ARS - ilo.org

ARS

ANKETA ZA RABOTNATA SILA

METODOLO[KO UPATSTVO ZA SPROVEDUVAWE NA ANKETATA

ZA RABOTNATA SILA

2019

REPUBLIKA SEVERNA MAKEDONIJA DR@AVEN ZAVOD ZA STATISTIKA

2

S O D R @ I N A 1. Op{ti belezi na Anketata za rabotnata sila 1.1. [to e Anketata za rabotnata sila ....................................................................................... 3 1.2. Koi se celite na Anketata za rabotnata sila .................................................................... 3 1.3. Opfat na Anketata i model na primerokot ........................................................................ 3 1.4. Edinici na nabquduvawe ...................................................................................................... 3 1.5. Vreme na nabquduvawe .......................................................................................................... 4 1.6. Koi se korisnicite na rezultatite od Anketata za rabotnata sila .............................. 4 1.7. Tajnost na podatocite ............................................................................................................. 4 2. Upatstvo za sproveduvawe na Anketata ............................................................................... 5 2.1. Postapki pri kontrola na anketniot materijal ................................................ ................ 5 2.2. Dol`nosti i pravila na odnesuvawe na anketarot ........................................................... 5 2.2.1. Op{ti upatstva .................................................................................................................... 5 2.2.2. Postapka pri baraweto adresi na doma}instvata .......................................................... 6 2.2.3. Pristap na anketarot kon doma}instvoto ........................................................................ 6 3. Op{to za pra{alnicite ........................................................................................................... 7 3.1. Na~in na odgovor na pra{awata ........................................................................................... 7 3.2. Upatstvo za popolnuvawe na pra{alnicite ........................................................................ 7 Pra{alnik A - Podatoci za doma}instvoto ............................................................................... 8 Pomo{en obrazec- ARS ................................................................................................................ 13 Pra{alnik B - Individualen pra{alnik ................................................................................. 14

3

1. OP[TI BELEZI NA ANKETATA ZA RABOTNATA SILA

1.1. [TO E ANKETATA ZA RABOTNATA SILA?

Anketite za rabotnata sila se del od statisti~kata tradicija na razvienite zemji ve}e mnogu decenii, a i mnogu nerazvieni zemji i zemji vo tranzicija, isto taka, gi sproveduvaat nekolku godini nanazad. Anketata pretstavuva metod na istraùvawe {to se bazira na primerok od nabquduvani edinici pri {to se koristat pra{alnici za dobivawe odgovori za predmetot na istraùvaweto. So Anketata za rabotnata sila se pribiraat podatoci za ekonomski aktivnoto naselenie ili za rabotnata sila vo Republika Makedonija, spored preporakite na

Me|unarodnata organizacija na trudot (International Labour Organisation-ILO) i preporakite

na Evropskoto statisti~ko biro (Eurostat). Rabotnata sila ja so~inuvaat site lica koi rabotat ili baraat rabota so cel da se zdobijat so sredstva za ̀ ivot. Zaradi toa, glavnite kategorii koi se istraùvaat se: vkupnata vrabotenost, nevrabotenosta, kako i demografskite, geografskite, socio-ekonomskite i drugi karakteristiki na licata koi se nao|aat vo sekoja od ovie kategorii.

1.2. KOI SE CELITE NA ANKETATA ZA RABOTNATA SILA?

Glavna cel na Anketata e, vrz osnova na dobienite rezultati, da se utvrdat osnovnite kategorii koi ja so~inuvaat rabotnata sila vo zemjata na na~in koj ovozmoùva primena na moderni metodi na analiza od koe bilo nau~no podra~je: ekonomija, sociologija, psihologija i dr. Edna od celite na Anketata e pri definiraweto na vkupnata vrabotenost i nevrabotenost da se primenat me|unarodni standardi za da moè ovie kategorii da se sporeduvaat so sli~ni pojavi vo drugite zemji, a osobeno vo evropskite zemji. Anketata, kako pri postapkata na izbor na primerokot, taka i pri definiraweto na pra{alnikot, se bazira vrz preporakite na Me|unarodnata organizacija na trudot i vrz preporakite na Eurostat.

1.3. OPFAT NA ANKETATA I MODEL NA PRIMEROKOT Anketata se sproveduva na celata teritorija na Republika Makedonija. Osnova za izbor na primerokot pretstavuva Popisot na naselenieto, doma}instvata i stanovite, 2002 godina. Izborot na doma}instvata za primerokot se sproveduva vo dve etapi. Vo prvata etapa se izbiraat popisnite krugovi, proporcionalno na brojot na naselenie na vozrast od 15-79 godini vo osumte regioni (Skopski, Pelagoniski, Vardarski, Severoisto~en, Jugozapaden, Jugoisto~en, Polo{ki i Isto~en region) i spored vidot na naselenoto mesto (grad ili ostanato). Vo vtorata etapa vo izbranite popisni krugovi slu~ajno se izbiraat 11250 adresi, odnosno doma}instva koi ìveat na tie adresi. Izbranite doma}instva pretstavuvaat okolu 2% od vkupniot broj na doma}instva vo zemjata. Spored rotacionata {ema 2-2-2, sekoe doma}instvo }e bide anketirano vo dva posledovatelni kvartala, pauzira slednite dva kvartala, povtorno }e bide anketitrano vo slednite dva kvartala i izleguva od primerokot. 1.4. EDINICI NA NABQUDUVAWE

Edinica na nabquduvawe vo Anketata e doma}instvoto i site lica vo nego. Pod

doma}instvo se smeta sekoja semejna ili druga zaednica na lica za koja }e se izjavi deka licata zaedno ìveat i zaedni~ki gi tro{at svoite prihodi za podmiruvawe na osnovnite ìvotni potrebi (domuvawe, ishrana i drugi), bez ogled na toa dali site ~lenovi postojano se nao|aat vo mestoto kade {to e naseleno doma}instvoto ili nekoi od niv prestojuvaat vo drugo naseleno mesto, odnosno stranska dràva, zaradi rabota, {koluvawe ili od drugi pri~ini.

4

Pod doma}instvo se smeta i sekoe lice koe ìvee samo (same~ko doma}instvo) i koe nema svoe doma}instvo vo drugo mesto. Same~koto doma}instvo moè da ìvee vo poseben ili deliv stan, ili kako samec-potstanar, bez ogled na toa dali ̀ ivee vo ista soba so drug samec ili so ~lenovite na doma}instvoto-stanodavec, no zaedno so niv ne gi tro{i svoite prihodi.

Vo sekoe doma}instvo se anketiraat site lica bez ogled na vozrasta. Sekako, za deca, a ponekoga{ i za stari lica, odgovori davaat drugite ~lenovi na doma}instvoto.

1.5. VREME NA NABQUDUVAWE Vremeto na nabquduvawe vo Anketata, vo koe se meri vrabotenosta, nevrabotenosta i neaktivnosta, e SEKOJA SEDMICA VO TEKOT NA GODINATA. Anketata se sproveduva kontinuirano vo tekot na celata godina, vo 52 razli~ni vremenski intervali i soodvetno na toa ima 52 izve{tajni nedeli. Izve{taen period e vsu{nost SEDMICATA KOJA Ü PRETHODI NA SEDMICATA NA ANKETIRAWE. Najgolem del od pra{awata vo Anketata se odnesuva na ekonomskata aktivnost na poedincite vo izve{tajnata nedela (od ponedelnik do nedela), a samo nekoi pra{awa se odnesuvaat na drug period koj e jasno nazna~en vo pra{awata.

1.6. KOI SE KORISNICI NA REZULTATITE OD ANKETATA ZA RABOTNATA SILA?

Glavni korisnici na podatocite se: Vladata, dràvnite institucii, drugi organizacii, istraùva~i, nau~nici, novinari i me|unarodnite organizacii kako {to se: Me|unarodnata organizacija na trudot, Svetskata banka, OECD, OON itn. Rezultatite od Anketata za rabotnata sila se objavuvaat vo soop{tenija so kvartalna i godi{na periodika, Statisti~ki pregled i drugi publikacioni izdanija na Dràvniot zavod za statistika.

