršno koli spreobračanje nimajo nobenega mesta v javnih šolah, a kar naenkrat v učnih načrtih ni bilo ničesar več o verstvih. O verstvih skozi laična, znanstvena, kulturna očala, kjer bi učenci spoznali navade in prepričanja posameznih religij. Zaradi tega tudi v naši družbi manjka razumevanja do (drugih) verstev in verujočih. Seveda se s tem ne bi popolnoma izognili fundamental-izmu, bi pa marsikdo o tej tematiki lahko slišal govoriti na neradikalen način. Le poznavanje verstev nam lahko po-maga zavračati neresnične govorice in premagovati strah pred drugimi in pred mračnjaštvom, kar je najbolj rodovitna podlaga za širjenje terorizma.

Kako naj bi bilo z laičnostjo npr. v podjetjih?Na to vprašanje ni enoznačnega odgovora. Pri spoštovanju posameznika ne smemo nikakor popuščati, vendar to ne pomeni, da je izvajanje verskih običajev dobrodošlo povsod. Nekoč sem na univerzi videl dve mladi, zakriti ženski moliti v enem od kotov. Počakal sem, da sta končali, nato pa sem jima prijazno razložil, da sta se zmotili pri izbiri kraja. Uni-verza pač ni molilnica. Treba je vzpostaviti jasna pravila. Tudi postavljanje jaslic na javnih krajih, npr. v mestni hiši, se mi zdi absurdno. Hitro se lahko neko dejanje razume kot provoka-cija. In z jasnimi pravili bi lažje ločevali med provokacijami in dejanji, s katerimi izražamo spoštovanje do različnih verstev. Izgubili smo zdravo pamet, ker se držimo določenih pravil kot pijanec plota.

Kaj najbolj ovira dialog?Silovitost razprav v začetku 20. st. je vzpostavila kulturno blokado, strah pred verskimi temami, ki ga še danes lahko zaznamo predvsem v šolstvu in politiki. To sem na primer opazil pri enem od kandidatov za srednješolskega učitelja. Na eno od vprašanj komisije je odgovoril, da ne more

govoriti o religiji, ker je poučeval v javni, torej laični šoli. In še dodal: »O tem ne morem govoriti, ker nisem veren.« Kandidatu sem razložil, da se komisije njegovo versko prepričanje nikakor ne tiče, in ga še vprašal, kako misli govoriti o političnih sistemih, s katerimi se ne strinja, npr. o totalitarizmu. Ta primer dobro pokaže to blokado. Odlični učitelji, ki lahko objektivno govorijo o najbolj kompleksnih temah naše zgodovine, ostanejo brez besed, ko beseda nanese na verstva. O verstvih bi se morali pogovarjati kot o katerikoli drugi zgodovinski temi. Glavna težava je pač v načinu razmišljanja. Zavedati se moramo, da smo dediči določene zgodovine in da smo potomci ločitve omenjenih dveh sfer.

Kje postaviti mejo med izražanjem vere v javnosti in svobodo neverujočih?Vernikova svoboda se konča, kjer se začne svoboda nev-ernika. Naša družba je izjemno raznolika, sploh zato, ker se je pomemben del družbe popolnoma oddaljil od vsakršne veroizpovedi. Načelo laičnosti je zato pomembno, ker zagotavlja svobodo družbi in posamezniku. Verstva so v družbi prisotna z verskimi objekti, včasih s shodi. Vendar ta prisotnost ne sme biti vsemogočna. Neverujoči bi se lahko zaradi vseprisotnosti verstev lahko počutili ogrožene. Najti moramo torej ravnotežje med verstvi in laičnim humaniz-mom. Če v tem trenutku odmislimo fundamentaliste, sem prepričan, da imamo ljudje (verni ali ne) precej podobno sliko človeka in njegovega položaja v družbi. Opreti se moramo na skupne predstave in človeka postaviti v središče pri oblikovanju družbe. Zato tudi menim, da je prepoved nošenja burke (pokrivalo od glave do tal, ki zakriva tudi ob-raz in oči) v Franciji upravičena. Burka namreč razkriva odnos do ženske, ki ni v skladu z demokratično družbo. Pravzaprav je ta celo nasproten s tisto enakostjo med moškim in žensko, h kateri težimo v naši družbi.

Ali mislite, da je za vse to kriva konzervativnost družbe in da se bodo stvari obrnile na bolje z novimi generacijami?Do neke mere to gotovo drži, a tudi nove generacije ne bodo prinesle sprememb, če ne bo sprememb v izobraževanju. Globoko verjamem v moč znanja. Nepoznavanje odpira vrata strahu, govoricam in predsodkom. Ogorčen sem nad rojaki zaradi njihovega izjemno slabega poznavanja verstev, pa naj gre za politike, direktorje, učitelje, novinarje … Nikar se ne čudimo, da je toliko nestrpnosti. Ta v veliki meri izvira iz strahu, dodaten zagon pa ji dajeta še negotovo gospodarsko stanje in politično hujskanje. Strah pred tujim, drugačnim ni nič novega, žal pa vse prehitro ravno temu nadenemo vlogo grešnega kozla.

Kaj pa tisti 15-letnik, ki je napadel judovskega učitelja?Nepoznavanje. Kaj pa je vedel o judovstvu pa o islamu? Ničesar. Otrokom moramo omogočiti spoznavanje verske kulture.

Po tem dogodku so predstavniki judovske skupnosti svojim članom odsvetovali nošenje kipe.Popolnoma razumem tak odziv, vendar je obenem zelo zaskrbljujoč, saj v družbi kaže na pomanjkljivo razumevanje laičnosti države in svobode, ki jo ta prinaša. Ko posameznik ne more več nositi simbolov zaradi negativnega odziva družbe, v družbi ni več spoštovanja do drugega, ni več demokracije. Teroristi dobro razumejo, da so naše pluralne družbe ravno zaradi te značilnosti zelo ranljive. Kot člani te družbe se moramo tega seveda zavedati, vendar obenem ne smemo pozabiti, da nas ta raznolikost bogati. Da bi naša družba lahko delovala, moramo preseči golo toleranco in graditi naše odnose na osnovi spoštovanja, zaupanja in prijateljstva. Truditi se moramo za odnose na podlagi spoštovanja in poznavanja, razumevanja navad drug dru-gega. Teroristi napadajo ravno to – naša prizadevanja za spoštljive odnose med različnimi – tako, da ustvarjajo strah. A ne nek splošen strah, strah pred smrtjo, marveč strah pred drugačnostjo sočloveka. To je tisti pravi strup, ki se nam bo, če ne bomo pozorni, zažrl v možgane in uničil našo družbo.

