DIPLOMSKO DELO

Arheološki park VICUS FORTUNAE

Archeological Park VICUS FORTUNAE

Kandidat: Matija Brodnjak

Program: visokošolski strokovni

Študijska smer: Turizem

Mentorica: dr. Sonja Sibila Lebe

Ptuj, junij 2012

IZJAVA

Kandidat Matija Brodnjak, absolvent študijske smeri: turizem, študijski program:

poslovna ekonomija

izjavljam, da sem avtor tega diplomskega dela, ki sem ga napisal pod mentorstvom

dr. Sonje Sibile Lebe in uspešno zagovarjal 6.6.2012.

Zagotavljam, da je besedilo diplomskega dela v tiskani in elektronski obliki istovetno in

brez virusov.

Ekonomsko poslovni fakulteti dovolim objavo diplomskega dela v elektronski obliki na

spletnih straneh knjižnice. Hkrati dovoljujem, da ga lahko bralci uporabijo za svoje

izobraževalne in raziskovalne namene s povzemanjem posameznih misli, idej, konceptov

oziroma delov teksta iz diplomskega dela ob upoštevanju avtorstva in korektnem citiranju.

Na Ptuju, 6. 6. 2012

Rad bi se zahvalil moji potrpežljivi partnerici Maji, družini in prijateljem, ki so v času

študija in pisanja diplomske naloge verjeli vame in me spodbujali. Za prijazno privolitev v

opravljanje intervjujev se zahvaljujem strokovnim sogovornikom iz različnih znanstvenih

področij.

Za nov vpogled v svet turizma in ekonomije ter strokovno vodenje do zaključka študija pa

se zahvaljujem mentorici, dr. Sonji Sibili Lebe.

Stran 1

Predgovor

Več kot deset let aktivnega dela na področju turizma doma in v tujini me je pripeljalo do

naslova diplomskega dela, imenovanega Arheološki park Vicus Fortunae. Predstavil bi rad

dejstva, zakaj in na kako bi lahko v naših dediščinsko izjemno bogatih krajih ponudili

ljudem nov turistični produkt, ki bi postal mednarodno prepoznaven.

Odločil sem se, da raziščem in predstavim rimsko zgodovino na področju nekdanje

Petovione. Mogoče bo moje raziskovanje na tem področju nekdaj celo obrodilo sadove.

Zavedanje o arheološki dediščini vsekakor obstaja, vendar pa pri tem žal tudi ostaja. Na

področju večjih investicijskih posegov v moderno predstavitev arheoloških ostalin kot

snovne kulturne dediščine v zadnjih desetletjih žal ni bilo veliko narejenega. Precej pa se je

na Ptuju in v okolici dogajalo na področju nesnovne kulturne dediščine iz rimskih časov z

oživljanjem rimskega načina življenja na vse bolj pomembnih destinacijskih rimskih

prireditvah. V njih se predstavlja nekdanji rimski vsakdan širšim množicam, ki obiskujejo

najstarejše slovensko mesto ter območje, ki je bilo izjemno vplivno v rimskem imperiju.

Tedanja Petoviona je bila takrat enako pomembna kot sedanji Dunaj - Vindobona, London

- Londinium, Beograd - Singidunum, Istanbul - Byzantium, Lyon - Lugdunum ali Valencia

- Valentia.

V prvem delu diplomske naloge sem se osredotočil predvsem na destinacijski

management, ki je v danem trenutku zelo pomemben pri kreiranju turistične podobe za

prihodnost. Med svojim službovanjem v Termah Ptuj sem veliko raziskoval področje

nesnovne rimske dediščine, da smo jo vključevali v prireditve z rimsko tematiko. Obiskal

sem tudi več tovrstnih prireditev in arheoloških parkov v tujini, ki so mi omogočili

določena spoznanja, npr. to, da imajo arheološki parki veliko podporo predvsem v zelo

razvitih destinacijskih organizacijah, s katerimi skupaj soustvarjajo nove in zanimive

načrte za prihodnost.

Sedaj delam na področju razvoja Regijske destinacijske organizacije na Znanstveno

raziskovalnem središču Bistra Ptuj, kjer razmišljamo o ustanovitvi arheološkega parka na

temo rimske zgodovine. Zdi se mi zelo pomembno, da kot regionalna destinacijska

organizacija najprej temeljito pregledamo sedanje turistične potenciale in jih skupaj z

javnim, zasebnim in civilnim sektorjem oblikujemo kot poglavitno ponudbo tega področja.

Moja velika želja je, da na podlagi analize intervjujev in strokovnih pogovorov dokažem,

da je na Ptuju in v okolici možno na realnih temeljih ustvariti tovrsten arheološki park.

Prepričan sem, da bo še bolj povezal že sedaj dobro mobilizirano "rimsko" prebivalstvo, ki

preko tematskih prireditev dokazuje pripadnost rimski zgodovini v sedanji interpretaciji.

Zavedam se, da je projekt zelo kompleksen, vendar verjamem, da je možno s skupnimi

napori prikazati v sedanjosti utrip življenja naših prednikov, ki so nam resnično zapustili

"zakladnico tisočletij", kar se uporablja kot slogan v marketinških sporočilih za mesto Ptuj.

Takšen produkt bi dal destinaciji dodano vrednost, kakršne v naših krajih še nimamo.

Stran 2

KAZALO

1 UVOD ................................................................................................................................ 3

1.1 Opredelitev problema .......................................................................................................................... 3

1.2 Namen, cilji in osnovne trditve ............................................................................................................ 4

1.3 Predpostavke in omejitve .................................................................................................................... 4

1.4 Predvidene metode raziskovanja: ........................................................................................................ 5

2 DESTINACIJSKI MANAGEMENT ......................................................................... 6

2.1 Definicija destinacije ter destinacijski management ........................................................................... 6

2.2 Funkcije destinacijskega managementa .............................................................................................. 6

2.3 Cilji destinacijskega managementa ..................................................................................................... 8

3 PREDSTAVITEV PONUDBE ARHEOLOŠKIH PARKOV ................................. 10

3.1 Arheološki park - dejavnost rekonstruiranja preteklosti .................................................................... 10

3.2 Pomen arheološkega parka v prihodnosti kot del integralne turistične ponudbe destinacije ........... 13

4 PONUDBA ARHEOLOŠKEGA PARKA ................................................................ 14

4.1 Predstavitev arheološke dediščine v Carnuntumu ............................................................................. 14

4.2 Arheološke najdbe na območju Petovione ........................................................................................ 16

4.3 Podravsko-ptujsko-ormoška regionalna destinacijska organizacija .................................................. 18

4.4 Analiza intervjujev ............................................................................................................................. 24 4.4.1 Pogled na dosedanji turistični razvoj Ptuja z okolico in kdo naj se ukvarja s turizmom kot eno izmed najbolj zanimivih gospodarskih dejavnosti? ................................................................................ 25 4.4.2 Glavni turistični atributi v naših krajih ..................................................................................... 26 4.4.3 Pomen Petovione in kako je rimska zgodovina vplivala na razvoj mesta Ptuj.......................... 26 4.4.4 Pomembnost arheološkega parka na našem področju za razvoj turizma .................................27 4.4.5 Pomen historičnih prireditev z rimsko tematiko ...................................................................... 28

5 SKLEP IN PRIPOROČILA ..................................................................................... 34

SEZNAM LITERATURE ................................................................................................. 38

SEZNAM VIROV .............................................................................................................. 39

SPLETNI VIRI .................................................................................................................. 40

Stran 3

1 UVOD

1.1 Opredelitev problema

Ptuj, najstarejše slovensko mesto, z okolico ni le prepoznavna mestna veduta z mogočnim

gradom, ali kurent, ki ga lahko srečamo na mnogih promocijskih turističnih materialih

države Slovenije. Ptuj je kraj, ki je imel v zgodovini pomembno vlogo na vojaških in

trgovskih poteh. Rimska Petoviona naj bi po zanesljivih podatkih imela 40.000 prebivalcev

in je bila tedaj eno izmed največjih mest rimskega cesarstva, pojasnjuje Mastenova (2009).

Gojkovičeva (2011) navaja, da so arheološke najdbe zgovoren dokaz o pomembnosti tega

največjega in najstarejšega mesta s kontinuirano poselitvijo v tem delu tedanje rimske

province Panonije. O tem priča tudi dejstvo, da je Povodnov muzej ob mestnem stolpu

najstarejši muzej na prostem v tem delu Evrope. Mesto ob Dravi ima zraven bogate

zgodovine zelo ugodno turistično lokacijo v Evropi, ki jo je pred kratkim dopolnila še

avtocesta do Ptuja, kar bo v prihodnje dodatno vplivalo na razcvet turizma.

Na osnovi potovanj in dela v tujini je avtor diplomske naloge spoznal veliko krajev po

Evropi in Afriki, ki so bili v času Rimskega imperija, predvsem zaradi trgovskih poti,

pomembna tranzitna mesta, na katera pa so se naselili ljudje na lokaciji prvotnih rimskih

legij. Prebivalci v tistih krajih so zelo ponosni na zgodovinsko zapuščino in veliko vlagajo

v turistično infrastrukturo, ki jo utemeljujejo na zgodovinskih dejstvih. Preko

spektakularnih replik rimskih dogodkov in s predstavitvijo rimskega življenja so oblikovali

zelo obiskane zgodovinsko – doživljajske turistične produkte.

Ptuj svoje zgodovine zaenkrat ni znal dovolj izkoristiti pri oblikovanju turističnih storitev.

Problem destinacije je splošno pomanjkanje novih turističnih produktov, nepovezovanje in

nezavedanje ljudi o zgodovinskih dejstvih, ki jih mestu ponuja rimska zgodovina, je

prepričana Lebejeva (2011).

Projekt arheološkega parka, imenovan Vicus Fortunae ali »naselje sreče«, katerega

ustanovitev tukaj obravnavamo, lahko vsebuje strokovne, pedagoške, kulturne, turistične

in druge elemente, ki bodo kot celota ponudili trgu nov, na zgodovini temelječ

prireditveno – razstavni ter tržno naravnan center na temo rimske kulture. Park bo

namenjen vsem, ki jih zanima rimski način življenja in bo ponujal splet spektakularnih

prireditev, kulinarike, običajev, otroških taborov, specializiranih programov za podjetja…

Vsa infrastruktura na kraju, kjer se je pred dva tisoč leti resnično nahajal Vicus Fortunae,

ali na kakšni drugi lokaciji, kjer je še danes svetišče boga Mitre, je primeren prostor za

obuditev rimskega načina življenja v obstoječih in rekonstruiranih rimskih vilah, hlevih,

amfiteatrih, forumih…

Rimska umetnost ter z njo povezan življenjski stil tedanjega časa je temelj današnjega

zahodnega sveta. Združiti zgodovinsko oprijemljive dokaze z moderno tehnologijo in tako

oblikovati novo turistično ponudbo je zato izziv, iz katerega je potrebno ustvariti nov in

zanimiv turistični produkt, ki si ga bo ob obisku naših krajev želel videti vsak mlad ali

starejši svetovni popotnik.

Stran 4

1.2 Namen, cilji in osnovne trditve

Namen

V svoji bogati zgodovini je imel Ptuj položaj, kakršnega bi si želel marsikateri kraj v

Evropi. Zakladnica tisočletij, kot ga mnogi radi poimenujejo, pa prav te zaklade skriva v

neprimernih prostorih, ki so daleč od oči spoznavanja zgodovine željnih turistov.

Predlagati pot, kako povezati turistične interese subjektov v kakovosten turistični produkt,

v katerem bodo vsi videli razvojni, izobraževalni in navsezadnje tudi finančni smisel, je

osnova, da želje o multimedijskem arheološkem centru v prihodnosti postanejo tudi

resničnost.

Med razvojne cilje Ptuja bi lahko uvrstili prizadevanje, da Ptuj postane arheološki center

Slovenije, ki v svojem turističnem delu prireja kongrese, simpozije in različne delavnice, s

čimer bi se z okolico še bolj odločno vpisal med zgodovinska mesta v Evropi, ki želijo

svetu predstaviti bogato dediščino svojega kraja.

Cilji

Osnovni cilj naloge je izdelati predlog za vzpostavitev arheološkega parka. Iz njega

izhajajo naslednji podcilji:

- opredeliti vlogo arheološkega parka v ponudbi destinacije,

- predstaviti ponudbo destinacije,

- prikazati arheološki park kot dejavnost rekonstruiranja preteklosti in

- opredeliti ponudbo arheološkega parka kot del integralne turistične ponudbe

destinacije.

Osnovna trditev

V naslednjih letih je možno urediti na območju Ptuja in okolice vrhunsko opremljen

arheološki park Vicus Fortunae z zanimivimi prireditvami, ki bodo regijo povzdignili med

turistično pomembnejše kraje v tem delu Evrope.

1.3 Predpostavke in omejitve

Predpostavke:

Predpostavljamo, da bo Slovenija tudi v prihodnosti predstavljala v EU eno izmed

priljubljenih turističnih dežel, ki bo gradila svojo konkurenčno sposobnost na razvoju

kakovostnega turizma za zahtevne obiskovalce, kamor sodi razvoj kulturnega turizma.

Kulturni turizem se iz leta v leto povečuje, saj so turisti vse bolj zahtevni in je lahko ravno

kulturna dediščina eden izmed povodov za obisk določene destinacije. Koliko turistov bo

Ptuju in okolici uspelo pritegniti, pa je odvisno od inovativnosti in enkratnosti ponudbe

destinacije. Predpostavljamo, da arheološki park na območju enega izmed največjih

nekdanjih rimskih mest predstavlja nujen pogoj za razvoj tovrstne ponudbe.

Omejitve:

- geografsko smo se omejili na Slovenijo in v njej na Ptuj z okolico, pri mednarodni

primerjavi pa na okolico Dunaja, natančneje na arheološki park Carnuntum;

Stran 5

- glede na zgodovinsko obdobje smo se omejili na čas rimskega vpliva v naših krajih,

predvsem na čas nastanka ter razcveta tedanje Petovione;

- strokovna omejitev se nanaša na razvoj ponudbe kulturnega turizma v destinaciji, ki

temelji na arheologiji in zgodovini;

- organizacijska omejitev je povezana s številom izvedenih intervjujev in pogovorov

s strokovno usposobljenimi sogovorniki.

1.4 Predvidene metode raziskovanja:

Diplomska naloga je poslovna raziskava. V okviru raziskovalnega dela naloge smo

uporabili naslednje metode in postopke:

- metodo kompilacije, saj smo povzemali vsebine drugih avtorjev, s katerimi smo

zastavili nalogi teoretičen okvir;

- metodo deskripcije, s katero smo predvsem opisovali teorijo in bo omejena na jedro

naloge ter na posnetek stanja;

- metodo klasifikacije, s katero smo razložili določene strokovne pojme, predvsem iz

arheologije;

- primerjalno analizo, znotraj katere smo predstavili delovanje arheološkega parka v

tujini;

- sintezo, s katero smo v sklepnem delu strnili teoretična spoznanja in rezultate

analize.

Podatke in strokovne podlage smo zbrali s pomočjo znanstvene in strokovne literature ter

internetnih virov. Pomemben del podatkov smo pridobili s pomočjo intervjujev in

pogovorov. Naši sogovorniki so bili strokovnjaki s področja arheologije, turizma, javne

uprave, evropskih kulturnih skladov, spomeniškega varstva ipd.