1.7. TAJNOST NA PODATOCITE

Mnogu e va`no da se ima predvid deka li~nite podatoci (za licata i podatocite za doma}instvata), dobieni so Anketata pretstavuvaat li~ni podatoci, za{titeni so Zakon za dràvnata statistika i se slu`bena tajna i deka site u~esnici vo Anketata koi doa|aat vo dopir so niv se dol`ni da gi po~ituvaat odredbite za za{tita i tajnost na podatocite. Vo prilog se upatstva za postapkite kon koi treba da se pridrùvate:

- nikoj, osven slu`beno ovlastenite lica, ne moè da ima pristap do popolnetite pra{alnici so li~ni podatoci od ovaa Anketa; - popolnetite pra{alnici }e se ~uvaat vo prostorija vo regionalnite oddelenija za statistika i nema da bidat dostapni za drugi lica; - dobienite podatoci za licata i za doma}instvata nema da se davaat ili soop{tuvaat na neovlasteni subjekti (pravni i fizi~ki lica) za vreme i po zavr{uvaweto na Anketata; - so popolnetite pra{alnici da se postapuva odgovorno za da ne dojdat vo racete na lica koi bi moèle da gi zloupotrebat vo VA[E IME; - za eventualno zagubenite pra{alnici ili drugi nastanati okolnosti koi moàt da dovedat do naru{uvawe na odredbite od Zakonot za za{tita na li~nite podatoci i podatocite za doma}instvata da se izvesti stru~noto oddelenie vo Dràvniot zavod za statistika; - sekoe lice i doma}instvo {to se anketira da se informira deka podatocite {to se pribiraat so ovaa Anketa se za{titeni so Zakon i deka }e se koristat isklu~ivo za statisti~ki celi i kako poedine~ni nema da bidat dadeni na koristewe i nema da bidat objaveni.

Nepo~ituvaweto na za{titata na li~nite podatoci i poedine~nite podatoci za doma}instvata se kaznuva spored Zakonot za za{tita na li~nite podatoci.

5

2. UPATSTVO ZA SPROVEDUVAWE NA ANKETATA

ROKOVI: Anketarite }e vr{at anketirawe vo odredeni vremenski intervali, so to~no opredelen datum za po~etok i kraj na anketiraweto. SITE POPOLNETI PRA[ALNICI, PO IZVR[ENOTO ANKETIRAWE NA DOMA]INSTVOTO, MORA DA BIDAT DOSTAVENI VO REGIONALNITE ODDELENIJA ZA STATISTIKA

2.1. POSTAPKI PRI KONTROLA NA ANKETNIOT MATERIJAL

a) Zapoznavawe so metodologijata na Anketata i prisustvo na instruktaì; DA SE PROVERI: - dali e anketirano izbranoto doma}instvo na izbranata adresa od Spisokot na

doma}instva. Vo slu~aj na promena, dali e postapeno spored Upatstvoto i dali soodvetnite zabele{ki se na baranite mesta;

- dali podatocite se vneseni na pravilen na~in; - da se proveri dali site ispitanici na vozrast od 15 do 79 godini ja prodolìle

Anketata, odnosno za niv se popolneti pra{alnici “B”; dali e pravilen tekot na dadenite odgovori;

- dali e dovolen i pravilen opisot na zanimawata i dejnostite, za da moè da se ovozmoì sproveduvawe na {ifriraweto.

- Liceto zadolèno za kontrola na anketniot materijal, po potreba, go vra}a pra{alnikot na teren i sostavuva izve{taj za tekot na sproveduvaweto na Anketata. Izve{tajot, pokraj drugoto, mora da gi sodrì slednite informacii:

- ocenka za rabotata na anketarot voop{to, so preporaki za idniot izbor na anketari;

- ozna~uvawe na eventualnite te{kotii pri sproveduvawe na Anketata, predlozi za idnata organizacija itn.;

- zabele{ki za pra{alnikot, eventualni nelogi~nosti, pra{awa na koi anketiranite ne sakale da odgovaraat, nejasno postaveni pra{awa, pra{awa so odnapred ponudeni pove}e odgovori itn.

2.2 DOL@NOSTI I PRAVILA NA ODNESUVAWE NA ANKETAROT

2.2.1. OP[TI UPATSTVA

a) Anketarot e dolèn odgovorno i navreme da gi izvr{i site raboti koi mu se dovereni; b) VA@NO E DA SE SOVLADA METODOLOGIJATA I OBRASCITE ZA ANKETIRAWE, A POSEBNO DA SE VNIMAVA NA SKOKOVITE KAJ PRA[AWATA;

v) ZADOL@ITELNO E PRISUSTVOTO NA CELATA INSTRUKTA@A;

g) Pred po~etokot na Anketata, anketarot e dolèn da go identifikuva terenot i adresite na doma}instvata {to treba da se anketiraat. Vo slu~aj terenot da ne odgovara na skicata i opisot, da se kontaktira so Dràvniot zavod za statistika dokolku ima promeni vo adresnite podatoci zadolìtelno da se zapi{e vo spisokot na doma}instva vo kolonata zabele{ki; d) Anketarot e dolèn vnimatelno da gi popolni pra{alnicite so cel nepre~eno da se odviva nivnata ponatamo{na obrabotka. Dokolku pra{alnicite ne se dobro popolneti, anketarot e dolèn da se vrati vo doma}instvoto i uspe{no da go zavr{i anketiraweto; |) Anketarot e dolèn za sekoja nejasnotija vo pogled na postapkata, metodologijata ili neo~ekuvanite slu~ai na terenot, da kontaktira so stru~noto oddelenie vo Dràvniot zavod za statistika; e) ANKETAROT NE SMEE SAMOVOLNO DA ANKETIRA DOMA]INSTVO KOE NE E NA DOBIENIOT

SPISOK NA IZBRANI DOMA]INSTVA, a vo slu~aj koga doma}instvoto ne ìvee na navedenata adresa, mora da se pridrùva kon postapkite predvideni vo Upatstvoto vo to~ka 2.2.2.

6

2.2.2. POSTAPKA PRI BARAWETO ADRESI NA DOMA]INSTVATA Anketarite }e dobijat Spisok na doma}instvata i nivnite adresi za izbranite popisni krugovi. Spisokot na doma}instvata za sekoj popisen krug sodrì adresi na 8 doma}instva. Na terenot ne e dozvoleno preskoknuvawe ili zamenuvawe na izbranite edinici. a) Dokolku e smenet nazivot na ulicata, anketarot promenata na adresata ja zapi{uva vo Spisokot na doma}instvata i vo zabele{kata od Spisokot na doma}instvata; b) Dokolku anketarot zaklu~i deka se smeneti ku}nite broevi, treba da go pronajde izbraniot ku}en broj i doma}instvoto. Promenata ja zapi{uva vo Spisokot na doma}instvata i vo zabele{kata od Spisokot na doma}instvata; v) Dokolku anketarot na nazna~enata adresa ne najde nikogo doma, ili samo lice koe ne moè da dade odgovori za ostanatite lica na doma}instvoto, treba povtorno da go poseti doma}instvoto i da nastojuva da ja izvr{i Anketata. Doa|awata i vremeto najnapred se zapi{uvaat vo Spisokot na doma}instvata, vo delot za zabele{ki. Vo zavisnost od toa dali anketiraweto se izvr{i ili ne se izvr{i uspe{no, podatocite za doa|awata i vremeto na anketirawe se prenesuvaat od Spisokot na doma}instvata na soodvetno mesto vo Pra{alnikot ”A” sledej}i go tekot na anketiraweto; g) Dokolku anketarot na adresata na izbranoto doma}instvo zatekne nekoe drugo (no samo edno) doma}instvo, toga{ go anketira toa doma}instvo. Promenata ja zapi{uva vo Spisokot na doma}instvata i vo zabele{kata od Spisokot na doma}instvata; d) Dokolku anketarot na adresata na izbranoto doma}instvo, pokraj nego, najde u{te edno ili pove}e drugi doma}instva, }e go anketira samo izbranoto doma}instvo; |) Dokolku anketarot na adresata na izbranoto doma}instvo najde dve ili pove}e novi doma}instva, a ne go najde izbranoto doma}instvo, }e anketira samo edno doma}instvo izbrano na slu~aen na~in. Promenata ja zapi{uva vo Spisokot na doma}instvata i vo zabele{kata od Spisokot na doma}instvata; e) Vo slu~aj na poso~enata adresa da se raboti za objekt (stan) {to ne se koristi za ìveewe, poradi toa {to e o{teten, urnat ili, pak, se koristi samo za delovni aktivnosti, se popolnuva Pra{alnikot “ARS neodziv” vo delot za pri~inite za neanketiraweto. Za doma}instvata koi se anketiraat povtorno (vtor, tret ili ~etvrti pat) mora da ima popolnet pomo{en obrazec. Vo pomo{niot obrazec se navedeni licata vo doma}instvoto po reden broj. Toa zna~i deka slednoto anketirawe mora da se odviva spored navedeniot redosled na licata vo pomo{niot obrazecot, odnosno licata i nivnite redni broevi so ostanatite podatoci od pomo{niot obrazec mora da se prenesat vo Pra{alnikot “A”.