Kristina Pahor de Maiti

IZ TUJIH LOGOV

Laičnost kot zid med javnim in verskimMaxime Hanssen, La Tribune

Laičnost je v Franciji od sprejetja zakona o ločitvi cerkve od države leta 1905 popolnoma izrinila verstva iz

šol. In to je bila velika napaka.

30 31

APR '16LAŽ

Akademija za glasbo, radio, film in televizijo (AGRFT) se je namreč odločila, da ustanovi podružnico, ki bo temeljila predvsem na usposabljanju novih klovnov. Program bo vsa-ko leto sprejel 6 študentov, ki bodo morali opraviti sprejemne izpite iz žongliranja, mimike in gibanja v prostoru. Akademija se je za širitev na Gorenjsko odločila, ker so v rahli finančni krizi, prostor, kjer je bil nekoč dijaški dom, pa so dobili za simbolično ceno. Na Zvezi klovnov Slovenije so dejali, da gre za revolucijo v slovenskem klovnarstvu. Kot pravijo, je Aka-demija za klovne plod dolgoletnih prizadevanj zveze in velik korak za slovensko klovnarstvo in umetnost nasploh. Ideja živi že približno 15 let, toda zaradi pomanjkanja finančnih sredstev šele sedaj prihaja v fazo realizacije. Po vseh planih bi leta 2022 lahko dobili prvega, v Sloveniji diplomiranega klovna. Preden pa pride do uresničitve načrta, bo potrebna še celovita prenova kranjskega dijaškega doma in vse bi-rokratske obveznosti, nekaj težav pa imajo tudi z iskanjem kadra. V Sloveniji je namreč le peščica klovnov, ki so si uni-verzitetno izobrazbo pridobili v tujini, zato so se odločili, da posežejo tudi po tuji delovni sili. Zaenkrat imajo najbolj kon-struktivne pogovore z nekaterimi ruskimi klovni. Dodiplom-ski študij bo trajal štiri leta, še dodatno leto pa bo potrebno za pridobitev magistrskega naziva. Na zvezi zatrjujejo, da študenti, ki bodo uspešno opravili program, ne bi smeli imeti težav pri iskanju zaposlitve, saj slovenski cirkusi, gledališča in tudi organizacija Rdeči noski potrebujejo klovne, ki bi bili za delo primerno usposobljeni. Dejali so tudi, da bodo klovni, ki bodo pridobili izobrazbo na tej Akademiji, konkurenčni vsem najboljšim klovnom po svetu, kranjska akademija pa naj bi v nekaj letih dosegla tudi mednarodni sloves. Na zvezi

smo povprašali, kakšen predmetnik naj bi sestavljal akadem-ski program. Zatrdili so, da je ta še v fazi nastajanja, osnove pa so že postavljene. V prvem letniku naj bi bil poudarek na teoretičnih osnovah, temeljih gibanja v prostoru in osnovah mimike, kasneje pa bi na urnik prišla tudi praksa, ličenje, žongliranje, gimnastika in klovnska dramaturgija. Po diplomi se bodo študenti lahko usmerili na cirkuško ali gledališko smer. Sliši se nadvse zanimivo, toda skozi sito sprejemnih izpitov bo vsako leto uspelo priti le šestim.

Glede na to, da bo to edina Akademija za klovne v tem pros-toru (najbližji sta v Rimu in Berlinu), pa bo verjetno tudi dosti zanimanja iz bližnjih držav. Jezik naj tudi za tujce ne bi bil prevelika ovira, saj klovni ne govorijo z besedami, ampak s telesom. Upajmo, da bo svet staršev ali lokalnih profesor-jev kakšnega tujega klovna v stari dijaški dom sprejel lepše, kot je bilo do sedaj v njihovi navadi. Z Akademijo pa bo v Kranj prišlo tudi prvo gledališče, ki bo namenjeno pred-vsem predstavam klovnov, ki se bodo kalili v akademskem programu. Tudi gledališče naj bi stalo v prostorih dijaškega doma. S celovito prenovo naj bi gradbeniki začeli v začetku naslednjega šolskega leta. Prvo nadstropje in klet naj bi bila namenjena za gledališče, prostori v višjih nadstropjih pa za učilnice. Sama stvar v slovenskem medijskem prostoru še ni tako odmevna, saj naj bi projekt razkrili šele na tiskovni kon-ferenci, ki bo konec aprila, naša ekipa pa je z dobrimi vezami in izvrstnim raziskovalnim delom prišla do teh ključnih po-datkov. Zapikovci želimo vsem pristojnim v tem projektu veliko sreče in uspeha. Ne glede na vse pa se lahko Kranjčani nadejamo, da bo k nam prišel center kulture, ki bo postavil naše malo mestece na svetovni zemljevid klovnarstva.

Brane Nergač

Žiga Zupan

Revolucija za slovensko klovnarstvo - v Kranj prihaja akademija za klovne!Se tudi vi težko odločite, kaj bi počeli po maturi? V šolskem letu 2017/18 bo kranjski visokošolski prostor bogatejši za Akademijo za klovne. Čeprav se sliši neverjetno, bomo po zgledu nekaterih držav, kjer je šola za klovne že stalna praksa, tudi v Sloveniji uzrli prvo akademijo za klovne.

EKSTRA

Kako sem prišel tja? Bilo je v času moje največje žalosti zaradi bolezni (YouTube: bolezen in humor, moj govor na kranjskem TEDx-u), ko sem sredi noči na Facebooku zasledil objavo o avdiciji v Londonu za igralsko šolo. Moja miselnost je bila vedno optimistično naravnana in iz tega lahko poteg-nem samo nove izkušnje, pa še London bom obiskal. Nekaj napisanih mejlov kasneje sem bil prijavljen.

Kako je izgledala avdicija? Imel sem določen datum in uro in pripravljena dva monologa, ki nista smela biti filmska in starejša od leta 1900, razen če je šlo za Shakespeara ali grške tragedije.