Stran 6

2 DESTINACIJSKI MANAGEMENT

2.1 Definicija destinacije ter destinacijski management

Zelo pomembno je, da se celotna turistična destinacija poistoveti z razvojnimi koncepti in

prioritetami v turizmu. V začetku bomo opisali pojem in funkcije destinacijskega

managementa, nato pa predstavili še funkcioniranje novo nastale organizacije, ki bo

vmesni del med lokalno in nacionalno turistično sfero.

Beseda destinacija (lat. destinatio – namembni kraj) se uporablja v vseh oblikah romanskih

jezikov, razširjena pa je tudi na anglosaksonsko govorečih območjih. V svojem izvornem

pomenu je sinonim za »namembni kraj«, kot tudi cilj – končni ali vmesni. Destinacija je

vedno bolj postajala sopomenka za turistično lokaliteto, cono, regijo, državo, skupino

držav ali celo kontinent (Milovanovič 2005, 9; povz. po Magaš 97, 10).

Destinacijski management obsega organizacijo in upravljanje vseh procesov notranjega in

zunanjega okolja posamezne destinacije. Bistvena vloga destinacijskega managementa je

na eni strani skrb za naravno in družbeno okolje, na drugi pa skrb za smiselne investicije v

infrastrukturo in trženje destinacijske znamke (Uran, Ovsenik 2006, 81).

Temeljna konkurenčna enota na globalnem turističnem trgu je turistična destinacija in ne

ponudniki posameznih turističnih storitev. Za uspešno in učinkovito poslovanje turističnih

subjektov v turistični destinaciji je pomembno zagotavljanje konkurenčnosti turistične

destinacije kot celote. Vsestranski strateški pristop, ki se danes uporablja za doseganje

konkurenčnosti turistične destinacije na globalnem trgu, je management ali skupno

upravljanje turistične destinacije (Uran, Ovsenik 2006, 36).

Management turistične destinacije obsega organiziranje, vodenje in koordiniranje izvajanja

temeljnih poslovnih funkcij na ravni turistične destinacije, torej skupnega načrtovanja

razvoja turistične destinacije, skupnega razvoja in oblikovanja trženja ITP (integralna

turistična ponudba) na globalnem trgu. Moderno organiziran destinacijski management

prevzema vlogo osnovnega generatorja razvoja turizma v destinaciji. Zagotavlja natančno

poznavanje integralnih turističnih produktov turistične destinacije in povezuje turistično

destinacijo po vertikalni osi preko modernih globalnih distribucijskih kanalov s končnim

potrošnikom. Zaradi sodelovanja na globalni ravni omogoča dobro poznavanje trga

potrošnika in zagotavlja sprotno prilagajanje ITP turistične destinacije potrošnikovim

željam (Uran, Ovsenik 2006, 36).

2.2 Funkcije destinacijskega managementa

Funkcije destinacijskega managementa se tesno prepletajo med seboj. Po Klančniku (2003,

9) lahko funkcije destinacijskega managementa razdelimo v naslednje skupine:

načrtovanje, razvoj, ohranjanje, marketing in poslovanje.

Načrtovanje

Turistično gospodarstvo v svetovnem merilu postaja najhitreje rastoč ekonomski sektor

sveta, ki po ocenah UNWTO (www.unwto.org) zaposluje več kot 12 milijonov ljudi.

Stran 7

Ljudje predstavljajo osrednji vir njegovega učinkovitega delovanja, zato je načrtovanje v

turizmu zelo pomembno na vseh nivojih za uresničitev uspešnega razvoja turizma in

managementa. Izkušnje na številnih turističnih območjih po vsem svetu so pokazale, da

strateški in koordinirani razvoj turizma prinaša koristi, sočasno pa se izognemo večjim

težavam. Območja, ki so razvijala turizem brez načrtovanja, so velikokrat doživela močno

onesnaženje okolja, nezadovoljstvo turistov in lokalnega prebivalstva ter družbene

probleme. To pa je posledično privedlo do zmanjšanja ekonomskih koristi (Milovanovič

2005, 10; po Magašu 2003, 99).

Razvoj

Nujno je, da so turistični razvojni programi na regionalni, državni in mednarodni ravni

zasnovani na največjem možnem številu informacij; ne samo za strateško načrtovanje, tudi

za operativno delovanje so informacije ključna prednost (Uran, Ovsenik 2006, 71).

Turizem lahko odigra pomembno vlogo pri spodbujanju skladnega regionalnega razvoja in

s tem pri prerazporejanju družbenega bogastva, zlasti pri »prenosu« delovnih mest in

»prelivanju« dohodka iz gospodarsko uspešnih v turistično privlačna, a hkrati gospodarsko

manj razvita, pretežno ruralna območja ter industrijsko in rudarsko izčrpana območja.

Poleg tega lahko prispeva k ohranjanju poselitve na območjih depopulacije, k ohranjanju

kulturne krajine ter k revitalizaciji propadajočih vasi. Vendar je za to potrebno najprej

ustvariti ugodne pogoje, ki bodo privabili investitorje na ta območja ter lokalnemu

prebivalstvu zagotovili osnovne pogoje za razvoj njihovih podjetniških idej, in sicer:

- z državnimi vlaganji v splošno infrastrukturo, pomembno za turizem (dostopnost

urejene lokalne ceste, kolesarske poti, čistilne naprave, obnova objektov kulturne

dediščine),

- z ustvarjanjem ugodnih pogojev poslovanja za nove vlagatelje (davčne in razvojne

spodbude),

- s krepitvijo usposobljenosti za razvoj (z izobraževanjem in usposabljanjem

obstoječih in potencialnih nosilcev podjetniških idej, vzpostavljenim sistemom

svetovanja in informiranja…) (Uran, Ovsenik 2006, 75).

Ohranjanje destinacije

Če želimo v turistični destinaciji uspešno razvijati turizem, je za trajnostni razvoj potrebno

funkcijo ohranjanja razumeti kot ključno nalogo. Trajnostno naravnan razvoj ne pomeni,

da se ohranja samo naravna dediščina, ampak da se ohranja tudi kulturna dediščina.

Kulturno-zgodovinske objekte je potrebno za ohranjanje nenehno obnavljati, potrebno jim

je določiti njihov namen obstoja in jih vzdrževati, da lahko dopolnjujejo turistično

ponudbo destinacije. Kot konkurenčna prednost destinacije so lahko tudi tradicije, običaji

in tradicionalne prireditve destinacije, zato je potrebno in pomembno tudi njihovo

ohranjanje (Milovanovič 2005, 13; povz. po Gosar in Jurinčič 2002, 53).

Mlakar (2011) meni, da »eno je vedeti, drugo je razumeti, tretje pa je čutiti«. »Regijo ali

kraj je potrebno čutiti, le takrat jo lahko tudi prodajaš in ohranjaš«. "Že pred 1. svetovno

vojno je bilo na Ptuju 7 hotelov, 25 znamk vina, 35 gostiln, ki je vsaka ponujala kaj

drugega: neko originalnost, neko zgodbo..."

Stran 8

Marketing

Sodobno trženje zahteva od podjetja veliko več kot pa le dober izdelek, privlačno ceno in

dostopnost izdelka za ciljne odjemalce; podjetje mora tudi komunicirati, tako z

obstoječimi kot z možnimi potencialnimi kupci. Tržno komuniciranje je namreč odločilno

pri oblikovanju zavesti o obstoju izdelkov ali storitev, oblikovanju pozitivne podobe (o

blagovni znamki) in pri pospeševanju distribucije (Brezovec 2006, 1; povz. po Kotler P.

1996). Razvoj interneta je omogočil, da podjetja, organizacije in drugi uporabniki dosegajo

trge po vsem svetu ob nizkih distribucijskih stroških in brez pomoči klasičnih medijev.

Prednosti interneta so predmet različnih raziskav, tako za ponudnike različnih storitev kot

za porabnike. Teoretiki tako opozarjajo na številne prednosti za podjetja, ki jih prinaša

internet in v njem vidijo nov medij za oglaševanje in odnose z javnostjo, nov kanal za

distribucijo izdelkov/storitev, priložnost za prodor na novo tržišče, novo pot do kupca, nov

način zmanjševanja stroškov zaradi reduciranja delovne sile (Brezovec 2006, 1; povz. po

Chaffey 2000).

Poslovanje

Ustvarjanje ugodnejšega poslovnega okolja za razvoj turizma je neposredno povezano z

ustvarjanjem ugodnega poslovnega okolja za razvoj podjetništva v Sloveniji. Splošni cilji

destinacijskega managementa so doseganje ekonomskih, družbenih in okoljskih koristi. Te

koristi, ki izhajajo iz ciljev destinacijskega managementa, morajo biti dostopne vsem, tako

obiskovalcem, ponudnikom kot tudi prebivalcem določene destinacije (Brezovec 2004, 2).

2.3 Cilji destinacijskega managementa

Klančnik je cilje destinacijskega managementa definiral kot: trajnostni razvoj,

konkurenčen odnos vrednost – cena, organizranost destinacije in dobičkonosnost (Klančnik

2004, 9).

Trajnostni razvoj

Trajnostni razvoj mest pomeni, da pri uporabi, načrtovanju in ureditvi upoštevamo, da za

nami pridejo še naslednje generacije in da tem pustimo mesto v kar se da dobrem stanju.

To pomeni, da bo primerno za kvalitetno prebivanje v njem, preživljanje prostega časa ter z

urejenim delovnim okoljem in čim manjšo porabo energije, s tem pa tudi s čim manj

odpadkov, ki bremenijo samo mesto in tudi njegovo okolico. Trajnostna kultura na

področju arhitekture, gradbeništva in urbanizma, tako kot na drugih področjih

gospodarskega, socialnega in okoljskega razvoja, namreč dviguje merila kakovosti

načrtovanja, gradnje in samega življenja. Trajnostna prenova uvaja v skladu z

zgodovinskim izročilom nove pristope preurejanja stanovanjskih sosesk in širjenje

stanovanjskih predelov. V ta sklop spada tudi stanovanjska problematika in revitalizacija

mestnih jeder kot centralnega dela mest (Sitar 2005, 14).

Prav Ptuj se, kot veliko ostalih mest na Slovenskem, srečuje s tovrstnimi izzivi

revitalizacije. Arheološki park bo prispeval k ohranitvi kulturne dediščine, da bo na

pravilen način konzervirana in restavrirana v dostojnih prostorih in se ne bo izpostavljala

vremenskim dejavnikom. Predvsem odlitki spomenikov lahko nadomestijo obstoječe,

originali pa bodo popestrili notranjost arheološkega parka in s tem prispevali h kvalitetni in

trajnostno naravnani turistični ponudbi, meni avtor.

Stran 9

Konkurenčen odnos vrednost – cena Za večjo uspešnost slovenskega turizma je eden najpomembnejših poudarkov dvig

konkurenčnosti, ki je tesno povezan z dvigom kakovosti in posledično z zadovoljstvom

gostov na ravni turističnih ponudnikov, turističnih destinacij in na državni ravni. Za

ustvarjanje konkurenčne prednosti pred tekmeci mora podjetje zagotoviti primerljivo

vrednost za kupca s tem, da svoje aktivnosti izvaja učinkoviteje kot tekmeci (na primer z

nižjimi stroški, z boljšo kakovostjo,...) ali pa izvaja aktivnosti na edinstven način, kar

ustvarja večjo vrednost za kupca in omogoča doseganje višje cene.

Organiziranost destinacije

V svetu je znanih veliko oblik organiziranosti turistične destinacije, ki je ponekod celo

predpisana z zakonodajo. Ne glede na pravno obliko pa lahko rečemo, da je poglavitna

naloga destinacijske organizacije promocija turizma in pridobivanje sredstev za njegov

razvoj. Ustrezna organiziranost turizma lahko pomembno vpliva na učinkovitost pri

razvoju turističnega območja. Dobra organiziranost turizma se lahko npr. kaže v

sodelovanju javnega, civilnega in zasebnega sektorja, ki usklajeno izvajajo aktivnosti v

razvoju in trženju turizma določenega območja. Da lahko vsi sektorji usklajeno delujejo,

morajo seveda biti povezani in se vzajemno dobro informirati.

Dobičkonosnost

Če dobro razmislimo, je gostoljubnost tisti del vedenja vsakega posameznika, zaposlenega

v turizmu, ki da gostu občutek, da je zaželen. Gostoljubnost prinaša nasmeh, zato se gost

rad vrne tja, kjer se počuti toplo sprejetega. Prav tako gost sam od sebe ne bo kar prišel v

določeno turistično destinacijo; potrebno je poskrbeti za njeno smiselno in ciljno

usmerjeno promocijo. Varčevanje pri promocijskem materialu se je pogosto pokazalo kot

napačno, navaja Klančnik (2003).

Dobiček turističnim podjetjem ali organizacijam omogoča, da bodo v prihodnosti lahko

delovala in ustvarjala. S pomočjo investicij v turistični sektor bodo lahko razvijala in širila

ter bogatila ponudbo turistične destinacije. Podjetje, ki pozitivno posluje, lažje in hitreje

sledi svoji viziji in zastavljenim ciljem (Planina 1996, 120-121).

Destinacijski management je pomembno orodje v rokah deležnikov na ravni destinacije.

Organizacija za destinacijski management, je organizacija, ki na regionalni ravni skrbi za

strateški plan razvoja turizma (Buhalis, 2000). Lokalnim podjetjem pomaga graditi

konkurenčne prednosti in jih oblikovati na ravni destinacije (Sainaghi, 2006). Ima vlogo

oblikovalca razvojne strategije na ravni destinacije in skrbnika za njeno izvedbo. Pri tem so

temeljni strateški cilji regionalne destinacijske organizacije: skrb za dolgoročen razvoj

lokalnega okolja, trajnostni razvoj turizma (usklajenost med ekonomskim, ekološkim in

družbenim okoljem), skrb za zadovoljstvo turistov ter skrb za maksimizacijo dobičkov

turističnih podjetij (Buhalis, 2000). Pomembna naloga je tudi skrb za povezovanje v širše

globalno okolje.

Stran 10

3 PREDSTAVITEV PONUDBE ARHEOLOŠKIH PARKOV

3.1 Arheološki park - dejavnost rekonstruiranja preteklosti

Arheološki park in muzej na prostem, kljub več kot stoletni tradiciji, predstavlja nov,

moderen način predstavitve, kjer prikaz kulturnih spomenikov dobi nove razsežnosti. Cilj

tovrstnih ustanov ni več le hranjenje in varovanje gradiva, temveč nazornejši in bogatejši

prikaz spomenikov, predvsem pa prikaz preteklega življenja. To so smernice, ki so bile

starejšim generacijam tuje. Danes so vidne težnje po populariziranju dediščine in

približevanju arheološke stroke širši publiki s prijaznejšim in razumljivejšim prikazom

meni Breznikova (2006).