2. 2. 3. PRISTAP NA ANKETAROT KON DOMA]INSTVOTO

Anketarot: - se pretstavuva so ime i prezime i go pokaùva ovlastuvaweto od Dràvniot zavod za statistika za u~estvo vo Anketata i svojata li~na karta; - objasnuva deka se raboti za istraùvawe na ekonomskata aktivnost na naselenieto koe go sproveduva Dràvniot zavod za statistika kako edno od redovnite statisti~ki istraùvawa; - go zapoznava liceto deka podatocite za licata se li~ni podatoci, a za doma}instvata se poedine~ni podatoci koi pretstavuvaat slu`bena tajna i se za{titeni so Zakonot za za{tita na li~nite podatoci; - pra{uva dali doma}instvoto primilo pismo so koe se najavuva doa|aweto na anketarot, a dokolku ne primilo, treba da pokaè kopija od toa pismo na koe e jasno istaknat pe~atot na Dràvniot zavod za statistika; - ja naglasuva slu~ajnosta na izborot na doma}instvoto vo Anketata; - dava objasnuvawe deka anketiraweto trae okolu 30 minuti; - go informira anketiranoto lice za celta na istraùvaweto i deka podatocite }e se objavat kako agregirani podatoci;

7

- dokolku ~lenovite na doma}instvoto odbijat da go primat anketarot i da u~estvuvaat vo Anketata, anketarot po izleguvaweto od doma}instvoto }e go popolni Pra{alnikot “A” i delot za neodziv.

3. OP[TO ZA PRA[ALNICITE

Za sproveduvawe na Anketata za rabotnata sila se predvideni tri vida pra{alnici: Pra{alnik za doma}instvo “A”, Pra{alnik za doma}instvo “A-neodziv” i Individualen pra{alnik “B”.

Pra{alnikot “A” sodrì pra{awa so koi se dobivaat osnovni demografski, sociolo{ki i ekonomski podatoci za site ~lenovi na doma}instvoto, za tekot na anketiraweto.

Pra{alnik za doma}instvo “A-neodziv sodrì pri~ini za neizvr{ena Anketa vo doma}instvoto.

Pra{alnikot “B” se popolnuva samo za onie lica vo doma}instvoto koi na denot na anketiraweto se na vozrast od 15 do 79 godini, odnosno site lica koi imaat napolneti 15 godini i se so nenapolneti 80 godini.

3. 1. NAÎN NA ODGOVOR NA PRA[AWATA

Vo pra{alnicite, na pove}eto pra{awa ima ponudeno mo`ni odgovori i anketarot go zaokruùva redniot broj na modalitetot koj }e go dobie kako odgovor.

Kaj odredeni pra{awa anketarot vnesuva i tekst, kako na primer kaj odgovorite koi se opis na dejnostite i zanimawata.

Za pra{awata na koi e mo`no da se dadat pove}e odgovori, toa e nazna~eno vo samite pra{awa.

Odgovorite na pra{awata se ozna~uvaat so zaokruùvawe na {ifrite na mo`nite odgovori ili podatocite se vnesuvaat vo otvorenite ku}i~ki,

a ako odgovorot e tekstualen, se vnesuva vo ozna~eniot prostor (_____).

Znakot “ “ zna~i deka narednite pra{awa treba da se preskoknat i da se odi na poso~enoto pra{awe.

Vo individualniot pra{alnik “B” se ozna~eni odredeni delovi koi se odnesuvaat za odredena kategorija lica koi se anketiraat.

Anketarot ima obvrska na anketiranoto lice da mu gi pro~ita i objasni site modaliteti koi se ponudeni kako odgovor na postavenoto pra{awe.

3.2. UPATSTVO ZA POPOLNUVAWE NA PRA[ALNICITE

PRA[ALNIK „A“

PODATOCI ZA DOMA]INSTVOTO

Vo gorniot del na prvata stranica od obrazecot “A”, na odredenoto mesto, ZADOL@ITELNO da se zapi{e edinstveniot broj na doma}instvoto. Se zapi{uva soodvetniot broj na doma}instvoto daden vo Spisokot na doma}instva, koj broj e edinstven za doma}instvoto vo Anketata - i ne se menuva pri narednite anketirawa. Osnovnite identifikaciski podatoci: mati~niot broj na op{tinata, naselenoto mesto, redniot broj na popisniot krug vo op{tinata, ANKETAROT }e gi prepi{e od Spisokot na doma}instvata i nivnite adresi. Na naslovnata stranica na Pra{alnikot zadolìtelno da se vnese i podatokot za telefonskiot broj na doma}instvoto, dokolku postoi telefonski broj.

8

Broj na anketarot: Podatokot za brojot na anketarot }e bide vnesen od strana na samiot anketar.

Poseti na doma}instvoto: Potrebno e zadolìtelno da se vnesat podatoci za datata na posetata (den, mesec, godina ), po~etokot na anketiraweto (~as, minuta) i dali doma}instvoto prifa}a da bide anketirano i zavisno od odgovorot prodolùva so odgovori na pra{awata vo delot - "Podatoci za doma}instvoto" ili pra{awata koi se odnesuvaat za "Neizvr{eno anketirawe".

PODATOCI ZA DOMA]INSTVOTO

Dokolku doma}instvoto se anketira prvpat, anketarot, vrz osnova na izjavite na prisutnite ~lenovi na doma}instvoto, utvrduva koi lica se ~lenovi na doma}instvoto. Anketarot, otkako }e utvrdi koi ~lenovi go so~inuvaat doma}instvoto, utvrduva koj od ~lenovite e lice na ~ie ime se vodi doma}instvoto. Pri toa mora da se vodi smetka za redosledot na licata spored semejnite odnosi, odnosno dokolku se utvrdi deka najstariot ~len e nositel na doma}instvoto vedna{ posle nego se zapi{uva negovata sopruga, sin/}erka koi ne se èneti ili maèni, pa potoa sin/}erka koi se èneti ili maèni so nivnite semejstva, a ìveat vo istoto doma}instvo.

Dokolku se utvrdi deka sinot e nositel na doma}instvoto vedna{ posle nego se zapi{uva negovata sopruga, potoa decata, negovite roditeli ili roditelite na partnerot i na kraj ostanatite rodnini pri toa vodej}i smetka za semejnite odnosi.

Dokolku doma}instvoto se sostoi od lica koi me|usebno ne se vo rodninska vrska, anketarot go opredeluva redosledot na vpi{uvaweto.

Ako vo istiot stan ìveat i drugi lica koi ne se ~lenovi na toa doma}instvo (potstanari), tie ne se vnesuvaat kako ~lenovi na doma}instvoto. Kako ~lenovi na doma}instvoto ne se smetaat privremeno prisutnite lica.