Katera dva monologa si pripravil? Puck iz Midsummer Night’s Dream in Yank iz Bound East for Cardiff. Prvi je bolj komične narave, drugi je bolj resen. Kako je izgledala avdicija? V bližini je bila kavarna, kjer sem s tresočimi ro-kami popil tisto malo kave, ki ni ušla iz skodelice, nato pa sem oddrvel v prostor, kjer so potekale avdicije. V sobi je bil ravnatelj iz newyorške šole in njihova bivša učenka. Odigral sem oba monologa, dobil dodatna navodila za Pucka in od-govoril na vprašanje “Zakaj želiš na to šolo?”. Zdelo se mi je, da sem brcnil v prazno, nato pa dva tedna kasneje dobim e-poštno sporočilo, da sem vabljen na poletne delavnice v L.A., ki trajajo deset tednov. Preden sem odletel, smo v Kranju imeli še poslovilno impro predstavo, nato pa se je začelo deset najbolj nepozabnih tednov mojega življenja. Tja si šel za deset tednov, torej to je to? Ne, proti koncu tistih desetih tednov sem imel ponovno avdicijo za študij, na katerega sem bil tudi sprejet in s 25. januarjem se je urad-no začel moj študij v Ameriki. Kako izgleda šola in kako izgleda pouk? Šola je z manjšim gledališčem, učilnico z oblazinjenimi podom, učilnico z modrim ozadjem in pose-bej majhno učilnico precej majhna. Obiskujejo jo trije razre-di: jesenski prvi letnik (okoli 20 ljudi), januarski prvi letnik (10 ljudi) in drugi letnik (okoli 30 ljudi). Pouk poteka od sedme do enajste ure zvečer.

Kaj pa delaš čez dan in ali imaš kakšno službo? Zara-di študentske vize ne smem imeti službe, zato čez dan občasno obiščem trgovine, redno hodim v fitnes, vsak dan vadim ameriški naglas, delam domačo nalogo, kuham, perem perilo, berem… dan ima premalo ur. Sploh zato, ker hodim pozno spat in malo kasneje vstajam. Enkrat tedensko pišem tudi blog, ki ga bom sedaj nonšalantno zapisal tudi tu: http://lajfjelep.blogspot.com.

Kako izgleda pouk? Vsak dan imamo dva predmeta, po dvakrat na teden posamezen predmet. V prvem semestru se na sporedu znajdejo Movement, kjer skozi gib iščemo

različne like in se kot ekipa povezujemo v celoto, Voice & Speech, ki nas uči splošnega ameriškega naglasa in različnih načinov ustvarjanja zvoka, Scene Study, kjer analiziramo dramska besedila in jih nato zaigramo, Technique in učenje tehnike in pristnosti igranja pred kamero in Improv, kjer, kot je že iz imena razvidno, gledališko improviziramo. V pri-hodnje nas čakajo še Shakespeare, Stage Combat, Intro to Showbussines in On-Camera.

Kaj pa življenje nasploh? Tu v Ameriki je vse večje. Trgovine so gromozanske, pločniki so široki, ceste so dvopasovne, avtoceste imajo štiri ali pet pasov. Posledično so tudi vse razdalje daljše. Ljudje, ki delajo v trgovinah in so v stiku s strankami, so nadvse prijazni. Do mere, ko te že skrbi, da ne stakneš sladkorne in preventivno kupiš čips. Cene hrane v trgovini so precej podobne našim, cene najemnin pa gredo v višave. Iskanje sobe na sorazmerno dobri lokaciji in po zmerni cene je kratkomalo utopija.

Kaj pa transport?Javnega prevoza je nekaj, a ne dovolj. Podzemne je le za občutek in če živiš kje blizu, super, a drugače se ti bolj splača avtobus. Ta je bolj razširjen, a velikokrat zamuja in enkrat sem šel po šoli domov in takrat sem spoznal, da če ceniš svoje življenje, se ponoči z avtobusom ne voziš. Tukaj je zelo popularen Uber, ki je veliko cenejši od taksija in te pride is-kati na željen naslov.

Včasih nas je strah iti v neznano, ampak vse vas izzivam, da si drznete. Vsaj enkrat. Lovite svoje sanje in prepustite se svo-bodnemu toku življenja, ki je vse prevečkrat neizprosen. Lajf je lep!

& Christian Pavuna

Študent čez lužoV Los Angelesu natančneje. Začnimo po vrsti. Katero šolo obiskujem? Stella Adler’s Art of Acting Studio, ki jo je moč zamenjati z njeno sestrsko šolo (Stella Adler’s Studio of Acting), ki je bazirana v New Yorku in se osredotoča na gledališko igro.

V Sloveniji je namreč le peščica klovnov, ki so si univerzitetno izobrazbo pridobili v tujini, zato so se odločili, da posežejo

tudi po tuji delovni sili. Zaenkrat imajo najbolj konstruktivne pogovore z

nekaterimi ruskimi klovni.

32 33

APR '16HENGAUT

V resnici večina anten ni namenjena iskanju zelenih možicov, marveč takemu ali drugačnemu proučevanju vesolja. Radi-jski valovi so navsezadnje le vrsta svetlobe in zato astrono-mom omogočajo, da z njihovo pomočjo prepoznavajo in proučujejo različna vesoljska telesa.

Kljub številnim odličnim znanstvenikom slovenki astronomiji ni ravno z rožicami postlano, predvsem zaradi pomanjkanja sredstev, ki jih ni niti za članstvo v Evropski vesoljski agenciji. Iz tega sledi, da ni denarja niti za optične teleskope, kaj šele za radijske. Največji slovenski profesionalni teleskop je tako optični teleskop Vega s skromnimi 71 centimetri premera, postavljen na Golovcu.

Ker me astronomija že dolgo zanima, se z idejo, da slovenska astronomska srenja nima denarja za tovrstne naprave, nisem zadovoljil. Od malih nog sem bil ljubitelj lesenih junakov Pata in Mata, zato sem se problema lotil v njunem stilu in sam izdelal podobno napravo.

Zato lahko pomirim vse prebivalce Žiganje vasi in sosednjih krajev, ki so v pretekle pol leta na mojem dvorišču opazovali gigantsko, 1,75 metra veliko satelitsko anteno - nisem razvi-jal futurističnega orožja, temveč le gradil radijski teleskop. Na razočaranje vseh, ki ste se pripravili na odmevne naslove v svetovnem tisku: »Slovenci odkrili nezemljane«, vas moram razočarati, saj je naprava namenjena le opazovanju naše gal-aksije.

Tovrstni teleskopi so zelo specifični in prilagojeni opazovan-ju zgolj ene frekvence signala, odvisne od vrste snovi, ki jo skušamo opazovati. Moj teleskop bo prilagojen iskanju vo-dika, ki se pretežno nahaja v spiralnih krakih naše glaksije. Nekako pričakujem, da bom v enem letu opazovanj s takim teleskopom lahko izrisal model naše galaksije, kot ga poz-namo iz vseh mogočih znanstveno-fantastičnih filmov.