Funkcija arheoloških parkov in muzejev na prostem še zdaleč ni več zgolj ohranjanje in

predstavitev ostalin (ruševin) sub divo, temveč je težnja po prikazu vseh segmentov

preteklega življenja, vključujoč ljudi, živali, okolje, pretekle oblike dejavnosti itn. Zato ni

naključje, da se je za ta tip predstavitve uveljavil izraz »dejavnost rekonstruiranja

preteklosti«. Promocija v arheoloških parkih in muzejih na prostem je postala

multidisciplinarna panoga, ki se razvija v take razsežnosti, da je vedno več pobud za

ustanovitev nove znanstvene veje, ki se bo ukvarjala izključno z načini in možnostmi

prezentacije (npr. Ahrens 1990, 10-11; Schmidt 2000, 44ss; Merriman 2002, 541). Za

predstavitev arheoloških ostalin na prostem se uporabljata oba pojma, muzej in park.

Razliko je definiral Claus Ahrens na podlagi koncepta ureditve prostora. V nasprotju z

muzejem na prostem nudi arheološki park obiskovalcu poleg informativnega značaja

prijeten sprehod. Zato je park navadno večji in vključuje poleg zgodovinskih eksponatov –

razstavkov - elemente krajinske arhitekture ter ponuja objekte za sprostitev, razvedrilo in

zabavo. Gre za »ponudbo za prosti čas« z namenom, da predstavi kulturnozgodovinske

objekte (Ahrens 1990, 40).

Arheološki park je območje, ki je arheološko zaščiteno, dopolnjeno z elementi krajinske

arhitekture in urejeno za sprehode (ima parkovno ureditev), kjer so na prostem razstavljene

arheološke ostaline in »situ«. Sodobni kriteriji muzejske predstavitve so se do danes

spremenili v težnji po živem in resničnem prikazu, ki je zanimiv in razumljiv, čemur

»prezentacija golih ruševin ne zadosti« (Gollmann 1991, 63). Prikaz preteklega življenja iz

določenega arheološkega obdobja je tako v neposredni povezavi z rekonstrukcijami,

Čedalje več pa je teženj po prikazu (rekonstruiranju) ne le posamičnih objektov, temveč

nekdanjega okolja in načina življenja. Zato se vse pogosteje uporablja izraz »dejavnost

rekonstruiranja preteklosti« (Ahrens 1990, 9-10). V ponudbo sodobnih arheoloških parkov

sodi več oblik prikaza preteklosti in dejavnosti; nekaj jih bomo našli v nadaljevanju.

Rekonstrukcije objektov in okolja

Razvoj arheoloških muzejev na prostem in parkov je v neposredni povezavi z razvojem

rekonstruiranja bivalnih objektov v naravni velikosti (Ahrens 1990, 12-32). Ker so

ruševine objektov za laičnega opazovalca velikokrat nerazumljive in uspejo le delno

predstaviti nekdanjo kulturo in okolje, objekte pogosto rekonstruirajo v njihovi naravni

velikosti. Take rekonstrukcije nudijo gledalcu jasnejšo sliko in imajo hkrati nanj močan

emocionalni učinek. Pri rekonstruiranju objektov je nujno upoštevanje metod

eksperimentalne arheologije in izsledkov etnoarheologije (Ahrens 1990, 20-32; Antoni

1999, 217). Ker dajejo rekonstruirane stavbe zgolj delni vpogled v zaključeno kulturo ali

Stran 11

kulturno okolje, so se nadalje arheološki parki in muzeji na prostem razvijali tako, da so

prikaz obogatili z upoštevanjem in rekonstrukcijo takratnega naravnega okolja. Težnja je

po predstavitvi objektov v originalnem – pristnem okolju.

Historične delavnice in prikaz arheoloških izkopavanj ter načina dela

Posebna oblika rekonstruiranja preteklosti so historične delavnice, ki se vse pogosteje

vključujejo v dejavnost muzejev in parkov. Tam lahko obiskujoče skupine izvajajo različne

dejavnosti z namenom, da podoživijo izseke življenja prednikov, kot na primer izdelovanje

kamenega orodja, volne za blago, pridelovanje moke za kruh, izdelavo keramičnih loncev

brez lončarskega vretena, izdelavo peči ter pripravo hrane. Cilj parkov ni samo

prikazovanje preteklosti, temveč približevanje arheološke stroke širši publiki. To vključuje

prikaz arheologov pri delu in arheoloških ostalin ob izkopu, v nekaterih primerih pa se

lahko obiskovalci ob strokovnem nadzoru tudi sami preizkusijo v tej veščini (Ah rens

1990, 30).

Tipologija arheoloških parkov

Danes poznamo veliko število in oblik arheoloških parkov. Naslednja tipologija je

osnovana s pomočjo tipologije muzejev na prostem (Grafenauer 2000; Lah 2002, 183ss) in

različnih študij na temo prezentacije arheoloških spomenikov (Ahrens 1990; Ažman –

Momirski 1993, 83ss).

Tako lahko v osnovi postavimo naslednje kriterije delitve, ki pa se velikokrat med seboj

prepletajo: obseg parka oziroma število objektov, ki so prikazani (hiša, mesto, mesto s

krajino, historična krajina), tip najdišča oziroma vsebina (naselbina, grobišče), periodičnost

prikaza (prikaz enega ali več arheoloških obdobij), oblika predstavitve oziroma način

ohranjanja (konservacija, restavracija, rekonstrukcija, kopije), vpetost v okolje (urbano,

naravno okolje), način življenja, ki ga prikazuje (mestno ali podeželsko življenje oziroma

samo segmenti življenja, na primer rokodelska dejavnost, poljedelstvo, živinoreja itn.),

oblike spremljajočih prikazov preteklosti (historične delavnice, gledališke predstave,

multimedijske predstavitve, računalniške simulacije ipd.).

Temu lahko dodamo še delitev glede na lastništvo (zasebna, državna last, kombinacija

obojega), pomenske razsežnosti (lokalni, regionalni, državni, meddržavni pomen). Čeprav

arheološki park definira predstavitev ostalin "in situ", pa v arheološke parke za

razumljivejši in nazornejši prikaz postavljajo objekte, ki prvotno niso stali na tem mestu.

Koncepti postavitve arheološkega parka

Postavitev arheološkega parka mora nujno temeljiti na predhodnih izkopavanjih in mora

vsebovati arheološke ostanke (Ahrens 1990, 9; Antoni 1991, 217). V predstavitev naj bodo

vključene naslednje oblike: originalni ostanki, rekonstrukcije in aktivnosti. Najboljše je

preplet vseh naštetih oblik, ki sestavljajo celovito predstavitev. Za osnovanje arheološkega

parka, ki bo zadostil navedenim zahtevam, je nujno skupinsko delo različnih

strokovnjakov: arheologov, spomeniških varstvenikov, arhitektov, pravnikov in turističnih

strokovnjakov, ki na podlagi strokovnih znanj, načel in pravil predhodno jasno začrtajo

nastavke za ureditev in predstavitev. Predstavitev mora biti smiselna in v skladu z

znanstvenimi raziskavami (Gollmann 1991, 65; Guštin 2000, 25). »Idealni« arheološki

park je postavljen v središče ali bližino območja, ki je zaščiteno s spomeniškovarstveno

regulativo, hkrati pa to za turizem pomeni dobro dostopnost, npr. bližina letališča in cestne

Stran 12

povezave. V večletni praksi muzejev na prostem in arheoloških parkov je bilo ugotovljeno,

da je njihovo gradnjo smiselno načrtovati na območjih, kjer so prisotni arheološki ostanki,

kar posledično pomeni prikaz ostalin "in situ" in predstavlja pomemben prispevek k

varovanju kulturne dediščine. Še več: spomeniki so v prvotnem okolju, ki odseva izvirne

razmere ljudi, ki so tam nekoč živeli (Ahrens 1990, 60; Antoni 1999, 217ss).

Rekonstrukcije objektov so zelo dobrodošla metoda za razumljivejši prikaz preteklosti. Biti

morajo v skladu z znanstvenimi spoznanji. Tak projekt zahteva sodelovanje arheologov

izkopavalcev z arhitektom, saj arheolog na podlagi svojih ugotovitev večkrat ne more

podati uporabnega predloga za rekonstrukcijo. Veliko je muzejev in parkov, ki

predstavljajo več različnih arheoloških in zgodovinskih obdobij. To je zelo domiselna in

vabljiva ponudba, vendar laični obiskovalci pogosto »zamešajo« značilnosti posameznih

obdobij. To se dogaja še pogosteje, če so taki objekti zelo blizu skupaj. Zato je pri več

periodni predstavitvi potreben dovolj velik vmesni prostor med posameznimi objekti, da

obiskovalec stvari v mislih ne bo povezal.

Idealni arheološki park, kot tudi idealna muzejska razstava, mora odsevati preteklo

življenje ljudi, ki so nekoč tukaj živeli, in ne življenja arheologov, ki so tod izkopavali. Ne

smemo pozabiti, da se prikazuje način življenja in ne zgolj predmeti. V nasprotju z muzeji

zaprtega tipa imajo arheološki parki velikansko prednost v rekonstruiranju in

predstavljanju preteklega življenja »in situ«. Predvsem pa naj ne bo to »predstavitev smrti

in minljivosti, temveč pozitivnega koncepta žive arheologije, torej življenja« (Weber, 1991,

104; Antoni 1999, 218-219).

Avtor diplomske naloge meni, da so se pravega koncepta arheološkega parka lotili v

nemškem mestu Xanten. Tam so na strokoven in turistično zanimiv način prikazali pot

skozi čas na nekdanjem ozemlju rimskega tabora ob reki Ren. Največjo pozornost pa so

posvetili prav času vladavine rimskega cesarstva, ki je najpomembneje zaznamovala ta del

Nemčije. Arheološki park je narejen v smislu, da pritegne tudi nezainteresirane

obiskovalce s svojo prefinjeno, zanimivo in dodelano zgodbo, ki jo predstavijo kot

edinstveno turistično doživetje v rimskem cesarstvu.

Sodobna tehnologija, razvoj turizma in razvedrilo v arheološkem parku

Razvoj sodobne tehnologije je obogatil prikaz preteklosti na še bolj živ in privlačen način.

Ta vključuje predstavitve na ekranu, filme, računalniške simulacije in multimedijske

predstavitve, pri čemer je doživetje obogateno z glasbo, zvokom, vonjavami ipd. Posebnost

arheoloških parkov in muzejev na prostem je poleg izobraževalne in znanstvene funkcije

razvedrilo, sprostitev in turizem, seveda na način, ki ustreza predstavljenemu času in

okolju. Sem sodijo tudi različne moderne oblike zabave, igrala za otroke, vrtci, predstave,

ki rekonstruirajo določene segmente življenja ipd.

V sklopu parka so tudi trgovine s spominki in knjigarne, čajnice, restavracije z rimsko

hrano, pripravljeno po originalnih receptih, počitniške hišice, mesta za kampiranje,

amfiteatri ipd. Zavedati se je potrebno potencialnih gostov generacije Z, ki si ne

predstavlja več življenja brez visoko tehnoloških tabličnih računalnikov z zanimivimi

aplikacijami in nadgrajeno resničnostjo. Prav tako pa je še vedno potrebno upoštevati, da

so prejšnje generacije malce manj računalniško pismene in da jim je potrebno predstaviti

zgodovino na njim razumljiv način.

Stran 13

3.2 Pomen arheološkega parka v prihodnosti kot del integralne turistične ponudbe

destinacije

Najstarejše mesto v Sloveniji je poznano predvsem po rimski in srednjeveški zgodovini.

Srednjeveška je odlično ohranjena in dostopna na mogočnem ptujskem gradu in po

muzejih Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož. Rimska zgodovinska dediščina pa se nahaja

predvsem v lapidariju Dominikanskega samostana, bližnjih Mitrejih, Povodnovem muzeju

in znanem Orfejevem spomeniku na Slovenskem trgu. Prav tako pa obstaja še ogromno

rimskih ostalin predvsem v depojih, ki niso namenjeni ogledom kulture željnih gostov.

Sodobno opremljen arheološki park na dostopni lokaciji in z možnostmi za razširitev bi

pomenil ogromen doprinos k turistični ponudbi kraja. Predstavljal bi nov zgodovinski

produkt, namenjen vsem generacijam, ki bi turiste zadržal dlje v teh krajih. To bi imelo

zelo pozitiven učinek predvsem pri ponudnikih nočitvenih kapacitet, ki bi pridobili goste

za dlje časa ter pri vseh ostalih, ki sodelujejo pri oblikovanju celovitega turističnega

produkta v destinaciji. Park bi izjemno ugodno vplival na razvoj slovenske arheologije, ki

bi s tem pridobila prvi celovit park. Postal bi lahko mednarodno prepoznaven, saj je rimski

imperij in zgodbe, povezane z njim, privlačno zgodovinsko obdobje, ki ga lahko kot zelo

zanimivo uvrstimo v turistično ponudbo, je prepričan avtor.

Vključevanje v turistično ponudbo kraja

V tujini arheološke parke in muzeje na prostem čedalje bolj vključujejo v turistično

ponudbo kraja jih in navezujejo na druge okoliške znamenitosti. Velik del se jih uveljavlja

promocijsko dejavnostjo in delovanjem v okviru informacijskih centrov, v okviru katerih

lahko sodelujejo in se povezujejo z drugimi institucijami (na primer z živalskim vrtom,

botaničnim parkom ipd.). Vključujejo se lahko tudi v krajevne prireditve (festivale,

predstave, praznične shode) in dajejo tudi drugače pečat samemu kraju (na primer imena

hotelov po rimskih cesarjih, ponudba gostiln v kraju).

Stran 14

4 PONUDBA ARHEOLOŠKEGA PARKA

4.1 Predstavitev arheološke dediščine v Carnuntumu

Kot primer dobre prakse lahko navedemo Arheološki Park Carnuntum, nam je lahko

vzgled, kako povezati stroko s turizmom. Postopno dograjevanje rekonstrukcij in širjenje

muzejskega dela z vrhunskimi audio-vizualnimi prikazi dajo željnemu turistu več, kot po

navadi pričakuje. Med prireditvami, ki se pričnejo koncem marca ter trajajo do pozne

jeseni, pripravljajo zanimivosti, namenjene širši populaciji. Razpon animacije in

prikazovanja zgodovinskih dejstev sega od otroških delavnic vse do izjemno zahtevnih

aktivnosti na področju delanja ekipnega vzdušja in nagradnih potovanj za uspešne

posameznike v podjetjih.

Slika 1 in slika 2: Spletna stran ter prikaz virtualnega sprehoda po gladiatorski šoli v Carnuntumu

vir: www.carnuntum.co.at

Uvedli so tudi zanimive marketinške prijeme, ki pritegnejo pozornost domačih in tujih

obiskovalcev. Med nje sodijo npr. mednarodna partnerstva z zgodovinskimi inštitucijami in

partnerskimi društvi; slednja predvsem pri izvedbi zgodovinskih dogodkov, ki vsako leto

pripeljejo neverjetno število gostov.