Vpi{uvaweto na podatocite za ~lenovite na doma}instvoto se vr{i oddelno za sekoj ~len na doma}instvoto na na~in kako {to e navedeno vo ova Upatstvo.

Dokolku doma}instvoto se anketira povtorno licata se prenesuvaat po istiot redosled kako {to se navedeni vo pomo{niot obrazec.

Reden broj na liceto Rednite broevi na ~lenovite na doma}instvoto se so neprekinat redosled po~nuvaj}i od 01 (pod ovoj broj se vpi{uvaat podatocite za liceto na koe se vodi doma}instvoto) opfa}aj}i gi so narednite broevi site ~lenovi na istoto doma}instvo, spored redosled koj prethodno go objasnivme.

Zabele{ka: Dokolku vo doma}instvoto ima pove}e od 15 ~lenovi, anketarot }e zeme drug prazen obrazec “A” i }e prodolì so vpi{uvawe na podatocite po~nuvaj}i od reden broj 16, 17, itn. za sekoj nareden ~len na doma}instvoto. Vo vakov slu~aj, anketarot, na poslednata stranica od pra{alnikot "A" na pra{awata za prihodite, finansiskata situacija }e napi{e: prodolènie, na prvata stranica od drugiot pra{alnik }e gi prepi{e identifikaciskite podatoci i vo nego }e go zavr{i anketiraweto.

Ime, tatkovo ime i prezime

Se zapi{uva imeto, tatkovoto ime i polnoto prezime kako {to e vpi{ano vo mati~nite knigi, li~nata karta ili drugite li~ni dokumenti. Za novoroden~iwata koi sé u{te ne dobile ime, treba da se zapi{e: sin ili }erka i prezime i ime na tatkoto ili majkata.

9

Pol Za licata od ma{ki pol vo ozna~enite ku}i~ki se vpi{uva brojot 1, a za licata od

ènski pol brojot 2. Data na ra|awe (den, mesec i godina i ostanati {est cifri od mati~niot broj) Vo odgovorot na ova pra{awe se vpi{uva den, mesec, godina na ra|awe i ostanati

{est cifri od mati~niot broj. Za anketiranite lica rodeni 2003 i 1938 godina, anketarot e dolèn da pra{a i za to~niot datum na ra|awe. Ako anketiranoto lice do izve{tajnata nedela (od ponedelnik do nedela), a toa e nedelata koja i prethodi na nedelata vo koja se vr{i anketiraweto napolnilo 15 godini ili sé u{te ne napolnilo 80 godini, prodolùva so anketiraweto, dokolku ne napolnilo 15 godini odnosno napolnilo 80 godini za liceto ne se popolnuva pra{alnik "B".

Vpro~em, so popolnuvaweto na tabelata “Podatoci za doma}instvoto”, Anketata zavr{uva za site lica pomladi od 15 godini i postari od 79 godini, odnosno rodeni pred 1938 i po 2003 godina.

Bra~na sostojba Dadeni se pet modaliteti. Se vpi{uva {ifrata na modalitetot koj odgovara na

zakonskata bra~na sostojba na liceto.[ifrata na modalitetot 5 se vpi{uva za anketiranite koi se vo vonbra~na zaednica i ìveat zaedno, t.e. vo isto doma}instvo, bez ogled na nivniot zakonski bra~en status. Za deca do 15 godini se vpi{uva 0.

Spored Zakonot, vozrast na koja moè da se stapi vo brak, se navr{eni 18 godini vozrast.

So posebna dozvola (od roditel, zdravstvena dozvola itn.), mladite lica moè da stapat zakonski vo brak i so nenavr{eni 18 godini, no, ne pred navr{eni 16 godini.

Odnos sprema liceto na koe se vodi doma}instvoto

Vo odgovorot na ova pra{awe anketarot za sekoj ~len na doma}instvoto utvrduva odnos sprema liceto na koe se vodi doma}instvoto, a za samiot nositel na doma}instvoto koj e ve}e opredelen, se zapi{uva {ifrata na modalitetot 1.

Ako e potrebno, anketarot moè da pojasni deka ova pra{awe e nu`no za da se utvrdi rodninskiot odnos vo doma}instvata.

Semejni odnosi vo doma}instvoto Vo odgovorot na ova pra{awe, anketarot, za sekoj ~len na doma}instvoto, go vpi{uva

redniot broj od prvata kolona, na soprugot/soprugata (ven~an ili neven~an), na tatkoto i na majkata. Ako, na pr., anketiraniot e dete, i vo kolonata za soprug se stava {ifra 99., a vo kolonata za tatko i majka se stavaat soodvetnite redni broevi na tatkoto i majkata od prvata kolona, dokolku tie se ~lenovi na doma}instvoto. Dokolku tie ne se ~lenovi vo doma}instvoto, vo kolonite za tatko i majka se stavaat {ifri 99.

Pr. g-|a A e majka na g-|a B. G-|a B e maèna za g. C. Tie imaat zaedni~ko dete D. G-|a B ima drugo dete od nejziniot prv brak (E).

Kolonite 1, 9,10 i 11 treba da bidat popolneti na sledniot na~in: Kol.1 Kol.9 Kol.10 Kol.11 A 01 99 99 99 B 02 03 99 01 C 03 02 99 99 D 04 99 03 02 E 05 99 03 02

10

A

C B

D E

Tek na anketirawe Tekot na anketirawe - se sledi na sledniot na~in: Ako liceto vo doma}instvoto se anketira prv pat se vnesuva {ifrata 1. Dokolku liceto povtorno se anketira, a taa informacija anketarot moè da ja vidi

od pomo{niot obrazec (vtor, tret ili ~etvrt pat) se vnesuva {ifra 2. Ako liceto prethodno bilo anketirano, no vo tekovnoto anketirawe od bilo koi

pri~ini ne e ve}e ~len na doma}instvoto (se omaìlo, oènilo, ~len e na drugo doma}instvo ili pak e vo stranstvo pove}e od edna godina) se vnesuva {ifra 3 (informacijata anketarot moè da ja vidi od pomo{niot obrazec).

Dokolku ima pojava na lice- koe vo prvoto anketirawe e ~len na doma}instvoto, pa vo sledno anketirawe od bilo koja pri~ina ne bilo- ~len na toa doma}instvoto i dokolku liceto - vo tekovnoto anketirawe - povtorno se pojavi kako ~len na doma}instvoto za toa lice se vnesuva {ifra 4(informacijata anketarot moè da ja vidi od pomo{niot obrazec).

Primer vo pomo{niot obrazec se gleda deka liceto prvo imalo {ifra 1(koga prv pat bilo anketirano), vo nekoe sledno anketirawe istoto lice imalo {ifra 3 (odnosno od nekoja pri~ina ne bilo ~len na doma}instvoto) no vo tekovnovo anketirawe povtorno e ~len na doma}instvoto toga{ vo tekovnovo anketirawe treba da ima {ifra 4.

Dokolku liceto ne saka da bide anketirano se vnesuva {ifra 5. Ako liceto koe bilo ~len na doma}instvoto, po~inalo, se vnesuva {ifra 6-Po~inat.

Dràvjanstvo Za licata koi se dràvjani na Republika Makedonija se vpi{uva {ifrata 1. Dokolku edno lice istovremeno e dràvjanin i na Republika Makedonija i na druga dràva, se vpi{uva {ifrata 2. Dokolku liceto e dràvjanin na druga dràva, se vpi{uva {ifrata 3, a dokolku e bez dràvjanstvo, se vpi{uva {ifrata 4.

(Ako odgovorot e {ifra 2 ili 3, na linijata treba da se navede i imeto na dràvata).