Ker vsekakor nimam časa, da bi eno leto sam neprekinjeno opazoval nebo, bo meritve samostojno opravljal računalnik, ki bo prek spleta usmerjal anteno v poljuben položaj. An-tena je v času pisanja članka še v Žiganji vasi, vendar bo ob izdaji najverjetneje že locirana na strehi Škofijske klasične gimnazije v Šentvidu.

Za tiste, ki si stvari radi plastično predstavljate, je radijski teleskop približno dva metra velika okrogla antena, ki jo železno ogrodje in električni motorji poljubno usmerjajo v katerikoli del neba. Prejet signal iz vesolja sprejme sprejem-nik v gorišču antene, naprava nato signal ojača in ga pošlje v računalnik, ki ga primerno obdela.

Poleg izdelave modela galaksije želim opazovanje s tovrst-nim teleskopom omogočiti še vsem zainteresiranim in ga posoditi za morebitne raziskave. Vkolikor bo mogoče, bodo opazovalci lahko teleskop upravljali in prejemali podatke kar prek spleta. Vsi potencialni lovci na zelene možice la-hko, v primeru zanimanja, povprašate po mojih kontaktih v uredništvu Zapika (kontakt na prvi strani).

Mogoče bi zaključil z nekaj poučnimi namigi in praktičnimi izkušnjami za vse, ki si želite izpeljati kakršenkoli podoben projekt: držite se rokov in stvar dobro predstavite. Ljudje so navdušeni nad razumljivo razlago, prebijanje desetih za-porednih noči pred rokom za oddajo v delavnici pa ni spanju prijazno. Za zaključek bi tako še enkrat poudaril, da to, da imam napravo, podobno komunikatorjem z vesoljci, še ne pove nič o mojem mentalnem zdravju, ne glede na to, kaj si sami mislite.

& Vid Primožič

ČE IMAM NA VRTU ANTENO ZA KOMUNI-KACIJO Z NEZEMLJANI, ŠE NISEM NOR - na kratko o radijski astronomijiPravijo, da v vesolju nismo sami. Da obstaja še mnogo drugih življenjskih ob-lik. Bojda naj bi se njihovo število celo dalo izračunati po precej primitivni for-muli, ki pa žal zahteva kar nekaj podatkov, s katerimi sodobna znanost (še) ne razpolaga. Zato človeštvu preostane le še primitivno prisluškovanje radijskim komunikacijam morebitne nezemeljske inteligence, za kar si številne znanst-vene ustanove gradijo orjaške antene, pogosto prikazane v številnih filmih.

EKSTRA

Potek igre: vsak izmed igralcev prejme svojo tablico s karavano, na katero skozi igro zlaga dobrine, štiri različno visoke figurice raziskovalcev, s katerimi se premika po poljih in dva vodna kamna, s katerimi med igro kupuje dodatne poteze. Kvadratne tablice, na katerih je narisan zemljevid, se premešajo in uredijo v kupčke s hrbti navzgor. Igralna plošča na začetku sestavlja le osnovni križ, ki omejuje tudi rob igral-nega polja oziroma do kam lahko igralci dodajajo svoje ploščice. Vsak izmed igralcev najprej postavi figurico ka-mele na končno polje začetnega križa. Ko je igralec na vrsti, izžreba eno kvadratno tablico in jo položi zraven začetnega križa. Če je na ploščici del oaze, se premakne nanjo s svojo kamelo in tako zasede ozemlje.

Tako nadaljujejo tudi ostali tekmovalci in igralna plošča se z vsako naslednjo potezo širi. Eno oazo lahko zasede več tek-movalcev istočasno, ti pa si, ko je oaza zaključena iz vseh smeri, dobrine te oaze razdelijo. Najprej izbira tisti, ki ima na tej oazi postavljenega najvišjega raziskovalca. Na kvadrat-nih ploščicah so vrisane nekatere od štirih vrst dobrin, med katerimi lahko igralec izbira. Ko so dobrine oaze enkrat razdeljene, je ta izčrpana in ostali igralci nanjo ne morejo več postaviti svojih raziskovalcev. Modre kapljice, vrisane na ploščici, pomenijo, da igralec prejme en vodni kamen, simbol ušesa pa predstavlja govorice o vrednosti dobrine. Tako igralec, ki odkrije simbol ušesa, izžreba eno izmed posebnih ploščic z istim simbolom, na katerem je vpisana

številka med minus dva in plus dva in jo s hrbtom navzgor položi na tablico z govoricami zraven dobrine, katere vred-nost želi spremeniti. Vse dobrine imajo v začetku vrednost štiri, z dodajanjem točk govoric pa se jim vrednost med igro spremeni, kar se ugotovi šele na koncu igre. Ko se na igralno polje položijo vse kvadratne ploščice, imajo igralci še v enem krogu možnost prestaviti svojo karavano in zasesti ozemlje. Ko s premikom zaključi zadnji igralec, se vrednotijo še nezaprte oaze, tiste, na katerih imajo igralci še postav-ljene svoje raziskovalce. Odprejo se tudi ploščice na kartici z govoricami, ki pokažejo dokončne vrednosti dobrin, ki so jih igralci našli v oazah. Zmaga tisti igralec, ki ima v lasti največjo skupno vrednost dobrin.

Sinovi Sahare - igra za genialne osemletnikeZapikovci smo se tokrat lotili ocenjevanja namizne igre Sinovi Sahare, ki je eno izmed del stvaritelja Catana Klausa Teuberja. Igra je namenjena za največ štiri igralce, ki gradijo poti in se prebijajo skozi puščavo v iskanju bogatih oaz. Igralci sami sestavljajo igralno ploščo s pomočjo igralnih kartic, ki jih izžrebajo med igro. S tem sestavljajo zemljevid puščave, po kateri se premikajo s svojimi karavanami in iščejo oaze. Ko igralec odkrije del oaze jo lahko zasede z enim od svojih raziskovalcev in si pridobi dobrine, ki jih oaza nudi. Če si eno oazo deli več igralcev, si ti dobrine razdelijo v določenem vrstnem redu. Vrednost dobrin se skozi igro spreminja s pomočjo kartic z govoricami, ki se odkrijejo šele na koncu igre. Zmaga tisti igralec, ki ima na koncu igre v lasti največ dragocenega blaga.