Ukvarjajo se z vsemi generacijami. Predvsem uspešni so pri animaciji otrok, ki jih naučijo

osnov rimskega vsakdana. Pomembno je, da se otroci že v rosnih letih poistovetijo z

zgodovino, saj so ravno v teh letih najbolj dovzetni, meni Humer (2011). Kot eden izmed

idejnih vodij mednarodno prepoznavnega arheološkega parka si želi zdrave povezave tudi

z društvi iz Slovenije. Pomembne so predvsem pri navzkrižni promociji in po znamčenju,

ki daje obojestransko korist. Svojo pedagoško zgodbo dobro pletejo s skupinami iz

osnovnih in srednjih šol iz Avstrije in Slovaške. Na izobraževanje in oglede rimskih

znamenitosti v rimski pokrajini Römerland Carnuntum pa prihaja tudi vse več osnovno in

srednješolcev iz drugih držav. Med delovnikom obišče arheološki park od 500 do 800

obiskovalcev, ob koncih tedna pa naraste število krepko preko tisoč, tudi do tri tisoč

obiskovalcev. Prebivalci tega območja so se zelo poistovetili s svojo zgodovino in

množično sodelujejo pri njihovih prireditvah od pomladi do jeseni. Največja prireditev je

dvodnevni Römerfest v juniju, kjer se zbere "rimska" druščina iz celotne Evrope ter

predstavlja način nekdanjega življenja v rimskem mestu, legionarskem taboru ali pa

uprizarjajo gladiatorske boje, predstavijo gladiatorsko šolo, suženjstvo, ali pripravljajo

zanimive vodene oglede po celotnem parku ipd.

Stran 15

V zadnjih letih so razvili tudi dogodke za zaključene skupine ter nagradne pakete za

podjetja, ki svoje zaposlene nagradijo za uspešnost s čim nevsakdanjim in ki na njih pusti

velik pečat. Za tovrstne skupine priredijo prave rimske pojedine in spretno izbrane

aktivnosti v času bivanja. Ideja se je obnesla v podjetjih znotraj Avstrije, prav tako pa

veliko sodelujejo s tujino. Pravijo, da so skandinavska podjetja zelo navdušena na

tovrstnimi dogodki. Prireditve, ki potekajo od pomladi do jeseni, so za arheološki park zelo

pomembne, saj združujejo zgodovino in doživetja.

Z močno promocijo in dodelanimi koncepti trženja lahko trdimo, da so v vrhu predstavitev

rimske zgodovine. Avtor si je ogledal veliko muzejev po Evropi na rimsko tematiko in

meni, da Carnuntum naredi največji vtis. Uspešno delo na področju evropskih razpisov,

mednarodna sodelovanja, prav tako pa sodelovanje med arheološko stroko, so obrodili

sadove, ki so postali neki standard.

Prav tako pa so člani mednarodnega združenja zabaviščnih parkov in privlačnosti

(International Association of Amusement Parks and Attractions

), preko katerega si pridobivajo nove izkušnje in znanje o svetu zabave, turizma in

prostočasnih dejavnosti. Obiskovalci spletne strani www.archeology.org so uvrstili

Carnuntum med 10 najbolj priljubljenih destinacij, ki temeljijo na arheoloških

zanimivostih. K temu je zagotovo prispevala novost ogled nove virtualne predstavitve

gladiatorske šole, ki pomeni strokovni vložek v napredno ponazoritev in osveščanje

obiskovalcev.

Upravitelj Arheološkega muzeja je Archäologische Kulturpark Niederösterreich

Betriebsgesellschaft. Veliko je ostalin, ki so jih ohranili "in situ" v predelu Arheološkega

parka na prostem, imenovanega Petronell. Predvsem je pomemben Heidentor, del

nekdanjega slavoloka zmage. Je uradni spomenik, ki ga kot najpomembnejšo ostalino sedaj

upodabljajo v propagandne namene. Ponosni so tudi na amfiteater, ki je v zelo dobrem

stanju. V njem poteka vrsta prireditev na prostem podnevi in ponoči. V muzeju

Carnuntinum v Bad Deutsch-Altenburgu pa najdemo izjemno zbirko predmetov,

predstavljenih na zelo zanimiv način.

Izjemno zanimiv je bil tudi stenski spomenik, posvečen bogu Mitri, ki bi lahko bil vezni

člen sodelovanja nekdanjega Carnuntuma ter Petovione. Obe mesti nista obstajali

vzporedno, saj je razlika v časovnem Ptuju osredotočen predvsem na leto 69 našega štetja,

ko je rimski poveljnik Marcus Antonius Primus prepričal tedanje poveljnike panonskih

legij, da podprejo Vespaziana za novega cesarja. Obdobje v Carnuntumu pa je umeščeno v

tretje stoletje, ko je krščanstvo postajalo uradna religija v rimskem imperiju. Muzej na

prostem ima nekaj izjemnih rekonstrikcij. Predvsem Vila Urbana je s svojimi mozaiki,

poslikavami in rimskim pohištvom kraj, ki pritegne množice. Privlačna sta tudi meščanska

hiša in stražarski stolp z obzidjem, lahko v teh dveh stavbah gostje tudi bivajo ter se

prehranjujejo kot pred 1700 leti. Prava paša za oči je tudi rekonstrukcija rimskih term in

hiša Luciusa, uspešnega trgovca, ki je bila prva predstavljena pod okriljem

eksperimentalne arheologije v Carnuntumu.

Zelo dobro je v parku Carnuntum poskrbljeno za otroke, saj si nadenejo rimsko tuniko in

togo ter usnjene sandale. Njihov najljubši lik je Gaius Julius Carnuntinus, ki ga vsi poznajo

pod imenom Julius. Mladino navdušuje z interaktivnimi vsebinami že na otroški spletni

Stran 16

strani. Julius je kot dvanajstletnik odličen sopotnik nadebudnežev. Z didaktičnimi in

retoričnimi vsebinami ter igrami jih navdušujejo predvsem za mladino usposobljeni

pedagoški in animacijski delavci. Med obiskom lahko otroci spoznavajo rimske bogove,

verovanja v višje sile, nakit, obrtniške poklice in rimske tabelne igre. Spijo v šotorih in

upoštevajo hierarhijo v tedanjih časih, ki je bila zelo pomembna. Kulinarika je dobro

raziskana: izredno zanimiva sta zeliščni vrt in vstop v svet rimske prehrane, kjer sami

sodelujejo pri ustvarjanju dobrot, ki jih ob zaključku vsi skupaj tudi s ponosom zaužijejo.

Tehnologija z možnostjo 3 D predstavitev celotnega ozemlja in arhitekture omogoča nov

način vpogleda v tedanji čas. Prostor ob reki Donavi dobro predstavlja nekdanje čase in

zato zanimiv za tako rekoč vse segmente obiskovalcev. Obiskovalce popeljejo v animirane

lme o življenju, zakonih, denarju, rimskih pogrebih, zmagoslavjih v čas rimskega imperija.

Na tak način si človek lahko predstavlja tedanji vsakdan. Po tem doživetju gleda

obiskovalec na vsak nagrobnik in na vsak muzejski eksponat iz drugačne perspektive.

Vsako leto predstavijo tudi nove razstave z rimsko tematiko in priredijo znanstveni

simpozij. Vključevati so pričeli tudi Art teden, kjer predvajajo filme z zgodovinsko in

umetniško tematiko pod znamko Art Carnuntum. Medmuzejsko partnerstvo je dobro

razvito; z medsebojnim obveščanem je zato vsakoletna nova razstava z veliko rednih

obiskovalcev razlog za vnovičen obisk. Zavedajo se tudi, da si želijo svoje goste ponovno

videti v parku in se trudijo, da vedno znova vnašajo svežino pri ogledih, animacijah,

novostih v zgradbah...

Slika 3 in slika 4: Muzej v Bad Deutsch-Altenburgu z mitrejem v ozadju ter predel

Arheološkega parka Carnuntum

foto: Matija Brodnjak (MB)

Zavedanje okolice o zgodovinskih ostalinah je na zelo visokem nivoju. Römerland (rimsko

območje) Carnuntum, kot imenujejo območje, je vinorodno, zato so se odločili, da

združenje vinarjev uporablja tržno znamko Rubin Carnuntum. Vsako leto konec avgusta

pripravijo dvotedensko prireditev Carnuntum Experience, ki je nekakšen festival vina,

narave, okusa in kulture. Prireditev je namenjena vsem generacijam in obsega modne

revije, gala večerje, izjemne koncerte, degustacije ipd.

4.2 Arheološke najdbe na območju Petovione

Arheološke najdbe najdemo na območju Ptuja predvsem v Dominikanskem samostanu in

Stran 17

Mitrejih na Ptuju ter v sosednjem Gradcu, natančneje v Universalmuseumu Joanneum,

kamor so jih prenesli po izkopavanjih v začetku prejšnjega stoletja. Verjamemo, da lahko v

prihodnosti v sodelovanju s to pomembno inštitucijo soorganiziramo gostovanja

eksponatov ponovno v naših krajih. Na spodnji sliki lahko vidimo tudi pomemben predel

nekdanje Petovione, kjer so bile predvsem rimske vile, poimenovane Vicus Fortunae ali

naselje sreče, po katerem je diplomsko delo dobilo tudi ime.

Slika 5 in slika 6: Naseljenost Petovione pred 2000 leti in notranjost III. Mitreja

foto: MB

Arheološke najdbe so na območju Ptuja obiskovalcem predstavljene nesegmentirano v

obliki klasične razstave in s tem v primerjavo s Carnuntumom na dokaj nezanimiv način.

Nagrobniki, pepelnice, rimske peči in ostale ostaline obiskovalcu ne pripovedujejo zgodb,

ki so nastajale v obdobju Petovione in rimskega časa. Razvitost obrtniških poklicev,

legionarskega tabora, svetišč boga Mitre in ostalih zanimivosti ne doživimo poglobljeno,

ker temelji razlaga preteklosti le na branju. Predvsem zgodbe in anekdote ter način

življenja v takratnih časih bi zanimale marsikaterega od domačinov in potencialnih

obiskovalcev.

Slika 7 in slika 8: Grafični prikaz arheološkega parka na Ptuju ob Dominikanskem

samostanu

www.enota.si

Projektna skupina arhitekturnega studia Enota je pripravila predlog za uporabo

arheološkega materiala v arheološkem parku v neposredni bližini Ptuja. Arheološki park bi

naj bil urejen v drugi gradbeni fazi revitalizacije Dominikanskega samostana. Obe

pridobitvi bi znatno obogatili zgodovinski del mesta. Namenjen bi bil širšim množicam

(več segmentom).

Premišljen marketing, nadgrajevanje prikazovanja in razlage zgodovine v obliki "rimskih

dogodkov" ter povezovanje vseh ponudnikov tega območja, bi lahko arheološki park

Stran 18

Vicus Fortunae na Ptuju naredili za eno izmed najbolj obiskanih turističnih destinacij v

Sloveniji. Ta rimska privlačnost bi bila namenjena vsem generacijam. Prav velika

razširjenost tedanjega rimskega imperija bi bila ključnega pomena, da bi se v teh krajih

ustavljali kulture in na zgodovini temelječih prireditev željni gostje.

Zaradi teh dejstev avtor predlaga postopno postavitev arheološkega parka, ki bo čez

desetletje z vsemi ostalimi muzejskimi zbirkami najbolj obiskana zgodovinska privlačnost

v Sloveniji. Pokrajinski muzej Ptuj je že sedaj po vseh državnih statističnih navedbah med

najbolj obiskanimi muzeji na Slovenskem in tudi to je dodaten razlog za še večji prihod

izletnikov in popotnikov, ki bi se lahko več časa zadrževali v destinaciji.

4.3 Podravsko-ptujsko-ormoška regionalna destinacijska organizacija

Obravnavano območje predstavlja celovito naravno, družbeno in geografsko enoto med

osrednjim delom Slovenskih goric, Dravskim in Ptujskim poljem ter Halozami. Pomembna

bližina Maribora, Gradca, Varaždina, Zagreba, Celja in Ljubljane predstavljajo izziv, kako

v regijo privabiti meščane in okoličane teh mest.

Leta 2006 je ugasnila Lokalna turistična organizacija Ptuj, ki je s svojim poslanstvom

pokrivala ponudbo Ptuja z okolico, potem ko se je bila prisiljena ukvarjati z večno

problematiko prireditev in šele nato z razvojem destinacije in promocijo krajev doma in v

tujini.

Leta 2011 so v regiji ustanovili Regionalno destinacijsko organizacijo, ki bo v prihodnje

povezovala javne (27 občin) in civilne turistične ponudnike (turistična društva,

zgodovinska društva, društva kmečkih žena...) pod skupno tržno znamko destinacije. Z

ustanovitvijo RDO se je začelo regijsko razmišljanje o štirih enakovrednih geografsko

opredeljenih tržnih znamkah: Ptuj, Jeruzalem - Ormož, Haloze in Slovenske gorice.

Gre za turistično območje, ki ga sestavlja 19 lokalnih skupnosti: Ptuj, Hajdina, Markovci,

Gorišnica, Dornava, Kidričevo, Destrnik, Trnovska vas, Sv. Andraž v Slovenskih goricah,

Juršinci, Videm, Zavrč, Podlehnik, Žetale, Majšperk, Cirkulane, Ormož, Središče ob Dravi

in Sveti Tomaž ter osem pridruženih lokalnih skupnosti zaradi geografske pripadnosti

(Poljčane, Makole, Sv. Jurij v Slovenskih goricah, Sveta Ana v Slovenskih goricah, Lenart,

Benedikt, Sv. Trojica in Cerkvenjak). Glede na to, da sicer govorimo o Ptuju z okolico,

smo v destinacijo zajeli vseh 27 občin, v katerih je prav tako veliko rimskih ostalin.

RDO je nastala na pobudo Znanstveno - raziskovalnega središča Bistra Ptuj, ki je povezala

vse pomembnejše turistične subjekte teh 27 občin.

Podravsko-ptujsko-ormoška regionalna destinacijska organizacija, s Ptujem kot

najstarejšim slovenskim mestom, ima velik potencial. K temu je doprineslo v zadnjem času

veliko vloženih sredstev v nastanitvene kapacitete, pa tudi nov odsek avtoceste, ki je te

občine povezala z drugimi slovenskimi mesti.

Regionalna destinacijska organizacija je na novo umeščena v organizacijsko strukturo

slovenskega turizma. Svojo najpomembnejšo vlogo igra pri uvajanju destinacijskega

Stran 19

managementa v prakso. Je osnovna organizacija te ravni, ki je po svoji funkciji generator

razvoja turistične dejavnosti tako v destinacijskem kot tudi medlokalnem okolju. Prav tako

je, kot STO na državni ravni, osnovana po principu javno - zasebnega partnerstva, kjer pa

ni vedno pravilo, da je večinski lastnik javni sektor. Pomembno vlogo v tem konceptu igra

tudi civilni sektor, ki je prepleten z javnim in privatnim sektorjem.

Temeljna turistična vprašanja obravnavane turistične destinacije so deležniki

oblikovali tako:

- Kako pritegniti novega gosta za obisk obravnavane regije?

- Kaj zanimivega ponuditi tujemu in kaj domačemu gostu v regiji?

- Zaradi česa se bi gostje ponovno vrnili?

Vsi partnerji znotraj destinacije si bodo prizadevali pridobiti redne stranke, saj so

povratniki v destinacijo najboljša in najcenejša turistična promocija (ko turisti na osnovi

lastnih dobrih izkušenj navdušijo tudi druge potencialne goste za obisk destinacije.