Dali ste rodeni vo R.Makedonija ? Na ova pra{awe odgovaraat site lica, dokolku liceto e rodeno vo Makedonija se

zapi{uva {ifrata 1, dokolku e rodeno vo druga zemja se zapi{uva {ifrata 2. Vo koja zemja ste rodeni? Na ova pra{awe potrebno e da se navede imeto na dràvata vo koja liceto e rodeno. Od koja godina prestojuvate vo Republika Makedonija Na ova pra{awe odgovaraat samo licata koi na pra{aweto za dràvjanstvo

odgovorile so {ifra 2 ili 3. Se zapi{uva godinata od koga licata prestojuvaat vo Republika Makedonija smetano od godinata koga liceto dobilo posledna dozvola za prestoj (odnosno koga liceto posleden pat se preselilo vo zemjata so cel da ìvee tuka).

Dokolku liceto e rodeno vo Republika Makedonija vo odgovorot ja vnesuva godinata na ra|awe.

11

Prisustvo vo doma}instvoto So pomo{ na ova pra{awe se nastojuva anketiranite lica da se raspredelat spored prisutnosta i toa:

- {ifra 1 - se vpi{uva za sekoj ~len na doma}instvoto koj vo momentot na anketiraweto e prisuten vo mestoto na ìveewe / odnosno ima postojan prestoj / ìveali{te;

- {ifra 2 - se vpi{uva za sekoj ~len na doma}instvoto koj vo momentot na anketiraweto e prisuten vo mestoto na ̀ iveewe, no ima privremen presto/ ̀ iveali{te;

- {ifra 3 - se vpi{uva za sekoj ~len na doma}instvoto koj vo momentot na anketiraweto e vremeno otsuten, do 6 meseci, i se nao|a vo drugo mesto vo Republika Makedonija od pri~ini kako {to se: slu`beno ili privatno patuvawe, specijalizacija ili drugo usovr{uvawe, na gosti i drugo;

- {ifra 4 - se vpi{uva za sekoj ~len na doma}instvoto koj vo momentot na anketiraweto e otsuten od oficijalnoto mesto na ìveewe podolgo od 6 meseci i se nao|a vo drugo mesto vo Republika Makedonija zatoa {to vo toa mesto e vraboten na neopredeleno, opredeleno vreme, ima zanaet~iski, ugostitelski ili drug du}an, advokatska kancelarija i sli~no, izvr{uva sezonski raboti ili, pak, e na {koluvawe, obuka itn.;

- {ifra 5 - se vpi{uva za sekoj ~len na doma}instvoto koj se nao|a vo stranstvo i e otsuten do 1 godina;

Dali ste na vozrast od 15 do 79 godini, vo poslednata kolona od tabelata treba da se vpi{e {ifra 1. - Da, ako liceto e na vozrast od 15 do 79 godini, [ifra 2. - Ne, ako liceto e pomalo od 15 godini, a postaro od 79 godini i [ifra 3 - Se zapi{uva za site lica koi se otsuteni vo stranstvo pove}e od 1 godina iako se na vozrast od 15 do 79 godini, za ovie lice ne e potrebno da se popolnuva Pra{alnik “B”. [ifrata 1 se zaokruùva ako anketiranoto lice do posledniot den od izve{tajnata nedela (od ponedelnik do nedela), a toa e nedelata koja í prethodi na nedelata vo koja se vr{i anketiraweto, napolnilo 15 godini ili nema napolneto 80 godini. [ifrata 2 se zaokruùva ako anketiranoto lice do posledniot den od izve{tajnata nedela (od ponedelnik do nedela), a toa e nedelata koja í prethodi na nedelata vo koja se vr{i anketiraweto, nema napolneto 15 godini odnosno napolnilo 80 godini. (Za licata so odgovor Da - {ifra 1, zadolìtelno treba da ima popolneto Individualen pra{alnik “B”).

Po popolnuvaweto na site sociodemografski pra{awa za site ~lenovi na doma}instvoto, se po~nuva so anketiraweto na site lica koi se na vozrast od 15 do 79 godini. Za sekoe od niv se popolnuva Pra{alnik “B” освен за лицата кои се во странство

повеќе од 1 година иако се на возраст од 15 до 79 години.

Po popolnuvaweto na site pra{alnici “B”, se prodolùva so popolnuvawe na pra{awata 2, 3, 4 и 4a vo Pra{alnikot “A”. Odgovorite na ovie pra{awa treba da gi dade liceto na koe se vodi doma}instvoto.

Pra{awe 2 Vo koja grupa na prihodi se nao|a mese~niot neto-prihod na Va{eto doma}instvo? Za visinata na vkupnite mese~ni neto-primawa na doma}instvata, kako mo`ni odgovori, se dadeni ~etirinaeset grupi na prihodi. Vo vkupni neto-primawa vleguvaat neto-primawata na site ~lenovi na doma}instvoto za posledniot mesec za koj gi primile (neto-plata, zarabotuva~ka, neto-prihod od samovrabotuvawe ili zemjodelstvo, penzii, nadomestoci za nevrabotenost, socijalna pomo{, beneficii, drug vid na pomo{ od roditeli, rodnini). Napomenuvame deka za zemjodelcite koi ostvaruvaat prihod edna{ vo godinata i go raspredeluvaat za tro{ewe vo tekot na celata godina, treba da se navede nivniot prose~en mese~en neto-prihod.

12

Pra{awe 3 Dali finansiskata situacija na doma}instvoto ja smetate za: Dadeni se 4 modaliteti za ocenuvawe na finansiskata situacija na doma}instvoto.

Pra{awe 4 Dali sakate da bidete povtorno anketirani? Odgovorot se dava so zaokruùvawe na eden od dvata ponudeni modaliteti.

NEIZVR[ENO ANKETIRAWE

PRA[ALNIK “A neodziv”

Dokolku licata od doma}instvoto ne sakaat (odbivaat) da u~estvuvaat vo anketata

i pokraj objasnuvaweto na anketarot za celta na Anketata i potrebata od u~estvo na site izbrani doma}instva vo istata, anketarot treba da go popolni pra{alnikot za neodziv

“A-neodziv” i na zadnata strana da ja navede pri~inata za neizvr{enata Anketa so doma}instvoto.

Pri~ini za neizvr{eno anketirawe? Pri popolnuvaweto na ova pra{awe moèbi }e bide potrebno da se priberat nekoi

dopolnitelni podatoci i od drugi lica (kako na primer: sosedite, prodava~ot od bliskata bakalnica i sl.), koi moàt da dadat podatoci za prisutnosta na izbranoto doma}instvo na taa adresa. Odgovorot na ova pra{awe se dobiva so zaokruùvawe na eden od ponudenite modaliteti: - poso~enata adresa ne postoi na terenot - {ifra 1 se zaokruùva koga poso~enata adresa ne postoi voop{to na toj teren i koga e utvrdeno deka ne se raboti za promena na ime na ulica ili pak za prenumerirawe na ku}nite broevi;

- prazen stan - {ifra 2 se zaokruùva koga }e se utvrdi deka vo stanot ne ìvee nikoj.

- stanot e demoliran - {ifra 3 se zaokruùva koga stanot e o{teten i e vo takva sostojba {to ne e pogoden za ìveewe;

- stanot se koristi za delovni nameni - {ifra 4 se zaokruùva koga stanot se koristi samo za delovni nameni, a ne i za ìveewe;

Doma}instvoto odbiva da bide anketirano - doma}instvoto nema vreme {ifra 5

- nositelot na doma}instvoto e otsuten - {ifra 6, koga ostanatite ~lenovi na doma}instvoto ili se pomali od 15 godini ili pak iako se nad 15 godini ne sakaat da dadat odgovori bidej}i nositelot na doma}instvoto e otsuten;

- voop{to ne sakaat da bidat anketirani vo nitu edna anketa - {ifra 7 - ne sakaat da u~estvuvaat vo ovaa Anketa - {ifra 8 - predolgo u~estvuvaat vo ovaa Anketa- {ifra 9 - drugo - {ifra 10 se zaokruùva dokolku od prethodno navedenoto nemoè da

odredi zo{to doma}instvoto odbiva da bide anketirano. Na praznata linija treba da se navede i pri~inata.