PLUSI: MINUSI: SODBA:

Največja prednost igre je, da igralci sami ustvarjajo igralno ploščo, zato se vsakič odvije nekoliko drugače. Pri igranju je potrebno nekaj taktičnega razmišljanja in sreče pri žrebanju in končni vrednosti dobrin.

Navodila za igranje so kljub svoji dolžini zelo nejasno razložena, kar med igranjem nemalokrat povzroči zmedenost. Ponovno branje navodil to stanje še poslabša, zato smo se sami sproti dogovorili za rahle prilagoditve pravil, da se nam je igranje zdelo sploh logično.

Igra sama po sebi je zelo simpatična, ponuja možnost dinamičnega sestavljanja igralne plošče in borb za dobrine v oazah, vendar so pravila napisana preveč zapleteno. Med dešifriranjem poteka igre nas je še najbolj potrl komentar na nekem blogu, ki trdi, da je igra povsem primerna za nepismene otroke, saj se je nas šest dvajsetletnikov samo s pravili ukvarjalo več kot pol ure.

Ocena:

6,4 /10 Lucija Perne

Teja Klanjšek

34 35

APR '16RECENZIJE

Roman prikazuje nastanek človeštva, ki so ga za svoje potrebe ustvarili nezemljani in mu zaupali skrivnostno nalogo. Človeštvo so razdelili na 12 rodov, ki se morajo ob začetku poslednje igre boriti med seboj. Vsak rod prispeva svojega predstavnika, ki mora, kjerkoli na Zemlji, najti 3 ključe. Pri tem je dovoljeno vse. Po pravilih divjega zahoda je bistvo v tem, da pravil ni. Cilj namreč poveličuje sredstva. V romanu Poslednja igra, prvem delu istoimenske trilogije smo vrženi v središče dogajanja, opazujemo boje, zarote in druge spletke, saj nič ni predvidljivo. V Poslednji igri nekateri junaki zapustijo zgodbo ravno v trenutku, ko nam prirastejo k srcu. Med celotnim branjem lahko uživamo v neprestani napetosti in zanimanju za nadaljevanje.

Roman žal še ni dočakal prevoda v slovenščino, vendar zaradi ameriškega izvora ni napisan v britanski angleščini z veliko lokalnimi jezikovnimi posebnostmi, zato razumevanje ne povzroča posebnih težav.

Ponudi pa lahko nekaj prav posebnega: vzporedno z romanom je podjetje Googles niantic lab izdalo spletno igro z vsebino zgodbe. To pa še ni vse, če bi knjigo prebrali

pred letom dni in rešili uganko, skrito v njej, bi lahko prejeli 500 tisočakov v zlatu, a je bila

nagrada za najuspešnejšega kriptoanalitika žal že podeljena lanskega oktobra. Lahko pa poizkusite srečo in poleg omenjene knjige preberete še naslednje dele in poskušate rešiti uganko v knjigi Nebesni ključ (Sky Key, ki trenutno še ni razkrita). V primeru, da razbijete ta oreh, se lahko nadejate

milijona dolarjev v zlatu, to pa vsekakorkor ni kar tako.

Knjigo lahko vzamete v roke iz manj gorenjskih nagibov, zgolj zaradi zgodbe, lahko

pa se poslužite tudi ostalih možnosti za interaktivno dojemanje romana, kar bi lahko postal standard za knjigopisje 21. stoletja.

Vid Primožič

V seriji, ki se je sicer začela davnega leta 1993, že od samega začetka opazujemo, kako Fox Mulder (David Duchovny) vztrajno poskuša dokazati obstoj nezemljanov, drugih neobičajnih bitij in izbranih teorij zarote. »The FBI's most unwanted«, kot se Mulder opiše sam, zaradi tovrstnih prizadevanj ni ravno pri srcu svojim generičnim preiskovalnim kolegom. FBI zato agentki Dani Scully (Gillian Anderson) dodeli nalogo, da oceni Mulderjevo delo. Scully, sicer doktorica medicine, je tako kot predstavnica znanosti in glas razuma postavljena nasproti Mulderjevim majavim teorijam in skepticizmu. Razvoj serije seveda zahteva, da se znajdeta v vrsti nenavadnih situacij, ki jih tekom dobrih dvestotih epizod in dveh filmov poskušata razložiti vsak v skladu s svojimi prepričanji. Deseta sezona je, tokrat s samo šestimi epizodami, sicer

zastavljena tako, da ogled omogoča tudi tistim, ki niso zavzeto spremljali predhodnih sezon. Dve epizodi, prva in

zadnja v sezoni, se vključujeta v širšo zgodbo, ki se razvija skozi celotno serijo, sicer pa gre za »monster of

the week« epizode. Omembe vredna je zlasti epizoda Mulder and Scully Meet the Were-

Monster, ki poudari že ustaljene načine razvijanja zgodbe in pokaže, da se k sreči pisci zadnje sezone le niso vzeli preveč resno. Pri Fox-u novih sezon zaenkrat ne obljubljajo. Dosjejem X moramo vsekakor priznati, da imajo svojo zgodovino.

Klišejski prizori so postali snov pivskih iger, uvodna glasba in slogan »the truth is out

there« pa sta nedvomno poznana tudi tistim, ki – kdo bi vedel, zakaj – niso metali svojega časa skozi

okno zavoljo znanstvenofantastičnih serij iz devetdesetih.

Petra Polanič

Knjiga: James Frey - Poslednja igra: klic“...Vse se ruši, skale pokajo …” poje manj znana pesem o koncu sveta. Pre-cej zanimiva in razburljiva tematika. Večno vprašanje, kako se bo vse skupaj končalo. Ker ne poznamo časa in načina konca človeštva, s še večjim veseljem prebiramo tovrstno literaturo. Tokrat vam predstavljam roman iz tujih logov, delo ameriškega pisatelja Jamesa Freya.

TV serija: Dosjeji XPo štirinajstih letih premora nam je serija Dosjeji X (The X-Files) končno spet ponudila povod za debate o nadnaravnem. V deseti (revival) sezoni se na ekrane vračata FBI-jeva agenta Fox Mulder in Dana Scully, ki rešujeta prim-ere, ki vsaj na videz ne dopuščajo nobene znanstvene razlage.