Slika 9: Organiziranost Podravsko-ptujsko-ormoške regionalne destinacijske organizacije

vir: lasten

Stran 20

Slika 10: Prikaz poslovnega modela v Podravsko-ptujsko-ormoški regionalni destinacijski

organizaciji

Vir: lasten

Govorimo o štirih geografskih tržnih znamkah, in sicer: Haloze, Slovenske gorice,

Jeruzalem - Ormož ter Ptuj. Prostorski antropološki atributi nakazujejo, da se bo

destinacija glede možnosti razvoja storitev, usmerjala v ponudbo širših kulturnih,

zgodovinskih in duhovnih doživetij z vključevanjem srednjeveških gradov in cerkva ter

arheoloških najdišč. Prostorski naravni atributi pa jo usmerjajo k storitvam vinske kulture

in kulinarike ter k poglobljenemu stiku z naravo skozi naravne parke, vodo ter ohranjeno

naravo, ki omogoča širši spekter storitev z oznako »ekološko«.

Slika 11 in slika 12: Prikaz destinacijske spletne strani

(www.visitptuj.eu)

Destinacija vsebuje številne elemente, ki privabljajo obiskovalce, ti pa so lahko temeljni

oziroma obstoječi ali pa gre za izvedene privlačnosti, ki bistveno vplivajo na odločitev za

destinacijo na emitivnem delu trga (UNWTO, 2007).

Stran 21

Slika 13: Sestava destinacije

¸

(povzeto po UNWTO, 2007)

Storitve, ki jih destinacija že ponuja, ustrezajo določenemu povpraševanju in potrebam

obiskovalcev. Vendar pa jih ne moremo uvrstiti med tako prepoznavne privlačnosti, ki bi

dejansko vplivale na povpraševanje na potrošnikih trgih. Terme Ptuj z Rimskimi igrami in

etnografska prireditev Kurentovanje sta še najbližje oznaki izvedena privlačnost. Potreben

bo sistemski razvoj atrakcij, vključno z učinkovitim tržnimi in razvojnimi aktivnostmi ter z

oblikovanjem doživljajsko močne, sestavljene integralne turistične ponudbe (ITP).

Javna in zasebna infrastruktura pomenita široko področje storitev in kapacitet, ki

omogočajo bivanje gostov. Vključujejo osnovno javno infrastrukturo (ceste, javni prevoz,

oskrba z vodo, parkirišča, itn) ter neposredne turistične storitve (nastanitvene kapacitete,

turistične informacije, rekreacijske površine, vodniške službe, gostinske storitve,

nakupovanje, idr). S tega vidika je seveda treba pri oblikovanju ITP, predvsem pa pri

njegovi izvedbi, natančno predvidevati vse možne kombinacije gibanja turistov in jim

zagotavljati javne in zasebne storitve skladno z njihovimi potrebami. Kadar ponujamo

pakete v razredu »4 zvezdice«, to z vidika destinacije pomeni prenočevanje v hotelu s 4

zvezdicami, prav tako pa morajo biti vse, tudi posredne storitve na tem ali višjem nivoju.

Ta vidik zahteva presojo kategorizacije ne samo hotelov, ampak tudi drugih storitev

destinacije – javnih in zasebnih.

Stran 22

Slika 14: Integralna turistična ponudba v RDO

vir: ZRS Bistra

Destinacija mora biti dostopna večjemu številu ljudi preko letalskih, cestnih ali železniških

povezav. Ta temeljni element destinacije zahteva tudi relativno enostavno potovanje

znotraj nje, seveda skladno z že omenjeno kvaliteto potovanja. Z vidika cestnih povezav

ima relativno dobro dostopnost, njen problem pa je odsotnost letalskih linij na

mariborskem letališču ter slaba železniška infrastruktura na državnem nivoju. Alternativa

so letališča v Gradcu, Ljubljani ter Zagrebu. Izjemno visok faktor dostopnosti ji, predvsem

za evropsko emitivno tržišče, daje dejstvo, da je Slovenija v Schengenskem območju ter

pozitivna vizumska politika EU za države JV Evrope – nečlanice Schengenskega režima.

Nova celostna grafična podoba destinacije

Na novo ustvarjena celostna grafična podoba (CGP) nam ponuja možnost ločenega in

skupnega oglaševanja geografskih tržnih znamk preko rabe v že obstoječi promociji

podjetij, občin in društev. Vsak izmed partnerjev RDO Ptuj, ki mu bomo zaupali uporabo

CGP, jo bo lahko uporabljal kot doprinos k promociji kvalitete svojih izdelkov (živilskih

in neživilskih) ter storitev, ki so v povezavi z dejavnostjo turizma.

Slika 15: Celostna grafična podoba RDO

Slika 16: izvedene geografske tržnih znamke

www.visitptuj.eu

Stran 23

Vzajemna interna promocija in komunikacija med partnerji bo igrala pomembno vlogo pri

kreiranju inovativne turistične ponudbe. Navsezadnje se je potrebno zavedati, da v regiji,

ki vsebuje 27 občin, živi skoraj 100.000 ljudi. Pomembna je smiselna promocija, saj se

srečujemo s poslovanjem v razmerju B2B (prodaja posrednikom) ter B2C (prodaja

končnim kupcem).

Vlogo aktivnosti B2B prevzemata v regiji podjetji Terme Ptuj ter Ptujske vedute, ki imata

vse potrebne licence za turistično posredovanje in organizacijo izletov v regiji.

Komuniciranje obstoječih ter novih poslovnih partnerjev, ki bodo prodajali skupinske

aranžmaje, bodo pospeševali ljudje v podjetjih, ki imajo že večletne izkušnje s sejmov v

tujini, turističnih borz, akvizicij... Da bi pritegnili dodaten segment B2C, so se v RDO

odločili za partnersko sodelovanje s podjetjem Eventim, ki je specializirano za nakupe

vstopnic v Sloveniji ter v tujini. V Sloveniji so največji tovrstni ponudnik, turistična

dejavnost preko prodaje turističnih paketov iz slovenskih regij pa jim predstavlja nov izziv

za prihodnost. Skupaj kujejo načrte za nov način nakupa turističnih doživetij.

V letu 2011 so v RDO skupaj na zelo obiskani lokaciji v ljubljanskem nakupovalnem

središču Citypark predstavili trgovino z doživetji Pot in dar. Postala bo prepoznavna

znamka znotraj družbe Eventim za prodajo zanimivih turističnih paketov v Sloveniji. V

letu 2012 bodo odprli prodajno mesto v Gradcu, Trstu ter Zagrebu. Zavedajo se pomena

bližine teh mest, ki so zagotovo zanimiva ciljna skupina za naše turistične vsebine. Ciljno

usmerjen medijski načrt bo dvignil prepoznavnost obstoječih in novih prodajnih mest ter

Eventimove nakupne spletne strani.

Vzporedno razvija RDO svojo regionalno turistično spletno stran, ki bo dostopna s štirih

podrejenih vstopnih spletnih strani (www.visitjeruzalem-ormoz.eu, www.visithaloze.eu in

www.visitslovenskegorice.eu) na nosilno spletno stran www.visitptuj.eu.

Spletna stran vsebuje turistični zemljevid, ki bo omogočil dostop do regijskega turističnega

itinerarija s pomočjo novih tehnologij kodiranja. Že sedaj veliko ljudi uporablja pametne

telefone, preko katerih lahko kot turist enostavno preko kodirnega sistema pridobiš vse

potrebne informacije o cerkvi, spomeniku, naravni znamenitosti. Takšen produkt olajša

predvsem individualnemu turistu dostop do želenih informacij. Preko tega sistema bi lahko

ponudili vse planinske, romarske, zgodovinske, kolesarske ter ostale tematske poti,

nastanitvene kapacitete, znamenitosti... Postal bi vodilna informativno - turistična

aplikacija v regiji. Projekt bo na visokem informacijsko tehnološkem nivoju in bo

namenjen novim gostom, ki so tehnološko vse bolj opremljeni in vse bolj zahtevni.

Osnova za financiranje bodo evropski strukturni in podeželski skladi za regionalni razvoj.

Inovativnost in nenehno spremljanje trendov v turizmu je izredno pomembno, saj lahko

naredimo določene kraje še bolj zanimive. Predvsem nadgrajena resničnost, ki jo nekatera

podjetja že uporabljajo za nov način animacije in otroške didaktike. V RDO - ju bo z njo

omogočeno virtualno življenje med Rimljani, kar bo dodatno spodbudilo željo po

spoznavanju zgodovinskih obdobij.

Katalog turističnih ponudnikov ter živilskih in neživilskih proizvodov bo prav tako

obogatil turistično ponudbo. Domači in tuji javnosti se bodo na tak način lahko predstavila

podjetja, ki se ukvarjajo s turizmom ali s turizmom povezano turistično dejavnostjo.

Stran 24

Katalog bo na voljo pri vseh ponudnikih, javnih zavodih, občinah in partnerskih podjetjih

po celotni Sloveniji, na posebnih regijskih informativnih kotičkih ter ob vseh promocijskih

aktivnostih v tujini.

Pomembno je tudi sodelovanje z mediji in redno obveščanje javnosti o opravljenem delu

saj to utrjuje zavest o turistični regiji. V RDO pa bo še pomembnejša tudi dodatna

promocija ob velikih kulturnih in športnih dogodkih, ki bodo v destinaciji potekali v bližnji

prihodnosti.

Ptuj z okolico je v letu 2012 partnersko mesto v projektu Evropske kulturne prestolnice

2012, katere nosilec je mesto Maribor. Tudi s tega naslova si RDO obeta navzkrižno

promocijo. Izkušnje mest, ki so bila deležne tega naslova, kažejo pozitivne učinke na

turizem tudi po izteku mandata Evropske kulturne prestolnice. Ptuj se vključuje kljub

okrnjeni finančni shemi z revitalizacijo Dominikanskega samostana, ki se bo kasneje lahko

uporabljal tudi za kongresno dejavnost.

Naslednji velik izziv destinacije bo Eurobasket 2013. Ptuj bo izjemno obiskan v času

predtekmovanj. Športne manifestacije pred male ekrane pritegnejo milijone navdušencev

in vsekakor se bo mala Slovenija zasidrala v zavest Evropejcev. Pomembna pridobitev bo

tudi nova športna dvorana, ki bo dodatno okrepila ptujsko ponudbo na področju športnega

turizma in kulturnih dogodkov.

4.4 Analiza intervjujev

Osnova za analizo so bili intervjuji oseb, ki so povezane z lokalnimi kulturno

zgodovinskimi temami, dodatno pa se je avtor pogovarjal s spodaj navedenimi

zanimivimi osebami, ki so vsaka na svoj način dodale svoja razmišljanja.

Intervjuvanci so bili: Mojca Vomer Gojkovič, kustosinja na arheologiji iz Pokrajinskega

muzeja Ptuj; Marija Hernja Masten, arhivarka iz Zgodovinskega arhiva Ptuj in dolgoletna

turistična vodnica po Evropi; Franc Mlakar - podžupan občine Hajdina ter velik ljubitelj

zgodovine in kulture; Andrej Klasinc, direktor Term Ptuj; Aleksandra Nestorović,

kustosinja v Pokrajinskem muzeju Ptuj na področju približevanja areheologije širšim

množicam; Ludvik Kotar, urednik Radia Ptuj in dober poznavalec lokalnih razmer; Sonja

Mlakar, zaposlena v hotelirstvu in ljubiteljska zgodovinarka; Miran Perič pa je bil zanimiv

kot ljubitelj turizma ter zaradi področja prodaje na globalnih trgih podjetja Electrolux.

Glede razvojne tematike se je pogovarjal z direktorico ZRS Bistra, dr. Aleksandro Pivec;

Borisom Zajkom, dolgoletnim turističnim delavcem in nekdanjim predsednikom društva

Cesarsko kraljevi Ptuj; Večerovim novinarjem Slavkom Podbrežnikom; znanim turističnim

delavcem na področju destinacijskega managementa Dejanom Podgorškom; predavateljico

interpretacije zgodovinskih dejstev Marjeto Keršič Svetel ter dr. Andrejo Breznik iz

pedagoške službe Narodnega muzeja Slovenije v Ljubljani. V pogovoru z njimi se je želel

še dodatno prepričati o stanju danes in o realnih možnostih za prihodnost.

Stran 25

4.4.1 Pogled na dosedanji turistični razvoj Ptuja z okolico in kdo naj se ukvarja s turizmom

kot eno izmed najbolj zanimivih gospodarskih dejavnosti?

Mnenja glede dosedanjega razvoja Ptuja z okolico so bila pri vseh intervjuvancih zelo

podobna, da je bilo premalo narejenega na področju promocije in zanimivih turističnih

produktov, da mesto živi od stare slave in da mestno središče vse bolj postaja mesto duhov.

V destinaciji niso zaznali povezovanja med turističnimi ponudniki, prisotna sta egoizem in

nevoščljivost v turističnih krogih. Prevelik turistični poudarek je bil doslej na račun drugih

namenjen predvsem Kurentovanju. Turistična destinacija pa po izjavah vprašanih prav tako

ne more biti odvisna le od dveh turističnih ponudnikov. Ni še prave turistične zrelosti in

pripadnosti. Začuti se sramežljivost ponudnikov, kot da bi se bali predstaviti svoje

zanimive produkte, prireditve doma in v tujini. Ni celostnega načrta, ki bi jasno zastavil

strategijo za turistično prihodnost.

Pozitivno je stališče do vlaganj v zadnjih štirih letih, ko je destinacija pridobila nove

turistične objekte.

Prihodnost vidijo sogovorniki v jasno izdelani strategiji turizma in v vključevanju mladega

ter izobraženega kadra na vodilnih turističnih mestih.

Žal v regiji še ni zadovoljive kritične mase domačih in tujih turistov, posledično zaradi

pomanjkanja nastanitvenih kapacitet in neprepoznavnosti destinacije.

Ptuj ima izjemen potencial, ki sega "od paleolitika do Tita", ki ga lahko še nadgradi z

modernimi vsebinami, je prepričana Breznikova (2011).

Glede organiziranosti menijo, da se naj s turizmom ukvarja organizacija, ki zaposluje

mlade in kreativne ljudi s področja turizma, ki poznajo tuje trge in lokalna okolja.

Profesionalna ekipa, ki se je pripravljena razdajati za turistično regijo.

Želeti si moramo mlade in usposobljene turistične delavce, ki poznajo zgodovino,

geografijo, turizem, psihologijo prodaje, marketing in management... Ljudje so pogosto

preveč podvrženi povprečju in tega se je na turističnem področju bati, meni Mlakar (2011).

K prepoznavnosti regije in prireditvam morajo pristopiti turistična in kulturna društva v

regiji. Prav oni so duša in z veseljem bi sodelovali. Turistična društva morajo prispevati

svoj delež k promociji in lokalnemu zavedanju. Zanimivo pa je, da so vodilni v turističnih

društvih ljudje, ki so žal že malce prestari in nimajo več idej in volje za nove ustvarjalne

ter zanimive vsebine. Ti ljudje bi s svojimi izkušnjami ter nasveti dopolnjevali mladostne

ideje in pripravljenost za ustvarjanje zanimivih turističnih vsebin. Občine morajo prevzeti

soodgovornost pri povezovanju turizma v regiji. Pomemben je nastanek regionalne

destinacijske organizacije, s katero bomo z novimi promocijskimi prijemi povečali

turistično zavest lokalnega prebivalstva, je dejala Mastenova (2011).