- stare~ko doma}instvo - {ifra 11 se zaokruùva koga ~lenovite na doma}instvoto se postari od 80 godini i ne se vo mo`nost da dadat nitu adresni podatoci;

- doma}instvoto e vo stranstvo 1 godina i pove}e - {ifra 12;

13

- doma}instvoto e otsutno vo nedelata na anketirawe - {ifra 13. Otsustvoto e moèbi poradi odmor, slu`beno patuvawe ili pak prestoj vo stranstvo vo period pomal od 1 godina;

- drugo - {ifra 14 se zaokruùva dokolku ne e navedena soodvetnata pri~ina za neizvr{enoto anketirawe od prethodnata lista (1-13). Na praznata linija treba da se navede i pri~inata.

Slu~aite na hendikepirani doma}instva, isto taka, treba da se tretiraat so ovaa {ifra. Po popolnuvaweto i na ovie podatoci, anketarot treba da go zapi{e vremeto (~as,

minuta) na zavr{uvawe na anketiraweto vo toa doma}instvo. Po zavr{uvawe na anketiraweto, na linijata - Anketiral: anketarot treba ~itko da

go zapi{e svoeto ime i prezime.

POMO[EN OBRAZEC - ARS

Pomo{niot obrazec ARS ni ovozmoùva da go sledime tekot na anketiraweto na

doma}instvata i nivnite ~lenovi. Vo slu~aj koga doma}instvoto go anketirame po vtor, tret ili ~etvrt pat anketarot

dobiva popolnet "Pomo{en obrazec" so podatoci od prethodnoto anketirawe. Tie podatoci anketarot treba da gi prenese vo pra{alnikot za doma}instvoto "Obrazec A". Pri prenesuvaweto na podatocite ne smee da se menuvaat licata i nivnite redni broevi duri i vo slu~aj da liceto ne e ~len na doma}instvoto {to zna~i liceto mora da bide zapi{ano pod istiot reden broj koj go imal i prethodnoto anketirawe i vo kolonata za "Tek na anketirawe" se vnesuva {ifrata koja treba da ja dobie za tekot na anketiraweto. Vo slu~aj koga anketarot naiduva na novi ~lenovi vo doma}instvoto toj gi dodava vo pomo{niot obrazec i vo "Pra{alnikot za doma}instvo A" so redni broevi koi sleduvaat po posledniot reden broj na prethodno zapi{anite lica.

Koga doma}instvoto go anketirame prv pat anketarot dobiva prazen obrazec koj toj treba da go popolni.

Informacija za toa dali doma}instvoto koe go anketirame vo tekovnata nedela se anketira po prv, vtor, tret ili ~etvrt pat moè da se vidi od spisokot na doma}instvata.

Popolnuvaweto na "Pomo{niot obrazec" anketarot go vr{i otkako }e zavr{i so anketiraweto na doma}instvoto (odnosno so popolnuvawe na obrazecot za doma}instvoto "Obrazecot A" i obrasci za site ~lenovi vo doma}instvoto15-79 "Obrasci B").

Popolnuvaweto na "Pomo{niot obrazec" vsu{nost zna~i prenesuvawe na podatocite koi se sodràni vo obrazecot za doma}instvoto "Obrazec A".

NAPOMENUVAME deka pri sekoe anketirawe na istoto doma}instvoto treba da se

obrne vnimanie na edinstveniot broj na doma}instvoto i redosledot na licata vo ramkite na doma}instvoto koj na smee da se menuva.

14

PRA[ALNIK “B”

INDIVIDUALEN PRA[ALNIK

Individualen pra{alnik “B” zadolìtelno se popolnuva za site lica ~lenovi na doma}instvoto na vozrast od 15 do 79 godini. Posebno vnimanie da se posveti na licata koi se na vozrast na 15 i 80 godini, ~ii datumi na ra|awe se tokmu na granicata na ovie godini i za koi moè da bide ispu{teno popolnuvawe na obrazec B. Identifikaciskite podatoci za mati~niot broj na op{tinata, redniot broj na popisniot krug vo op{tinata i redniot broj na anketiranoto lice, anketarot gi prepi{uva od Pra{alnikot “A” - Podatoci za doma}instvoto.

Za sekoe anketirano lice anketarot gi popolnuva slednive podatoci: ime i prezime na liceto i mesto na ra|awe (naseleno mesto, op{tina, dràva).

Za sekoe pra{awe, vo Pra{alnikot B, e va`no da se vidi dali za odreden modalitet ima skok na soodvetno pra{awe ili nema. Dokolku ima skok na soodvetno pra{awe, toj treba da se sledi, odnosno da se odgovori pra{aweto ozna~eno so strelka, a site prethodni pra{awa da se skoknat. Voedno, treba da se sledat nasokite vo koi e nazna~eno koi delovi od pra{alnikot za koja kategorija na lica se odnesuvaat.

Pra{awata od reden broj 1 do reden broj 5 se od golemo zna~ewe za ponatamo{niot tek na Anketata, odnosno za klasificirawe na ispitanicite vo kategoriite na vraboteni, nevraboteni ili neaktivni lica, poradi {to e potrebno da se iskaàt, odnosno pro~itaat pra{awata to~no kako {to glasat vo pra{alnikot, bez odzemawe ili dodavawe na zborovi. Pra{awe 1

Dali PRETHODNATA NEDELA ste izvr{uvale kakva bilo rabotna aktivnost vo traewe od najmalku eden ~as, vklu~uvaj}i ja i rabotata na zemjodelski imot ?

Celta na pra{aweto so reden broj eden e da se dobijat informacii za licata koi

se vklu~eni vo rabotna aktivnost bez ogled dali taa aktinost e vo ramkite na formalnoto ili neformalnoto vrabotuvawe. Pri iskaùvawe na pra{aweto potrebno e da se dade akcent na rabotnata aktivnost koja se izvr{uvala duri i eden ~as vo tekot na prethodnata/referentnata nedela za koja se odnesuva anketiraweto i na rabotnata aktivnost na zemjodelski imot.

Modalitetot Da odnosno {ifrata 1 - se zaokruùva za site lica koi

prethodnata nedela izvr{uvale nekoja rabotna aktivnost vo traewe od eden ~as, vklu~uvaj}i ja i rabotata na zemjodelski imot.

Spored me|unarodnite standardi, pod vrabotenost se podrazbira sekoja ekonomska aktivnost vo traewe od najmalku eden ~as, vo prethodnata nedela. Toa zna~i deka vrabotenosta ne go podrazbira samo formalniot raboten odnos tuku i drugite oblici na rabota.

Ovoj odgovor se odnesuva na site lica koi rabotat vo koj bilo vid deloven subjekt (vo privatna, me{ovita, zadru`na, dràvna sopstvenost), institucija, organ, zadruga ili druga firma, na neopredeleno ili na opredeleno vreme, sezonski, preku Agencija za privremeni vrabotuvawa ili so drug vid dogovor i sli~no; lica koi rabotat vo deloven subjekt vo nivna sopstvenost ili vo sopstvenost na nekoj ~len od nivnoto semejstvo i nivnite vraboteni; lica koi izvr{uvaat slobodna profesija (advokati, umetnici, filmski rabotnici i sl.); lica koi samostojno ili kaj drugi izvr{uvaat zanaet~iska dejnost ili drug vid aktivnost; lica koi rabotat na svoj ili tu| zemjodelski imot i lica koi izvr{uvaat nekoja rabota vo deloven subjekt, du}an ili zemjodelski imot vo sopstvenost na nekoj ~len od nivnoto doma}instvo i za taa rabota ne primaat plata (neplateni semejni rabotnici).