RECENZIJE

Ryana Reynoldsa smo mogoče bolj vajeni v romantičnih komedijah, ampak vlogo spake superjunaka opravi s čisto desetko. In čeprav je film v prvi vrsti superherojski, je pod vsem testosteronom v resnici gonilo za vse ljubezenska zgodba. In ta je tista, ki naredi film precej bolj skromen. Mogoče to niti ni tako slabo, ampak iz vseh ostalih superherojskih vratolomnic smo vajeni, da je klasično ogroženo človeštvo in njegov obstoj, a tu tega ni. Vse, kar Deadpool počne, je v njegovo lastno korist, četudi to pomeni reševanje njegove ljubezni, da bo srečno seks… *khm* živel do konca svojih dni. Lik njegove ljubezni zaigra prikupna Morena Baccarin, ki je bolj znana iz serij Gotham in Flash. Obe po stripovski predlogi, kar je velika skupna točka s filmom trenutnega opisovanja. Najboljši prijatelj nemaskiranega Deadpoola (Wade Wilson (Ryan Reynolds)) je Weasel (T. J. Miller) čigar ime je na mestu. Podlasica.

Izbira glasbe je primerna tonu Deadpoola – nekaj epskosti, nekaj klasičnega hip hopa in nekaj pop hitov. Posebni efekti

niso gate trgajoči, a hkrati niso ravno iz cenenega indijskega film, kar je za dokaj skromnih 58 milijonov dolarjev dosežek. Verjetno ni treba posebej poudarjati, da je film dosegel profit, a kot zanimivost naj dopišem še, da je v uvodnem

vikendu dosegel prvo mesto po gledanosti v vseh državah razen Poljske, kjer ga je prehitel poljski

hit Planeta Singli izpod rok slovenskega režiserja Mitje Okorna.

Duška pri ustvarjanju si je z ogromnimi jumbo plakati s čustvenčkom za lobanjo, čustvenčkom za drek in črko L ter s promoviranje filma kot romantične komedije na valentinovo dal tudi oddelek

za promocijo filma..

Vstopnica za imax verzijo je stala oderuških enaindvajset dolarjev in držim pesti, da jo bo

kril Klub študentov Kranj, ker sem napisal ta skupek besed. Režiser Tim Miller je ustvaril film, ki gledalce postavi na dva zelo različna bregova. Nisem še doživel takšnega razpona med ljubeznijo in sovraštvom do filma hkrati.

Christian Pavuna

Film: DeadpoolRdeča kapica na steroidih s primešanimi drogami. Dodajmo temu še humor in vse opeke od nemalokrat podrte četrte stene in ven dobimo Deadpoola.

Že sredi lanskega leta so izdali dva uspešna singla. Verjetno ne potrebujete osvežitve spomina na izviren videospot za komad Free.mp3, ki je požel mnogo simpatij, neopažen pa ni ostal niti komad No Escape from Balkan. Temu je letos sledil še celoten album, ki so ga fantje, kot je to že dolgo v njihovi navadi, zastonj ponudili na svoji spletni strani.Album Happy Machine je kar precej drugačen od tega, kar bi pričakovali od Dubioze. Vsekakor je bolj podoben njihovim začetnim izdelkom kot zadnjim uspešnicam z Apsurdistana. Kot jim je nekako pri nekaj zadnjih izdelkih prišlo v navado, tudi Happy Machine sledi trendu angleški-bosanski-angleški jezik, tako da tokrat fante poslušamo v angleščini.Zanimivo je tudi, da na večini pesmi fantje niti niso sami, saj jih pri mnogih spremljajo glasbeni gostje, najbolj odmeven

od njih pa je prav gotovo Manu Chao, ki ga lahko slišimo pri komadu Red Carpet, ki je poleg zgoraj omenjenih eden

boljših na albumu. Sicer pa se pri nekaj pesmih spogledujejo tudi z drugimi zvrstmi – pesem

One More Time dubstep vložek prav popestri. Kot eno izmed ljubših bi omenil tudi pesem

Boom!, kjer ob pomoči Džamba Aguševa trobila zvenijo res veličastno. Prepričajo tudi s komadom Hay Libertad, kjer jih spremlja baskovski ska band La Pegatina.Fantje so album že začeli močno

predstavljati po celotni Evropi, odpravljajo pa se tudi na turnejo po ZDA. Kljub nekoliko

drugačni zasnovi kot pri prejšnjih albumih je najnovejši prav tako odličen in prepričljiv. In

samo oni vedo, kaj bomo lahko od njih še slišali v prihodnje.

Luka Stare

Album: Dubioza Kolektiv - Happy MachineNajbolj poznan sarajevski kolektiv zadnjega desetletja si je po izjemnem uspe-hu svojega zadnjega albuma Apsurdistan vzel dobri dve leti in pol ustvarjalnega predaha (kar sicer ne pomeni, da so lenarili, saj smo jih lahko videli povsod po Evropi), pred nekaj meseci pa so spet udarili z novim materialom.

36 37

APR '16KRIŽANKA

Nagradna križankaGeslo v februarski križanki je bilo ŠTUDENTI DIJAKOM. Izžrebani nagrajenci bodo objavljeni na Zapikovi spletni strani. Nagrajenci bodo nagrade prejeli po pošti. Rešitve aprilske križanke nam pošljite do 10. maja preko obrazca na www.zapik.si.

TEST

1. V prihodnjem šolskem letu želiš:a) najti delo,b) v tretjem poizkusu končati 2. letnik,c) obdržati štipendijo,d) opraviti vozniški izpit.

2. V petek zvečer:a) se učiš,b) žuraš s prijatelji,c) sprehajaš psa,d) zaradi vseh možnih substanc se petkovega večera ne spomniš.

3. Tvoj največji sovražnik v življenju je:a) rdeča pesa,b) matematična domača naloga,c) vstajanje za šolo,d) popravni izpiti.

4. Starši od tebe pričakujejo:a) da obdržiš štipendijo,b) da jih obiščeš za božič,c) da do enajstih dopoldan vstaneš iz postelje,d) da te ne vržejo iz šole in tvoja policijska kartoteka ostane prazna.

Rezultati:4-7 točk: Nerad to pišem, ampak očitno si v precejšnjih težavah. Kljub relativno sproščenemu vzdušju v šoli tvoja pretirana neprizadevnost leze na plano. V tvojem spominu so pogoste luknje, povezane s pomanjkanjem spanja, ki ga skušaš nadoknaditi v šolski klopi. Žal to ni najboljši recept za uspeh. Tole vzemi kot prijazen poziv za spokoritev in vstop na nova pota, ki ti, ob zadostnem trudu, še lahko rešijo šolski in študijski uspeh.