Stran 26

4.4.2 Glavni turistični atributi v naših krajih

Turizem v regiji, ki jo pokriva RDO, živi vse leto. Med pomembnimi dogodki in vsebinami

izstopajo Kurentovanje, rimsko in srednjeveško zgodovinsko obdobje, etnologija, vino in

kulinarika ter razvoj športno-rekreacijskih vsebin.

Kurentovanje je najmočnejši atribut za prihodnost turizma. Znani pustni lik kurenta

privablja v regijo največ obiskovalcev. Potrebno ga je obvarovati in pametno nadgrajevati,

da karnevalski in zabavni del ne izpodrineta osnovnega etnografskega, s katerim se ljudje

na Ptujskem in Dravskem polju najbolj poistovetijo. Ptuj z vsemi novimi poletnimi

dogajanji postaja tudi festivalsko mesto, ki dokazuje, da posamezniki in društva še vedno

znajo pripraviti zanimive vsebine, ki so tudi dobro obiskane, dodaja Podbrežnik (2011).

Izjemno zanimiva je rimska zgodovina in dogodki, povezani z rimskim načinom življenja,

ki pa se, žal, skriva v depojih Pokrajinskega muzeja. Ptuj je bil v rimskih časih svetovno

stičišče različnih trgovskih in vojaških poti.

Precej boljše razvit in ohranjen je srednjeveški potencial, ki je predstavljen širšim

množicam v grajskih zbirkah in galerijah. Mesto Ptuj z grajskim hribom je slovenski

srednjeveški biser, ki pa žal propada. Revitalizacija mestnega jedra bo zato morala biti

najpomembnejši projekt Ptuja v prihodnosti, poudarja Kotar (2011).

Želja večine sogovornikov je tudi moderni mestni muzej, kot jih lahko najdemo v vseh

pomembnih zgodovinskih mestih.

Reka Drava in Ptujsko jezero dajeta veliko možnosti za razvoj vodnega turizma, ki pa je do

sedaj le delno realiziran. V povezavi s Halozami in Slovenskimi goricami se lahko

priključi rekreativnim in športnim vsebinam. Razvoj športnega turizma si na Ptuju lahko

predstavljamo v obliki ponudbe tudi že obstoječih priprav vrhunskih športnikov v športno

turističnih centrih, kjer imajo optimalne pogoje za trening, pove Perič (2011).

4.4.3 Pomen Petovione in kako je rimska zgodovina vplivala na razvoj mesta Ptuj

Gojkovičeva navaja, da je Ptuj edino slovensko mesto (v poselitvenem smislu) s

kontinuitetno poselitvijo že iz rimske dobe. Koren besede Petoviona izhaja iz keltskega

jezika. Mednarodno je znan kot Poetovio, nekdanje prometno križišče v rimskem imperiju

na relacijah sever - jug, vzhod - zahod. Skozenj je vodila znamenita jantarna pot od Baltika

do Jadrana. Mesto Ptuj je bilo pred 2000 leti pomembnejše kot je sedaj, in sicer tako v

infrastrukturnem kot v poselitvenem smislu.

Stran 27

Slika 17 in slika 18: Vsakoletna Starorimska poroka v Grand Hotelu Primus

foto: MB

Ko so Huni leta 451 namenoma zrušili Petoviono, so zrušili vse, razen mostu preko Drave,

ker je bil strateški tudi za njih (Tušek, 2003). Kljub temu pa je ostalo ogromno arheoloških

najdb, ki so na nepravem mestu in ne služijo svojemu namenu. Pomembna bo

interpretacija rimske zgodovine v prihodnosti. Res pa je tudi, da se zavedajo, da je

obujanje tovrstnih zgodovinski dejstev izjemno drago. Povodnov muzej, vgrajen v

mestnem stolpu, je edini »sub divo« muzej na prostem v našem okolju. Trenutno pa na

žalost ne premoremo označene rimske sprehajalne poti po bivši Petovioni, je dejala

Nestorovičeva (2011). Turizem je izjemna priložnost, da nas poveže. Morda je ravno

kritičnost realnega stanja dobro izhodišče za pametne odločitve glede predstavitve

arheološke dediščine v prihodnosti, navaja Mlakarjeva (2011)

4.4.4 Pomembnost arheološkega parka na našem področju za razvoj turizma

Družba, ki ne ceni svoje identitete, je ne razume in ne gradi na njej. Turizem, ki gradi na

zgodovinskih temeljih, ima velik potencial. Ptujska arheologija je bila doslej umeščena v

Dominikanski samostan, ki je sakralni objekt I. kategorije. V letih okrog 1930 ga je Mestna

občina Ptuj odkupila, upravljalo pa ga je Muzejsko društvo.

Sedaj bodo v muzejske depoje pospravili celotno arheološko zbirko, da bodo za potrebe

bodoče kongresne dvorane spraznili Dominikanski samostan, v katerem je bila do sedaj

arheološka zbirka,

Vsi sogovorniki se zavedajo, da bo to zbirko v kratkem potrebno umestiti v prostor, ki bo

dostojno urejen in ki bo zgodovinske ostaline tudi ustrezno ter zanimivo prikazoval.

Predlagane lokacije intervjuvancev za nov arheološki park so: grič Panorama, Žitnica na

grajskem hribu, Dominikanski samostan ter trikotnik na desni strani Drave pri I. Mitreju.

Pri lokaciji arheološkega parka je prioritetno turista pripeljati do enega mesta, kjer ima

možnost biti v zaključenem krogu.

Zanimiva ideja je bila, da srednji vek ostane na levi strani Drave, arheologija pa se seli na

desno, proti Termam Ptuj, kjer je še ogromno prostora. Nesmiselno bi bilo muzej umestiti v

mestno jedro, kjer ni možnosti širitve z rekonstrukcijami vil, kot jih lahko vidimo v

Carnuntumu.

Stran 28

Spet drugi menijo, da je Panorama lahko arheološki park, ki bi moral biti urejen in povezan

z življenjem mesta. Danes je tam žal le opuščen sadovnjak. Na Panorami, ki se terensko

zlije z grajskim hribom, bi lahko bil moderen muzej, v katerega bi preselili arheološko

dediščino. Podatek, da arheološke zbirke letno obišče petkrat več tujcev kot domačinov, ni

ravno spodbuden. Mogoče pa bi nov, moderen arheološki park bil zanimiv tudi za domače

obiskovalce.

Mnenje avtorja je, da se arheološki park umesti na desno stran Drave, v neposredno bližino

I. Mitreja, kjer je bil predel imenovan Vicus Fortunae, saj je na tem področju še veliko

neodkritih potencialov, ki se za enkrat nahajajo še pod zemeljsko površino. Prav tako je na

voljo velika površina, na kateri bi lahko bile izkopanine "in situ". Na tak način bi lahko

prikazali rimsko dediščino z rekonstrukcijami rimskih objektov. V letošnjem letu bo novo

ustanovljeno društvo za rimsko zgodovino in kulturo Poetovio 69 prvič na tem prostoru

prikazalo rimski tabor s pestrim dogajanjem, s katerim si želi obuditi rimski vsakdan.

Ugodna je tudi prostorska umestitev, saj se nahaja v neposredni bližini glavne ceste, ki

vodi v središče Ptuja, kar je pomembno z vidika trženja arheološkega parka.

4.4.5 Pomen historičnih prireditev z rimsko tematiko

Kljub temu, da rimska tematika še ni ustrezno predstavljena, je čutiti pripadnost kulturnih,

etnografskih in turističnih društev, ki iz leta v leto bolj množično obiskujejo prireditve, v

katerih sodelujejo tudi sami. Največji poudarek je predvsem na tradicionalnih Rimskih

igrah v Termah Ptuj. Tam se skozi leto zvrstijo še manjši dogodki, kot so aprilska

Starorimska poroka ter Saturnalije (rimski božič). Avtor opaža, da se je poleg Kurentovanja

pojavila želja med ljudmi, predvsem iz vasi Spodnjega Podravja, da se tudi poleti nekaj dni

tematsko družijo.

Kvaliteta rimske opreme v sedanjosti in oblačil se dviga iz leta v leto. Rimske skupine se

samoiniciativno izobražujejo in vse leto pripravljajo novosti, ki jih bodo predstavile na

novem dogodku. Rimske igre, ki so postale tradicionalne, so vrhunec prireditev poletja na

Ptuju. Opazen napredek pri poznavanju rimskega obdobja je pri podeželskih skupinah, ki

se zelo trudijo, da bi bile identične življenju v rimskem času. Zanimivo, da skupina iz TD

Markovci pri Ptuju predstavlja zgodbo o vinu, TD Polenšak si je izbralo zgodbo o kruhu in

njegovem nastanku, v TD Soviče - Dravci so se opredelili za keramičarsko obrt, v Društvu

žena in deklet občine Hajdina pa so že prave mojstrice rimske kulinarike. Moški svet

predstavlja prodajo sužnjev v Petovioni. Nič ni več prepuščeno naključju, nastopajoči

postajajo prava rimska družina, ki je bogato ptujsko zgodovino preprosto vzela za svojo,

poudarja Klasinc (2011).

Stran 29

Slika 19 in slika 20: Članice Društva žena in deklet občine Hajdina v I. Mitreju v rimskih

oblačilih ter udeleženci Primusovega otroški tabora

foto: MB

Trdobojci, Primusovi legionarji, postajajo izjemno pomembni na gostovanjih v sosednjih

državah, kjer predstavljajo del ptujske zgodovine in seveda turistično ponudbo Ptuja z

okolico. Leta 2011 se je 50 rimsko kostumiranih oseb iz obdobja Petovione na čelu z

legionarji udeležilo vsakoletnega srečanja Natale Di Roma v Rimu, kjer se zbirajo rimske

legije iz vseh bivših rimskih provinc.

Slika 21 in slika 22: Skupina Rimljanov iz Ptuja na srečanju rimskih legij Natale di Roma v

Rimu

foto: MB

Strokovni svet prireditve je pohvalil ptujsko ekipo, ki je bila tudi animacijsko zanimiva v

več kot 150 tisočglavi množici nastopajočih. Medijska pokritost mednarodne potrditve je

dokaz, da program privlačen in da so usmerjeni v pravo smer.

Slika 23 in slika 24: V slogu rimskih zmagovalcev Slovenska košarkarska reprezentanca ter

prireditev "Not padu v lajf" v Stožicah z Dejanom Zavcem

foto: Aleš Fevžer in MB

V slogu rimskih osvajalcev so med pripravami pozirali člani Slovenske košarkarske

Stran 30

reprezentance. Fotografija št. 24 prikazuje utrinek iz skeča v ljubljanskih Stožicah na

dogodku "Not padu v lajf" v izvedbi Jurija Zrnca, Lada Bizovičarja ter Dejana Zavca kot

poveljnika Marcusa Antoniusa Primusa. Vse več je tudi pomembnega medijskega

pojavljanja na rimskih prireditvah. Zgodovinska prijateljstva iz Slovenije in tujine so

pomembna za izvedbo dogodkov ali celo spektaklov v prihodnje. Pred letom dni so v

Termah Ptuj organizirali simpozij na temo rimske vojske iz I. in II. stoletja, h kateremu

smo privabili pisano druščino strokovnih govornikov iz cele Evrope. Pokazalo se je tudi

veliko zanimanje slovenske javnosti. Letos sledi drugi mednarodni simpozij na tematiko

svetil iz rimskega obdobja. Na ptujskem območju so pustile velik pečat oljenke, ki jih na

Ptuju podarjajo kot turistični spominek ter kot nagrado za pomemben doprinos na

družbenem področju.

Slika 25 in slika 26: Delegacija iz poljskega najstarejšega mesta Kalisz na Ptuju v skupnem

projektu Rimske kočije na jantarni poti in izjemna razstava nakita iz jantarja v Grand

hotelu Primus v času IV. Rimskih iger

foto: MB

Rimske igre in vse z rimsko tematiko povezane prireditve so povzročile novo razmišljanje

pri ljudeh in priložnost ter izziv za nov, zanimiv način preživljanja prostega časa.

»Rimljanom« se je zelo težko vrniti v realni svet, po koncu tedna, polnem sprostitve in

rimskega duha. Kruha in iger je slogan, ki velja. Ljudem, ki aktivno sodelujejo, si ni težko

vzeti dopusta za takšne dogodke, na katerih "enostavno ne smeš manjkati". Pomembno je

tudi, da kvantiteta na prireditvi ne vpliva negativno na kvaliteto nastopa skupin pravi

Svetelova (2011). Vključevanje strokovnih služb iz Pokrajinskega muzeja Ptuj je ključnega

pomena. V kolikor pa uspe vsem skupaj pridobiti arheološki muzej s podporo evropskih

skladov, pa bo to samo pika na i v turistični ponudbi, ki bo takrat vsekakor še dosti bolj

pestra dodaja Pivčeva (2011).

Med 52. Kurentovanjem na Ptuju je bil simpozij na temo ohranjanja kulturne dediščine.

Podgoršek (2012) meni, da ima ohranjanje bogate kulturne dediščine več poti. Ena izmed

njih je, da ji iščemo sodobno vrednost in s tem zanimanje za njeno ohranitev. Seveda to ne

velja za tiste vrste dediščine, ki jo lahko ohranimo izključno z absolutno zaščito (določena

snovna dediščina v muzejih). Za vse ostalo, kar imenujemo nesnovna dediščina, kot je

ljudsko stavbarstvo, mitološki liki..., pa turizem lahko odigra pomembno vlogo.

Podgoršek (2012) navaja, da turizem lahko pomembno učinkuje tudi na prvo skupino, s

tem je mislil dediščino v muzejih. Vendar pa je vprašanje, kako je le-ta predstavljena.

Kulturna dediščina turizmu kot gospodarski dejavnosti pomeni vir in razlikovalno

prednost. Zato je »sebični, ekonomski interes turizma, da ohranja kulturno dediščino«.

Stran 31

Vsekakor pa samo ohranjanje za turizem ni dovolj. Potrebna je njena interpretacija v

zgodbe, njeno »živo« spremljanje in doživljanje. To pomeni, da sodobni človek v dediščini

vidi enega izmed razlogov za obisk destinacije ali pomemben element doživljajske

izkušnje. To je temeljno merilo zadovoljstva turista z destinacijo, ne glede na motiv obiska.

Trendi na turističnem trgu, ki bodo krojili povpraševanje v naslednjih desetletjih, so

izrazito naklonjeni tako predstavitvi kulturne dediščine, ki je sprejemljiva tudi za

kulturovarstvenike. Gre namreč za težnje poglobljenega doživljanja dediščine preko njene

interpretacije. Ni več pomembno samo »moram videti«, ampak je važno, kako jo doživim.

To pa seveda predstavlja izziv, kako spremeniti ponudbo »pasivnega« opazovanja, npr.

muzejskih zbirk, v »aktivno« doživetje zbirke, njene zgodbe in poglobljenega sporočila, ki

ga nosi s seboj. Tukaj je pomembna tudi vloga nesnovne dediščine v civilni družbi, ki

ohranja neke tematike, kot je npr. rimski Ptuj. Seveda sprememba iz strokovno doslednega,

vendar pasivnega, v aktivno, lahko pomeni tudi izgubo strokovne doslednosti na račun

približevanja ostalim potrebam turista (zabava, sprostitev, poživljajoče in ne utrujajoče

doživetje zgodbe, ipd).