Licata koi rabotat vo deloven subjekt vo nivna sopstvenost, vo sopstven du}an, sopstveno zemjodelsko stopanstvo ili izvr{uvaat slobodna profesija (advokati, umetnici, filmski rabotnici i sl., lica koi izvr{uvaat zanaet~iska ili druga dejnost, se smeta deka rabotat ako:

15

- rabotat vo sopstveno pretprijatie, sopstven biznis, du}an, zemjodelski imot ili izvr{uvaat slobodna profesija so cel da ostvarat profit, duri i ako ne uspevaat vo toa;

- go pominuvaat vremeto vo izvr{uvawe na rabotite vo sopstvenoto pretprijatie, du}an, zemjodelski imot ili slobodna profesija, duri i ako ne uspeat ni{to da prodadat, da izvr{at nekoja usluga ili, pak, da proizvedat ne{to (na pr., zemjodelec koj go pominuva vremeto vo popravawe na svoite zemjodelski ma{ini, arhitekt koj go pominuva vremeto vo o~ekuvawe na svoite klienti itn.).

Licata koi se na obuka i vo tekot na obukata se vklu~eni vo procesot na proizvodstvo na proizvodi i uslugi i primaat plata, se smetaat za lica koi izvr{uvaat rabotna aktivnost.

Licata koi izdavaat sobi za turisti~ki celi, izrabotuvaat razli~ni predmeti (obleka, umetni~ki ili drugi predmeti) spored usten ili pismen dogovor so nekoj deloven subjekt, fizi~ko lice ili vr{at samostojna proda`ba na tie predmeti, isto taka, se smetaat za lica koi imaat rabotna aktivnost.

Licata koi ~uvaat deca, ~istat i se griàt za lica vo drugo doma}instvo (stari ili bolni) se smetaat za lica koi izvr{uvaat rabotna aktivnost.

Modalitetot Ne odnosno {ifrata 2 - se zaokruùva za site lica koi prethodnata nedela ne izvr{uvale nikakva rabotna aktivnost.

Pra{awe 1a

Dali PRETHODNATA NEDELA ste izvr{uvale slu~ajna, povremena ili

neredovna rabotna aktivnost duri i dokolku za taa rabota ne ste primile nadomestok?

Celta na pra{aweto so reden broj 1a e da se dobijat informacii za licata koi se

vklu~eni vo rabotna aktivnost bez ogled dali taa aktivnost ja izvr{uvaat postojano odnosno ja izvr{uvale slu~ajno, povremeno ili neredovno vo tekot na prethodnata nedela duri i dokolku za taa rabota ne primile nadomestok.

Slu~ajna rabotna aktivnost moè da se definira kako rabotna aktivnost koja se izvr{uva vrz osnova na nevrzan dogovor kade rabotnikot e angaìran vo momentot koga e potrebno da ja izvr{uva rabotnata aktivnost i ne postoi o~ekuvawe da prodolì so istata.

Povremena aktivnost podrazbira rabotna aktivnost koja liceto odnapred e informirano deka }e ja izvr{uva opredelenata rabotna aktivnosti i postoi o~ekuvawe da prodolì so istata, vo drug opredelen daden vremenski period/rok.

Neredovna aktivnost podrazbira rabotna aktivnost koj se izvr{uva neredovno bez kontinuitet ili regularnost, od vreme na vreme, liceto e informirano i o~ekuva da ja izvr{uva i ponataka, vrz osnova na nevrzan dogovor, no ne e informirano za periodot koga sledno }e ja izvr{uva.

Primer za lica koi moàt da gi izvr{uvaat ovie rabotni aktivnosti se: studenti, neplateni semejni rabotnici vo site sektori na dejnost (industrija, grade`ni{tvo, tekstil, uslugi), lica koi rabotat na zemjodelski imot vo tek na sezona, lica koi se angaìrani na rabota vo istovar/utovar za dostasana isporaka, lica koi rabotat za sopstvena smetka vo site sektori na dejnost (industrija, grade`ni{tvo, tekstil, uslugi), lica koi rabotat vo stranstvo i dr.

Za site anketirani lica koi vo referentnata nedela izvr{uvale nekoja slu~ajna,

povremena ili neredovna rabotna aktivnost se zaokruùva {ifra 1-Da. Za site lica koi prethodnata nedela ne izvr{uvale takov vid na rabotna aktivnost, se zaokruùva {ifra 2- Ne.

16

Pra{awe 2 Dali prethodnata nedela ste izvr{uvale kakva bilo platena aktivnost,

najmalku eden ~as, duri i ako ste student, nevraboten, doma}inka ili penzioner? Celta na ova pra{awe e da gi potseti onie kategorii na anketirani lica koi, po

pravilo, se neaktivni (studenti, penzioneri, doma}inki), dali sepak prethodnata nedela, barem eden ~as, rabotele za nekakov nadomest (vo pari ili vo natura)

Pod rabota, aktivnost za pari ili drug vid prihod se podrazbira koja bilo rabota, aktivnost za pari ili profit za vreme na referentnata nedela. Pod pari ili profit se podrazbira sekoe pla}awe koe vklu~uva pla}awe vo gotovo ili pla}awe vo proizvodi ili uslugi, bez ogled dali pla}aweto bilo izvr{eno vo nedelata koga bila izvr{ena i rabotata ili ne.

Pra{awe 3 Dali prethodnata nedela ste pomagale, odnosno izvr{uvale neplatena

aktivnost, najmalku eden ~as, vo prodavnica, deloven subjekt ili zemjodelsko stopanstvo vo sopstvenost na drug ~len na doma}instvoto (duri i ako ste student, nevraboten, doma}inka ili penzioner)?

Celta na ova pra{awe e da gi potseti kategoriite na anketirani lica koi, po

pravilo, se neaktivni (u~enici, studenti, penzioneri, doma}inki), dali sepak prethodnata nedela, barem eden ~as, bez pari~en ili drug nadomest, rabotele, pomagale na ~lenovi na doma}instvoto, vo nivnite delovni subjekti ili zemjodelski stopanstva. Za onie lica koi izvr{uvale nekoja od spomenatite raboti barem eden ~as vo tekot na prethodnata nedela, se zaokruùva {ifrata 1 - Da, a za ostanatite {ifrata 2 - Ne. Pra{awe 4 Dali prethodnata nedela: So ova pra{awe se nastojuva da iako anketiranite lica na prethodnite 3 pra{awa odgovorile deka ne izvr{uvale nikakva aktivnost, sepak da se potsetat dali moèbi vo izve{tajnata nedela, prodavale na pazar, na ulica, ~istele ku}i, vr{ele razni uslugi ili bilo kakva druga aktivnost, so cel steknuvawe sredstva za ìvot. Pra{aweto ima 8 modaliteti za odgovor.

Pra{awe 5 Duri i ako ne ste izvr{uvale nikakva aktivnost za pari,natura ili semejna

dobivka, dali imate rabotna aktivnost vklu~uvaj}i ja i povremenata, sopstven deloven subjekt/ du}an/ zemjodelski imot od koj ste bile privremeno otsutni vo tekot na prethodnata nedela?

Na ova pra{awe odgovaraat licata koi prethodnata nedela bile otsutni od rabota,

no koi imaat rabota kaj nekoj rabotodava~ ili pak rabotat vo sopstven deloven subjekt, du}an ili zemjodelski imot. Ova pra{awe se odnesuva na sostojbi koga periodot na rabota e prekinat so periodot na otsustvo. Ovde se vklu~uvaat i licata kako na primer: arhitekt koj {to pominuva vreme vo ~ekawe na klienti vo negovata kancelarija, ribar koj vo odreden period go poprava svojot ~amec ili mreìte za lovewe ili pak lica koi se vo tek na renovirawe na prostoriite za rabota ili instalirawe na oprema, lica koi povremeno izvr{uvaat rabotna aktivnost sobiraj}i plasti~en materijal, èlezo i drugo, prodavaj}i gi za pari, natura itn.

Dokolku liceto ima rabota, a prethodnata nedela bilo otsutno, se zaokruùva {ifrata 1 - Da, a vo sprotivno {ifrata 2 - Ne.