8-11 točk: Si zadovoljen z življenjem in nezadovoljen z nadležnimi starši, ki neprestano nekaj hočejo od tebe. Profesorji te vsaj približno poznajo, saj se dovolj pogosto pokažeš v njihovih “mučilnicah", kljub temu pa ti nekateri zamerijo, da nisi navdušen nad njihovimi sadističnimi predlogi. Če želiš res uspeti, sprejmi nase nekoliko mazohizma, stisni zobe in prebrodi plitvo mlakužico, v kateri si se znašel.

12-15 točk: Sodiš v medium aureos, kakor so antični Rimljani pravili zlati sredini. Ničesar nimaš preveč, ničesar premalo. Malo več dela ti ni bo škodovalo, malo manj pa se tudi ne bo pretirano poznalo. Glavno je, da se v življenju zabavaš.

16 točk: Brez zamere, vendar ljudem tvojega kova pripišemo laskavi naziv piflarja. Lepo in vzorno, da svoje sile posvečaš resnim stvarem, a življenje niso le ocene, šola in obveznosti. Vzemi si čas za prijatelje, zabavo, pojdi v naravo, da ne pozabiš barve neba, mahu in blata … Ne pretiravaj, saj se da preživeti tudi brez ocen; še celo Alberta Einsteina so v mladosti vrgli z fakultete.

Točkovnik 1 2 3 4a 2 2 4 3b 3 3 3 4c 1 4 2 1d 4 1 1 2

Kako globoko si zabredel?Morda se zdi absurdno, vendar se konec šolskega in študijskega leta vztra-jno približuje. Čez dober mesec in pol se začne križev pot testov, spraševanj, izpitov in podobnega gorja. Čeravno se zdi časa na pretek, lahko kaj hitro zabredemo v težave zaradi premajhne količine sprotnega dela. S spodnjim testom lahko ugotovite, kako dobro ste pripravljeni na bližajočo se nevarnost in kakšni so priporočeni ukrepi v vašem (ne)zavidljivem stanju.

Vid Primožič

SESTAVILA MATEJA

NEKAJ DOVRŠE-

NEGA, POPOLNEGA

MNOŽINA (SLOVNIČNO)

NORVEŠKI JEZIKO-

SLOVEC IN PESNIK (IVAR)

ZAPIK KRIČANJE, VPITJE

OLGA NOVAK

ZNAČILNOST LJUBEZNI-

VEGA ČLOVEKA

ZLATO JABOLKO

AVSTRIJSKA POROČE-VALSKA

AGENCIJA

ZVER IZ DRU-ŽINE PSOV

POKRAJINA V KARPATIH

OBILJE MA-TERIALNIH DOBRIN, IZOBILJE

OTOK V JADRAN-

SKEM MORJU

UČENJE (STAR.)

ODPRTINA

V STENI PTIČ IZ

REDA UJED

PAS PRI KIMONU

KONJ NIZKE

RASTI NENADNO

RAZBURJENJE

GRŠKA ČRKA

ZAPIK GIB,

ZLASTI Z ROKO

REKA V FRANCIJI

STIL ČRNSKE GLASBE

NEM. ARHEOL. ALEXANDRE

DEDNA

ZASNOVA KDOR NOSI

VODO

VELIKAN, ORJAK

PLEMIŠKI NASLOV

DVANAJST MESECEV

JUDOVSKA LOČINA IZ 2. ST. PR. N. ŠT.

ŽIVALSKA MAŠČOBA

MATERINA DUŠICA

OSLOV GLAS

RIBIČ, KI LOVI

S SAKOM REKA V GRČI-JI, EVROTAS

MESTO V HRVAŠKEM PRIMORJU

POMIRJE-VALO

100 SL. PEVKA DREMELJ

21. IN 18. ČRKA

ABECEDE

GRŠKA MUZA

BERAČ V ODISEJI

REKA V

SLOVENIJI RUSKO

MOŠKO IME

POTUJOČI GRŠKI PEVEC

GOSPODAR-STVENIK

OČKA, ATEK (KOROŠKO)

ZAPIK SL. PESNICA

IN PISATELJICA

ŠKERL

UPORABA

VZDEVEK OLIVERJA MLAKARJA

21. IN 16. ČRKA ABC

POMLADNI

MESEC ETIOPSKI

PLEM. NASLOV

LAIK

DELOVNI SESTANEK

ORANJE (ZAST.)

EGIPČANSKI BOG SONCA

NINA IVANIČ

DENARNA DAJATEV DRŽAVI

KDOR KAJ

TAJI, ZANIKA

OTOK ČAROVNICE

KIRKE IVAN

CANKAR DRAMA

HENRIKA IBSENA

APR '1638 KONCERTNI NAPOVEDNIK 39

Niet

Psihomodo Pop

Elvis Jackson

Cannibal Corpse

Enrique Iglesias

Garbage

Siddharta

Alice Cooper

Zucchero

ZA LUNO

Agata Petar Stojanović

Pomladno sonce precej slabo vpliva na tvojo že tako nizko produktivnost, aprilski dež pa ti omogoča le čepenje v domači postelji, smiljenje samemu sebi s sladoledom v roki in gledanje ene epizode tvoje najljubše serije za drugo. Ni pa vse tako pesimistično, kot se zdi, saj denarnica z izjemo praznovanja rojstnega dne ne bo preveč trpela.

S koncem zime se končuje tudi sezona tvojega najljubšega hobija – poležavanja pred televizijo in spremljanja neposrednih prenosov zimskih športov. Čas je že, da si navijaške barve spereš iz obraza in odgovoriš na klice in sporočila, ki so se ti nabrali od začetka smučarske sezone. Kljub lenobi pa ti po nekakšnem čudežu akademsko udejstvovanje ne povzroča kakih hudih preglavic, kar se zdi čudno prav vsem v tvoji okolici.

Misli ti zaradi pomladnega sonca begajo iz predavalnice in navdušil se boš nad aktivnim preživljanjem prostega časa. Zaradi menjave dolgočasnih vaj in pisanja seminarskih nalog za dolge sprehode v naravi bo nekoliko trpel tvoj šolski uspeh v drugem polletju, vendar boš prepričan v svoj prav trdil, da se vse da nadoknaditi tudi avgusta. Naj te tudi takrat spremlja srečna zvezda.

Letošnjo pomlad boš še bolj sramežljiv kot ponavadi, zato ti samotni sprehodi v naravi in vnovično prebiranje starih ruskih klasikov ne uideta. Pazi le, da ti težka bukva ne pade na glavo, ko ti bo končno uspelo zadremati v senci pod na novo ozelenelimi drevesi. Tudi ljubezen bo ta mesec prišla v zelenih barvah, na tvojo nesrečo pa bo tudi kmalu ovenela. Več sreče te čaka pri financah, ljubezen pa več obeta poleti.