Prav zanimivo je bilo poslušati različne poglede strokovnjakov. Avtor je dobil občutek, da

si ne želijo prevelikega vpliva turizma na snovno in nesnovno dediščino.

Mnenje avtorja je, da strokovnjaki celo malce podcenjevalno gledajo na turistične delavce,

ki si želijo v sodelovanju s stroko propagirati prednosti pred drugimi kraji. Želimo se čim

bolj približati tedanjim avtentičnim ritualom - obredom in načinu življenja. Vprašanje je le,

kako in koliko sploh je stroka zmožna take oblike sprejeti in stroka se ne sme prilagajati,

sicer ne bi bila več stroka.

Ohranjanje dediščine skozi turizem potrebuje torej nekaj truda in miselni premik, da lahko

iz varovane dediščine sooblikujejo zgodbe in aktivna doživetja. Ustrezale naj bi sodobnim

potrebam turista, hkrati prenašale svojo sporočilnost in kar je najpomembneje,

predstavljale dediščino brez ogrožanja njene kakovosti in ohranjenosti. Kulturna dediščina

je z vidika »človeške uporabe« pred izzivom njenega približevanja človeku, kar je možno

preko interpretacije dediščine in v prehodu od njene pasivnosti v aktivno doživljanje. Prav

to se lahko zasledi v Arheoloških parkih v Carnuntumu ter v nemškem Xantnu in Trierju

(najstarejše nemško mesto, sloveče po rimski preteklosti). Ni potrebno izumljati novih

smeri, temveč se je potrebno le ozreti po primerih dobre prakse, ki jih najdemo v treh

omenjenih krajih.

Dolžnost odgovornih za kulturno dediščino torej ni samo v njenem ohranjanju, ampak v

prenašanju njene bogate sporočilnosti. Turizem je orodje za dosego tega cilja, ki pa ne

prinaša koristi samo zbirkam, ampak tudi ekonomskemu interesu prebivalstva ter

dvigovanju kvalitete življenja in bivanja. Pomembno je tudi, da slovenski turizem naredi

miselne premike iz prodaje prenočitev v prodajo doživetij. Nujni pa so še nekateri temeljiti

premiki in spremembe v turističnem izobraževalnem sistemu in tudi v kulturnem

dojemanju. Ko govorimo, »da je potrebno kulturno dediščino približati širšemu krogu

ljudi«, to v bistvu pomeni, da moramo iz nje narediti doživljajsko izkušnjo. Kulturna

dediščina ima sporočilnost. Ta v turizmu postane zanimiva, če jo znamo narediti vabljivo

ter uporabno, če znamo s to sporočilnostjo odgovarjati na vprašanja sodobnega

posameznika, je bil prepričan Podgoršek (2012).

Stran 32

Lep primer je vojaška formacija rimskih vojakov, ki naredijo želvo in izvedejo animacijski

protokol, ki človeku pomaga podoživeti rimske čase, ga vznemiri in navduši. Torej, če smo

pošteni, množice danes ne hodijo na Kurentovanje zaradi dediščinske vrednosti pustnih

likov, ampak zaradi spektakla, ki ga te maske lahko pripravijo, zaradi vznemirjenja in

občutkov, ki jih vzbujajo s svojo interpretacijo. Samo sklicevanje na deželo kurenta ali na

najstarejše slovensko mesto ali na dejstvo o prisotnosti rimske zgodovine, vključno z

rimsko vojsko, Vespazianom in mitraizmom, ni dovolj, da bi obiskovalci tudi v preostalem

letu imeli dovolj interesa za obisk Ptuja oziroma celotne destinacije!

Slika 27 in slika 28 Kurentovanje in Rimske igre sta najbolj prepoznavni prireditvi na Ptuju

foto: MB

Prav zaradi odsotnosti vznemirjenja, občutkov oziroma, doživljajske izkušnje, ki je izven

organiziranih dogodkov ni mogoče doživeti, vsa organiziranost, znamke in sodelovaje niso

nič drugega kot obljuba, ki je danes do turista še ne izpolnjujemo, ali pa vsaj ne v obsegu,

kot si to želi turizem. Kulturna dediščina Ptuja in okolice je turistični kapital, ki zunaj

obdobja organiziranih dogodkov, kot so Kurentovanje in Rimske igre, na Ptuju še ni

zadostno aktivirana.

Zakaj torej vedno znova zmotno mislimo, da bo pasivno in dolgočasno opazovanje in

opisovanja dediščine brez interpretacije, inovativnih podpornih storitev in podobno,

pripeljalo več obiskovalcev oziroma turistov? Iskanje vedno novih izgovorov na to temo

povzroča samo vrtenje v krogu, rojeva nove in nove poskuse turistične organiziranosti, ki

pa nikoli ne bo uspešna, dokler ne bomo spremenili tega način razmišljanja.

Sodobni turisti že vrsto let niso več le nemi opazovalci povork in uličnih nastopov. Seveda

velja temeljno pravilo: vsak kulturni, etnografski, zgodovinski… dogodek naj bo v njemu

primernem in logičnem okolju. Z drugimi besedami bi lahko zapisali, da naj gredo kmečke

zadeve v vasi, mestne pa v mesta je zaključil Podgoršek (2012).

Avtor je prišel do spoznanja, da obstaja volja in želja po novosti na področju zgodovinskih

produktov v regiji, saj se tudi vsi zavedajo, da je rimski čas izjemen potencial, ki je še

neizkoriščen. Ptuj bi moral postati arheološko središče Slovenije. Preko pridobljenih

intervjujev in pogovorov avtor dodaja, da je skrajni čas za konkretno uresničevanje ideje o

arheološkem parku na Ptuju. Čeprav se skozi leto odvija ogromno dogodkov, bi rimska

tematika posledično pripeljala nove skupine, ki bi spoznavale pomembnost rimskega

obdobja, v te kraje. Predvsem je potrebno izpostaviti, da je tematika zanimiva za vse

Stran 33

generacije ter da se lahko med tednom izobražuje šoloobvezne otroke na kraju, kjer je pred

dva tisoč leti rimska Petoviona živela sloves izjemno pomembnega strateškega trgovskega

ter vojaškega mesta.

Obstaja pa tudi upravičen dvom o tovrstnih razmišljanjih, predvsem zaradi gospodarskega

stanja ter vrednot v Sloveniji, da tovrstna tematika ne bo med prioritetnimi vsebinami na

lokalni in državni ravni.

Stran 34

5 SKLEP IN PRIPOROČILA

Predlog vzpostavitve arheološkega parka na temeljih nekdanje Petovione je izjemno

pomemben za razvoj turizma obravnavane destinacije v naslednjih letih. Ne glede na

lokacijo in ime parka, si predvsem v turizmu na Ptuju ter okolici želimo dostojen objekt, ki

bo z zgodovinskega stališča vsem v ponos. Takrat se bo še dodatno povečala tudi zavest o

pomenu rimskih ostalin iz časa prve globalne civilizacije.

Na podlagi intervjujev s strokovnjaki s področja turizma, arheologije, managementa in

novinarstva lahko sklepamo, da so ljudje, vpleteni v ptujski mestni vsakdan, zavzeti za

ideje o razvoju turizma in modernega arheološkega parka, ki pa so seveda dolgoročne.

Dokaj kritične ocene o stanju duha ter zavedanju zgodovinskih dejstev so bile potrebne, da

se je lahko naredila analiza, ki bo v pomoč pri načrtovanju arheološkega parka kot nove

turistične privlačnosti v regiji. Potrditve smiselnosti arheološkega parka sem dobil na

ogledih v tujini, v pogovorih s sogovorniki in s preučevanjem lokalne turistične ponudbe.

Ptuj z okolico potrebuje novo privlačnost na področju rimske zgodovine. V kolikor

dodamo še ostale izredno pomembne privlačnosti, kot so srednjeveški Ptuj ter

Kurentovanje, imamo tretjo pomembno zanimivost, ki bo pritegnila nove obiskovalce.

Obstajajo kar štiri lokacije za ureditev arheološkega parka, za katere so intervjuvanci

prepričani, da bi bile zanimive. Prva je ob Dominikanskem samostanu, druga je Žitnica na

grajskem hribu, tretja grič Panorama, zadnja pa na desni strani Drave, v bližini I. Mitreja

na Spodnji Hajdini in nedaleč od Term Ptuj. Slednje se poleg novo ustanovljenega društva

Poetovio 69 zavzemajo za obujanje rimskega načina življenja, ki je zanimivo širšim

množicam.

Predlagam, da se odgovorne osebe za bodoči arheološki park ravnajo po vzoru dela

utečenih arheoloških parkov v tujini. V Avstriji so bili uspešni zato, ker so črpali največji

del sredstev iz evropskih kulturnih skladov in ker so se zavedali potenciala zgodovinskih

danosti. Z vsem spoštovanjem so se lotili moderne interpretacije tedanjega časa, ki pritegne

na tisoče obiskovalcev. Uspelo jim je narediti turistično - zgodovinsko privlačnost za oba

spola in vse generacije. Potrebno bo sistematično dograjevanje programa ter širjenje

reprodukcij rimskih objektov, saj razpolagajo z evropsko razpoznavnim arheološkim

parkom.

Avstrijci so se projekta lotili na več bližnjih lokacijah, odvisno od ostalin. Težili so k temu,

da je pomembno imeti več prostora zaradi postavitve rekonstrukcij ter možnosti za

prireditve, ki so pomembne z vidika financiranja in vzdrževanja objektov. Dejstvo pa je, da

imajo več arheoloških najdb v boljšem stanju kot na Ptuju. Veliko prednost imajo tudi zato,

ker so park zasnovali strokovno, hkrati pa so ga vedno znova znali narediti zanimivega za

oglede vseh generacij tudi tehnološkem smislu, s 3 D predstavitvijo celotnega nekdanjega

Carnuntuma in s pomočjo nadgrajene resničnosti, ki nas ponese v čas pred 2000 leti.

Za pridobitev novega evropsko prepoznavnega turističnega produkta - arheološkega parka

bo potrebno sodelovanje strokovnih, muzejskih, lokalnih in državnih inštitucij ter

turističnega dela. Od vsega začetka je pomembno sodelovanje z vsemi domačimi deležniki

ter s čim večjim številom zanimivih mednarodnih partnerjev, ki soustvarjajo rimske

prireditve, ki so največja privlačnost arheološkega parka.

Stran 35

Občinske institucije v navezavi s strokovnimi bodo morale najprej uspešno pridobiti vsa

potrebna potrdila, dovoljenja in finančna sredstva (skladi lokalnih akcijskih skupin,

kulturnih mednarodnih skladov ter ostalih mednarodnih skladov, kot je že dolgoletna

praksa v tujini). Sledi konceptualna postavitev arheološkega parka. Tukaj bo pomemben

delež strokovnih muzejskih in turističnih institucij, ki bodo park zasnovale na zanimiv in

pregleden način. V parku so lahko, poleg rimskega, predstavljena tudi ostala zgodovinska

obdobja, ki so razumsko in kronološko ločena eno od drugega.

Vzporedno z gradnjo je pomemben izbor kadra ter premišljen marketing, ki bo potreben

tudi izven meja Slovenije. Za zagon in delovanje arheološkega parka so potrebni

izobraženi domači kadri, ki se bodo poistovetili z zgodovino v lokalnem območju ter

zunanji, s posebnimi veščinami, ki bodo še dodatno okrepili delovno ekipo. Pomembno je,

da je arheološki park na mestu nekdanjih ostalin ter da se vedno znova odvijajo nova

raziskovalno - arheološka odkrivanja ob parku. Vključevanje ljubiteljske dejavnosti preko

prireditev ter delovnih arheoloških akcij v smislu izkopavanj bo pomembno, saj bodo

ljudje preko teh aktivnosti še dodatno motivirani za sodelovanje.

Predlogi za trženje arheološkega parka so: izbrane lokacije ustrezno opremljenih

usmerjevalnih obcestnih tabel v tem delu Slovenije, informativna in zanimiva spletna stran,

neprestano vključevanje PR - ja preko sklicevanja tiskovnih konferenc glede novosti,

utrjevanje blagovne znamke arheološkega parka, sodelovanje na mednarodnih prireditvah

in povabilo tujim skupinam na naše prireditve, vzpostavitev mreže rimskih društev po

Evropi ter nenehno dograjevanje in predstavitev novosti. Zavedanje dejstva, da je

arheološki park namenjen vsem generacijam, da je umestitev parka v bližini zelo prometne

avtoceste ter da še vedno obstajajo zgodovinski entuziasti, ki lahko s svojim delom in

predstavitvijo rimskega življenja v sedanjosti, navdušijo domače in tuje goste, daje avtorju

realno upanje za o vzpostavitvi arheološkega parka Vicus Fortunae v naslednjih letih.

Potrebno bo razmišljanje o arheološkem parku evropskih razsežnosti in ne samo o lokalnih

in državnih.

Diplomsko delo zaključujem z željo, da Ptuj v znamenju slogana "Zakladnica tisočletij"

resnično postane najbolj zanimiva in obiskana zakladnica tisočletij, predvsem na področju

nekdanje rimske province Panonije. S pravim pristopom in kontinuiranim delom bo čez

nekaj let viden napredek na gospodarskem področju, največ pa bo narejenega na področju

zavedanja zgodovinskih dejstev in spoštovanja zgodovine na obravnavanem območju Ptuja

z okolico.

Stran 36

POVZETEK

Diplomsko naloga z naslovom "Arheološki park Vicus Fortunae" sestavljajo štiri poglavja.

Prvo poglavje je uvod, v katerem smo predstavili cilje, namen, osnovno trditev, omejitve in

metode dela. Osnovna trditev, ki smo jo dokazovali v diplomskem delu, je bila, da imajo

na Ptuju premalo prepoznavnih turističnih produktov, ob tem pa veliko neizkoriščenega

potenciala, predvsem v arheoloških najdbah iz časa rimske Petovione.

Drugo poglavje tvori predstavitev destinacijskega managementa.

Tretje poglavje se nanaša predvsem na predstavitev in pomen arheološkega parka v

destinaciji, ki na zanimiv način prikazuje rekonstruirano preteklost.

Četrto poglavje je namenjeno opisu moderno opremljenega Arheološkega parka

Carnuntum v Avstriji, ki je na arheološko - turističnem področju primer dobre prakse v tem

delu Evrope. Poleg tega smo v tem poglavju predstavili tudi arheološko dediščino Ptuja in

okolice ter opisali sestavo ter naloge novo nastale RDO na Ptuju. V posebnem podpoglavju

smo predstavili še analizo intervjujev, s pomočjo katerih smo skušali izvedeti, ali v bližnji

prihodnosti potrebujemo na Ptuju tovrsten park, ki bi popestril zgodovinsko - turistično

ponudbo v destinaciji.

Sklepni del je namenjen priporočilu za postavitev arheološkega parka Vicus Fortunae na

Ptuju ter preverjanju uresničitve hipotez in zastavljenih ciljev.