Tvoja klasična lenoba se bo še posebej kazala med jutranjimi predavanji. Simpatična sošolka se ne bo kaj dosti zmenila za tvoja ogovarjanja in namige, zaradi česar se boš močno zamislil nad sabo. Ne bo ti jasno, kam je izginil tvoj šarm, zaradi katerega je pred tabo na kolena padlo že toliko drugih. Obup te bo gnal v neracionalno razmišljanje in preden se boš naslednjič zavedel, boš na ulici mimoidočim delil rdeče vrtnice.

Ni potrebno, da veš prav vse o svojih sosedih, nehaj že zasledovati celoten prijateljski krogi tvoje simpatije na družabnih omrežjih in se raje posveti samemu sebi. Ugotovi, ali je smisel življenja res ležanje na plaži, ali bo bolje, da začneš s pevsko kariero s prepevanjem ob odprtem oknu. Kljub dejstvu, da je do naslednjega izpitnega obdobja še kar nekaj tednov, pa ne vrzi učbenikov v kot - čas bo minil še prehitro.

Mesec se bo začel precej klavrno, verjetno zaradi tvoje lastne napake, zato pazi predvsem na avtobusno karto in dežnik. Med vožnjo z javnim prevozom te bo opazil simpatičen strelec. Misli ti že uhajajo k poletju, kljub temu pa boš aktivno preživel pomlad na prostem in v dobri družbi. Tvoje družabno življenje bo naravnost cvetelo, tehtnica pa ti bo hvaležna za podaljšane sprehode v naravi.

Čas je, da se končno zbudiš iz zimskega spanja. Sonce te vabi na svež zrak, avto pa s svojim polnim tankom na roadtrip. Pokliči par prijateljev in skupaj se odpravite v neznano. Na svojih vsakodnevnih poteh bodi pozoren na prisotnost simpatičnega vodnarja, ki ti zna postati zelo dober prijatelj. Vsakodnevne skrbi pa spodi stran s čokolado, sladoledom in dobrimi serijami.

Prepusti se razvajanju, po dolgi zimi si ga povsem zaslužiš. Vikendi, preživeti v bazenu ali pa na sončnem balkonu, so kot nalašč za počasno prebujanje iz zimskega spanca. Zbuditi se ti bo uspelo ravno do konca meseca. Takrat se malo ozri okrog sebe, prav verjetno je, da te kje čaka kaka simpatična tehtnica ali škorpijon, ki te želi povabiti na kavo. Pozabi na sramežljivost in prevzemi pobudo ti.

Obeta se ti zanimivo potovanje v neznano, že prej pa boš izkoristil vsako prosto minuto za bežanje iz stvarnosti v nek svoj svet. Misli ti uhajajo na tako čudna mesta, da se boš v drugi polovici meseca zamislil nad sabo in se nekoliko umiril. Tvoj klasični spremljevalec - energijski napitek - bo tako svoje mesto prepustil zelenemu čaju in podaljšanemu nočnemu spancu.

Pred tabo je čas optimizma in ljubezni, predvsem do povsem nove garderobe. Ker naravnost sovražiš dejstvo, da te pred zimskim mrazom brani le nošenje vsaj treh puloverjev in zavijanje v šal, je pomlad zate pravo odrešenje. Najrajši bi se izognil spomladanskemu čiščenju doma in se posvetil nakupovanju, kar pa lahko močno ogrozi že tako shujšano denarnico.

V toplih dneh se počutiš kot riba v vodi, zato so ti sledeči meseci kot pisani na kožo. V prihajajočem tednu še posebej pazi na svoj telefon, saj ti v trenutki nepozornosti lahko hitro pade iz rok. Precej bolje se ti bo godilo na ljubezenskem področju, če le ne izgubiš številke svoje simpatije.

Oven Bik Dvojčka

Rak Lev Devica

Tehtnica Škorpijon Strelec

Kozorog Vodnar Ribi

Zac Harmon (blues/soul, ZDA) 7. april, Cvetličarna 15 €

Frank Turner & The Sleeping Souls (VB) 9. april, Kino Šiška 19 €

Psihomodo Pop (HRV) 9. april, Cvetličarna 18,90 €

Niet 9. april, Loški Pub 8 €

Beer Belly 9. april, Kavarna Bazen vstop prost

The Tiger Lillies (punk, VB) 14. april, Kino Šiška 18 €

Rock Monsters – Šank Rock, Zablujena generacija 16. april, Domačija Pr Brodarju, Gorenja vas 10 €

Protomartyr (post-punk, ZDA) 18. april, Gala Hala, Metelkova 11 €

Marihuana Marš – Elvis Jackson, Red Five Point Star, Borka & Woo-D, General Woo 20. april, Kampus, LJ 5 €

Parni Valjak 22. april, Cvetličarna 23,90 €

Dag Nasty (hardcore, ZDA) 24. april, Orto Bar 17 € v predprodaji, 22 € na dan dogodka

Cannibal Corpse (death metal, ZDA) 29. april, Kino Šiška 28 €

Me First And The Gimme Gimmes (punk-rock, ZDA) 6. maj, Kino Šiška 22 €

Enrique Iglesias 8. maj, Arena Zagreb od 30 € naprej

Erik Truffaz Quartet (jazz, FRA) 12. maj, Kino Šiška 20 €

Prljavo Kazalište 14. maj, Cvetličarna 19,90 €

S.A.R.S. 2. junij, Križanke 18 €

Garbage (alter rock, ZDA) 7. junij, Kino Šiška 26 €

Siddharta 9. junij, Križanke 18 €

Battles (instrumental rock, ZDA) 9. junij, Kino Šiška 16 €

Alice Cooper 12. junij, Hala Tivoli od 39 € naprej

Dropkick Murphys (celtic punk, ZDA) 14. junij, Kino Šiška 29 €

Mudhoney (grunge, ZDA) 3. avgust, Kino Šiška 18 €

Zucchero (ITA) 8. oktober, Dvorana Stožice od 41 € naprej

GABY MORENO • CARNIVAL YOUTH • MI2 LA BELLE BLEUE • ABOP • KARAVANA PIV NOČNI TEK PO ULICAH KRANJA • PONYTLON • MIKI SOLUS

www.ksk.tm.si

TEDEN MLADIHKRANJ, 13. - 21. MAJ 2016