KLJUČNE BESEDE

Arheološki park, destinacija, destinacijski management, regionalna destinacijska

organizacija, rimska kultura, tematske prireditve, arheologija, integralna turistična

ponudba, trajnostni razvoj, zavedanje, sodobna tehnologija, kulturna dediščina, jantarjeva

pot, Petoviona, Carnuntum

Stran 37

ABSTRACT

The thesis titled “Archaeological Park Vicus Fortunae” consists of four chapters.

The first chapter introduces the topic and sets objectives, goals, hypothesis, limits and

working methods. The basic hypothesis, which is being tested in the present diploma work

suggests that Ptuj as tourist destination in our region does not have enough recognisable

tourism products while the real potential of archaeological finds of the Roman Poetoviona

are considerably under-exploited.

The second chapter presents the destination management.

The third chapter mostly deals with the importance and the presentation of an

archaeological park in destination, for it shows in an interesting way the reconstruction of

ancient times.

The fourth chapter presents a modern and well-equipped archaeological park Carnuntum in

Austria, which is undoubtedly an excellent example of good practice in this part of Europe

in the field of archaeology and tourism. Besides that, the forth chapter reveals the

archaeological legacy of Ptuj and its surroundings, as well as the new organisational

structure and tasks resulting from the results of it, which the recently established DMO will

have to deal with. A special chapter describes interviews. They were designed to answer

the question whether Ptuj needs such a park in the near future or not, with which historical

and tourist offer within the destination would become more differentiated/varied.

The final part and the conclusion bring forward positive aspects of the implementation of

the archaeological park Vicus Fortunae in Ptuj, and check the hypothesis and set goals.

KEYWORDS

Archeological park, destination, destination management, regional destination,

organization, Roman culture, thematic events, archeology, integrated tourism offer,

sustainable development, awareness, modern technology, cultural heritage, amber route,

Poetoviona, Carnuntum

Stran 38

SEZNAM LITERATURE

- Ahrens, Claus. 1990. Wiederaufgebaute Vorzeit – Arhäologische Freilichtmuseum

in Europa, Neumünster.

- Breznik, Andreja. Arheološki park – dejavnost rekonstruiranja preteklosti. Varstvo

spomenikov, 41. str.79 – 88. UDK:719:903-904(069), UDK:069.02:903-904:712.

- Brezovec, Aleksandra. (2004). Destinacijski menedžment - celovito upravljanje

turizma v kraju, spet "samo" brending ali še huje: le predmet trženja potovanj?

Turizem: časopis za menedžment in trženje v turizmu, 8 (71), 2-4

- Buhalis, Dimitrios. (2000). Marketing the competitive destination of the future.

Tourism Management, 21 (1), 97 -116

- Gollmann, Karl Friedrich. 1991. Planung und Errichtung eines Archäologieparks

Carnuntum aus der Sicht des Architehten, Savaria 20, 63 ss.

- Gosar, Anton in Igor Jurinčič. 2000. Reinventing a tourism destination: abstracts:

50 anniversary-journal tourism. Dubrovnik: Institute for Toursim

- Klančnik, Rok. 2003. V pričakovanju destinacijskega menedžmenta na slovenski

način. Turizem: časopis za menedžment in trženje v turizmu 7 (63), 8

- Magaš, Dragan. 2003. Management turističke destiancije i organizacije. Opatija:

Fakultet za turistički i hotelski menadžment.

- Mikl Curk, Iva, Slavko Ciglenečki, Vuga, Davorin.1993. Po poteh rimskih vojakov

v Sloveniji, Ljubljana, Zavod Republike Slovenije za varstvo naravne in kulturne

dediščine.

- Mikl, Curk, Iva. 1991. Römische Altertümer Sloweniens als Freilichtmuseen und

Parkanlagen. Savaria 20, 75 ss.

- Milovanović, Duška. diplomsko delo: Model destinacijskega managementa mesta

Celje z okolico, Maribor 2005

- Mündl, Kurt. 2006. Weltstadt im Land der Barbaren, 2000 Jahre Carnuntum.

- Ritchie, J.R.Brent, & Crouch, Geoffrey Ian. (2005), The competitive destination: a

sustainble tourism perspective. Cambridge: CABI Publishing

- Sainaghi, R. (2006). From contents to processes: Versus a dynamic destination

management model (DDMM). Tourism management, 27 (5), 1053-1063

- Uran, Maja, Ovsenik, R.,:Razvojni načrt in usmeritve slovenskega turizma 2007 -

2011

Stran 39

SEZNAM VIROV

- Abramić, Mihovil. 1925. Poetovio. Vodnik po muzeju in stavbnih ostankih

rimskega mesta, Muzejsko društvo Ptuj.

- Connoly, Peter in Hazel Dodge. 1998. Die Antike Stadt, Das Leben in Athen und

Rom. Oxford University Press.

- Dular, Janez. 1999. Zakladi tisočletij. Zgodovina Slovenije od neandertalcev do

Slovanov. Petoviona – velemesto na bregovih Dravusa 215 – 220.

- Gojkovič, Vomer Mojca. Kolar, Nataša. 1993. Archaeologia Poetovionensis,

monografija ob stoti obletnici muzeja, Pokrajinski muzej Ptuj.

- Gojkovič, Vomer Mojca. Kolar, Nataša. Arih, Aleš. 2001. Archeologia

Poetovionesis 2/2001, Pokrajinski muzej Ptuj, Zgodovinsko društvo Ptuj.

- Gojkovič, Vomer Mojca. 2007. Petovionski muzeji, Pokrajinski muzej Ptuj.

- Jevremov, Blagoj. 1988. Vodnik po lapidariju, Pokrajinski muzej Ptuj .

Jevremov, Tomanič Marjana. 2004. Obrtniške delavnice rimske Petovione.

Pokrajinski muzej Ptuj.

- Lazar, Irena. Rimljani – steklo, glina, kamen, 2004, Pokrajinski muzej Celje,

Pokrajinski muzej Ljubljana, Pokrajinski muzej Ptuj.

- Lebe, Sonja Sibila. 2003/04. Marketing v turizmu, gostinstvu in potniškem

prevozništvu. Preliminarno študijsko gradivo. UM/EPF Maribor

- Pokrajinski muzej Ptuj. 1993. Ptujski arheološki zbornik ob 100 – letnici muzeja in

Muzejskega društva.

- Ravnik – Toman, Barbara. 2000. Turizem in slovenski muzeji. Argo 43/1, 26 ss.

- Šašel Kos, Marjeta in Peter, Scherrer. 2003. Die autonomen Städte in Noricum und

Pannonien; Pannonia 1, Ljubljana, Narodni muzej Slovenije, Situla 40 -2002,

Situla 41 - 2003, Situla 42 - 2004

- Vuga, D. 1981. Prispevki k teoriji in praksi zaščitenega arheološkega raziskovanja.

– Varstvo spomenikov.

- Weber, G. 1991. APC – Der Arhäologische Park Cambodunum. Archäologie als

Spektakel? Archäologie als Auftrag. – Savaria 20/1, 103 – 122 str.

- intervjuji in strokovni pogovori: Mojca Vomer Gojkovič, Marija Hernja Masten

Franc Mlakar, Andrej Klasinc, Aleksandra Nestorović, Ludvik Kotar, Sonja

Mlakar, Miran Perič, dr. Aleksandra Pivec, Boris Zajko, Slavko Podbrežnik, Dejan

Podgoršek, Marjetoa Keršič Svetel in dr. Andreja Breznik.

Stran 40

SPLETNI VIRI

http://www.carnuntum.com/index2.html, dostopno 14.5.2012

http://www.apx.de/, dostopno 14.5.2012

http://www.mithraeum.eu/monumentae.php?tid=1&pag=2, dostopno 14.5.2012

http://www.twmuseums.org.uk/archive/mithras/frames.htm, dostopno 14.5.2012

http://www.mithraeum.info/, dostopno 14.5.2012

http://www.historylearningsite.co.uk/roman_food.htm, dostopno 12.5.2012

http://www.pantheon.org/miscellaneous/roman_vs_greek.html, dostopno 14.5.2012

http://www.roman-colosseum.info/roman-gods/index.htm, dostopno 12.5.2012

http://www.vicus.org.uk/, dostopno 14.5.2012

http://www.classicsunveiled.com/romel/html/romeentertain.html, dostopno 14.5.2012

http://www.therthdimension.org/AncientRome/RomanFoodDrink/romanfooddrink.htm,

dostopno 14.5.2012

http://ancienthistory.about.com/od/romangods/a/101910-Roman-Gods-And-

Goddesses.htm, dostopno 12.5.2012

http://www.digital-archaeology.com/index.php?nav_id=114, dostopno 14.5.2012

http://www.societasviaromana.net/Collegium_Historicum/velzeke.php, dostopno 12.5.2012

http://www.museum-joanneum.at/, dostopno 12.5.2012

http://www.msnbc.msn.com/id/44411139/ns/technology_and_science-science/, dostopno

12.5.2012

http://archpro.lbg.ac.at/newspress/events, dostopno 12.5.2012

http://www.roemertage.de/, dostopno 12.5.2012

http://www.welterbe-trier.de/, dostopno 12.5.2012

http://www.viminacium.org.rs/Viminacium/TouristAttraction/index_html?language=englis,

dostopno 12.5.2012

http://www.limeskastellpohl.de/index.php?option=com_content&Itemid=117&id=80&task

http://guido-h-fitz.suite101.de/das-leben-am-limes-a101577, dostopno 12.5.2012

http://www.numerus-brittonum.de/darstellung/leben-am-limes-grundlagen/, dostopno

12.5.2012

http://www.weltkultour-schwaebischealb.de/sixcms/detail.php?id=138224, dostopno

12.5.2012

http://www.carl-schweizer-museum.de/dlimes.htm, dostopno 12.5.2012

http://bildung-rp.de/service/materialien/ausstellungen/von-rom-zum-rhein-leben-am-

limes.html, dostopno 12.5.2012

http://landesmuseumkoblenz.de/gdke/landesmuseumkoblenz/ausstellungen/ausstellungsarc

, dostopno 12.5.2012

http://www.carnuntum-experience.com/, dostopno 14.5.2012.

http://www.niederoesterreich-card.at/noecard/de/, dostopno 12.5.2012

http://en.wikipedia.org/wiki/Legio_XIII_Gemina, dostopno 12.5.2012

http://www.legxiii.at/, dostopno 12.5.2012

http://web.rgzm.de/, dostopno 12.5.2012

http://www.augustaraurica.ch/menu/index.php, dostopno 12.5.2012

http://www.imperiumromanum.com/index.htm, dostopno 12.5.2012

http://www.archaeologie-online.de/, dostopno 12.5.2012

http://www.bernsteinstrasse.net/website.php?sid=c0b2caa51755c849e49eabe9bf0360d3&i

d=/de/projekt.htm&sid=c0b2caa51755c849e49eabe9bf0360d3, dostopno 12.5.2012

Stran 41

http://www.amber-expedition.com/g,401,35,Festiwal%20w%20Ptuj.html, dostopno

12.5.2012

http://www.roman-empire.net/army/army.html, dostopno 12.5.2012

http://www.romanarmy.com/cms/, dostopno 12.5.2012

http://www.bbc.co.uk/schools/primaryhistory/romans/the_roman_army/, dostopno

12.5.2012

http://tweedlandthegentlemansclub.blogspot.com/2011/09/roman-legion-from-latin-legio-

military.html, dostopno 12.5.2012

http://www.world-history-movies.com/roman-empire.html, dostopno 12.5.2012

http://www.archaeology.org/1201/features/australopithecus_arab_spring_pompeii_altamira

.html, dostopno 12.5.2012

http://mkt.unwto.org/sites/all/files/docpdf/unwtohighlights11enhr.pdf, dostopno 12.5.2012

http://www.mgrt.gov.si/fileadmin/mgrt.gov.si/pageuploads/turizem/MG-

Program_celovitega_spodbujanja_kakovosti.pdf, dostopno 12.5.2012

Stran 42

KAZALO SLIK

SLIKA 1 IN SLIKA 2: SPLETNA STRAN TER PRIKAZ VIRTUALNEGA SPREHODA PO GLADIATORSKI ŠOLI V ..... 14 SLIKA 3 IN SLIKA 4: MUZEJ V BAD DEUTSCH-ALTENBURGU Z MITREJEM V OZADJU TER PREDEL

ARHEOLOŠKEGA PARKA CARNUNTUM ............................................................................................. 16 SLIKA 5 IN SLIKA 6: NASELJENOST PETOVIONE PRED 2000 LETI IN NOTRANJOST III. MITREJA ................... 17 SLIKA 7 IN SLIKA 8: GRAFIČNI PRIKAZ ARHEOLOŠKEGA PARKA NA PTUJU OB DOMINIKANSKEM

SAMOSTANU .................................................................................................................................... 17 SLIKA 9: ORGANIZIRANOST PODRAVSKO-PTUJSKO-ORMOŠKE REGIONALNE DESTINACIJSKE ORGANIZACIJE

........................................................................................................................................................ 19 SLIKA 10: PRIKAZ POSLOVNEGA MODELA V PODRAVSKO-PTUJSKO-ORMOŠKI REGIONALNI DESTINACIJSKI

ORGANIZACIJI .................................................................................................................................. 20 SLIKA 11 IN SLIKA 12: PRIKAZ DESTINACIJSKE SPLETNE STRANI ................................................................. 20 SLIKA 13: SESTAVA DESTINACIJE ................................................................................................................ 21 SLIKA 14: INTEGRALNA TURISTIČNA PONUDBA V RDO.............................................................................. 22 SLIKA 15: CELOSTNA GRAFIČNA PODOBA RDO .......................................................................................... 22 SLIKA 16: IZVEDENE GEOGRAFSKE TRŽNIH ZNAMKE ................................................................................. 22 SLIKA 17 IN SLIKA 18: VSAKOLETNA STARORIMSKA POROKA V GRAND HOTELU PRIMUS............................27 SLIKA 19 IN SLIKA 20: ČLANICE DRUŠTVA ŽENA IN DEKLET OBČINE HAJDINA V I. MITREJU V RIMSKIH

OBLAČILIH TER UDELEŽENCI PRIMUSOVEGA OTROŠKI TABORA .......................................................... 29 SLIKA 21 IN SLIKA 22: SKUPINA RIMLJANOV IZ PTUJA NA SREČANJU RIMSKIH LEGIJ NATALE DI ROMA V

RIMU ...................................................................................................................................................... 29 SLIKA 23 IN SLIKA 24: V SLOGU RIMSKIH ZMAGOVALCEV SLOVENSKA KOŠARKARSKA REPREZENTANCA TER

PRIREDITEV "NOT PADU V LAJF" V STOŽICAH Z DEJANOM ZAVCEM ................................................... 29 SLIKA 25 IN SLIKA 26: DELEGACIJA IZ POLJSKEGA NAJSTAREJŠEGA MESTA KALISZ NA PTUJU V SKUPNEM

PROJEKTU RIMSKE KOČIJE NA JANTARNI POTI IN IZJEMNA RAZSTAVA NAKITA IZ JANTARJA V GRAND HOTELU PRIMUS V ČASU IV. RIMSKIH IGER .......................................................................................... 30

SLIKA 27 IN SLIKA 28 KURENTOVANJE IN RIMSKE IGRE STA NAJBOLJ PREPOZNAVNI PRIREDITVI NA PTUJU ............................................................................................................................................................... 32