17

Pra{awe 6 Koja e glavnata pri~ina poradi koja ne ste rabotele vo tekot na prethodnata

nedela? Kako odgovor na ova pra{awe se zaokruùva samo eden od ponudenite 16

modaliteti. - {ifra 01 - se zaokruùva za site lica koi prethodnata nedela bile otsutni od

rabota poradi koristewe na godi{en odmor; - {ifra 02 - se zaokruùva za site lica koi prethodnata nedela bile otsutni od

rabota za vreme na praznici;

- {ifra 03 - se zaokruùva za site lica koi prethodnata nedela koristele porodilno otsustvo. Ovoj odgovor se odnesuva na licata koi koristat plateno porodilno otsustvo za ra|awe na dete. Porodilnoto otsustvo e zakonski utvrden period (od 9, odnosno od 12 meseci, za rodeni bliznaci) koj se dava na majkata, pred i posle ra|aweto na deteto. Porodilnoto otsustvo se koristi i vo slu~aj na posvojuvawe na dete.

- {ifra 04 - se zaokruùva za site lica koi prethodnata nedela koristele roditelsko otsustvo. Pravo na koristewe na roditelsko otsustvo moè da ima bra~niot partner (soprugot)odnosno tatkoto na deteto.

- {ifra 05 - se zaokruùva za site lica koi prethodnata nedela otsustvuvale zaradi bilo kakov vid {koluvawe ili obuka, na ili nadvor od rabotnoto mesto;

- {ifra 06 - se zaokruùva za site lica koi imaat rabota so koja steknuvaat sredstva za ìvot, no koi prethodnata nedela bile na plateno otsustvo od rabota poradi sopstvena povreda, bolest, privremena nesposobnost;

- {ifra 07 - se zaokruùva za site lica koi imaat rabota so koja steknuvaat sredstva za ìvot, no koi prethodnata nedela bile otsutni od rabota poradi prekin vo procesot na rabota (defekti na sredstvata za rabota, nedostig na materijali), od tehni~ki ili ekonomski pri~ini;

- {ifra 08 - se zaokruùva za site lica koi prethodnata nedela bile otsutni od rabota poradi ste~aj, likvidacija, zatvorawe na pretprijatieto;

- {ifra 09 - se zaokruùva za site lica koi prethodnata nedela bile otsutni od rabota poradi raboten spor.Ova se odnesuva samo na onie lica koi direktno se involvirani vo nekoj raboten spor;

- {ifra 10 - se zaokruùva za onie lica koi prethodnata nedela ne rabotele poradi {trajk;

- {ifra 11 - se zaokruùva za site lica koi ne rabotele prethodnata nedela zaradi nepovolni vremenski uslovi (na pr. sne`ni vejavici, poplavi i sl.);

- {ifra 12 - se zaokruùva za sezonskite rabotnici (vo zemjodelstvoto, grade`ni{tvoto, ugostitelstvoto i turizmot i drugo), koi vo izve{tajnata nedela bile otsutni od rabota, poradi sezonskiot karakter na rabotata kako vraboten;

- {ifra 13 - se zaokruùva za rabotodavci, samovraboteni (vo zemjodelstvoto, grade`ni{tvoto, ugostitelstvoto i turizmot i drugo) koi bile otsutni od rabota poradi sezonskiot karakter na rabotata;

- {ifra 14- se zaokruùva za licata koi rabotele kako neplateni semejni rabotnici vo deloven subjekt, du}an ili na zemjodelski imot vo sopstvenost na nekoj ~len od nivnoto doma}instvoto, koi vo izve{tajnata nedela bile otsutni od rabota, poradi sezonskiot karakter na rabotata;

- {ifra 15 - se zaokruùva za site lica koi prethodnata nedela bile otsutni od rabota poradi fleksibilno rabotno vreme, odnosno promenlivi ~asovi na rabota. Nivnoto otsustvo vo referentnata nedela e vsu{nost kompenzacija za pove}e odraboteni ~asovi vo odnos na zakonski odredenoto rabotno vreme (ili rabotno vreme dogovoreno so dogovor);

- {ifra 16 - se zaokruùva za onie lica koi ne moàt da se rasporedat vo nitu edna od prethodno navedenite kategorii (od 01 do 15). Pritoa, na ozna~enata linija treba da se navede pri~inata poradi koja prethodnata nedela anketiranoto lice ne rabotelo za plata ili drug vid prihod.

18

[ifrata 16 kako modalitet za odgovor moè da se izbere samo dokolku za anketiranoto lice ne odgovara nitu eden od prethodno navedenite modaliteti (od 1 do 15) Takva e na pr. pri~inata: izdrùvawe na zatvorska kazna, itn. Kako druga pri~ina ne moè da bide navedeno na pr.- obuka ili, pak, studirawe, bidejki tie pri~ini treba da se rasporedat vo modalitet {ifra 5-{kolsko obrazovanie ili obuka. Ili, pak, vo prethodni anketi e navedena kako druga pri~ina pri~inata - zapreno proizvodstvo. Taa pri~ina treba da se rasporedi vo modalitet {ifra 6-Nedostig na rabota poradi tehni~ki ili ekonomski pri~ini.

Pra{awe 7 Kolkavo }e bide vkupnoto traewe na otsustvoto od rabota? (smetano od datumot

koga po~nalo otsustvoto do datumot koga Vie povtorno }e otpo~nete so rabota) Na ova pra{awe odgovaraat site lica koi na pra{aweto 6 odgovorile so modalitet

od 07, 08, 09, 10, 12 i 16. Odgovorot na ova pra{awe se dava so zaokruùvawe na eden od ponudenite pet

modaliteti. Vo zavisnost od modalitetot koj }e bide zaokruèn, treba da se sledi i skokot na soodvetnoto pra{awe.

Pra{awe 8 Dali primate nadomest ili drug vid beneficii? Na ova pra{awe odgovaraat site lica koi na pra{aweto 7 odgovorile so {ifra 3,

4 ili 5. Treba da se pravi razlika dali liceto za vreme na otsustvoto prima polovina ili pove}e od iznosot na platata, prima pomalku od polovina plata ili voop{to ne prima plata i vo zavisnost od toa se zaokruùva soodvetniot modalitet.

Pra{awe 9 Dali ste sigurni za vra}aweto na rabota kaj istiot rabotodava~ (~len na

doma}instvoto)? Na ova pra{awe odgovaraat samo onie lica koi na pra{aweto 6 odgovorile so

{ifra 14. Dokolku liceto e sigurno deka }e prodolì so rabota kaj istiot rabotodava~ (~len na doma}instvoto), ja zaokruùva {ifrata 1- Da, a vo sprotivno, {ifrata 2 - Ne.

LICA KOI RABOTAT GLAVNA AKTIVNOST

Ovie pra{awa se odnesuvaat na glavnata aktivnost vo tekot na izve{tajnata nedela (od ponedelnik do nedela) na licata koi rabotat. Pra{awe 10 Koj vid na rabota vr{ite, odnosno koe e Va{eto zanimawe? So cel da se dobie {to pocelosen odgovor, ova pra{awe e podeleno na dve potpra{awa: a) Funkcija ili specijalnost na koja rabotite - treba da se napi{e to~niot naziv na rabotnoto mesto na anketiranoto lice, nezavisno od negovata {kolska i stru~na podgotovka. Taka, na primer, liceto koe zavr{ilo praven fakultet moè da bide: profesor, sudija, advokat, novinar itn. Isto taka, ako liceto koe zavr{ilo praven fakultet steknuva sredstva za ìvot so izvr{uvawe na nekoe zanimawe za koe ne e potrebna visoka stru~na podgotovka, toga{ se vpi{uva nazivot na toa zanimawe (na primer: kelner, taksist i sl.).

19

Treba da se istakne deka anketiranoto lice za ova pra{awe se opredeluva spored voobi~aenite zada~i {to gi izvr{uvalo poslednata nedela, a ona lice koe poslednata nedela bilo otsutno od rabota, se opredeluva spored rabotite i zada~ite {to obi~no gi izvr{uva, odnosno {to bi gi izvr{uvalo koga bi bilo na rabota. Dokolku poslednata nedela izvr{uvalo pove}e vidovi rabota, se opredeluva spored rabotata na koja pominalo najgolem del od rabotnoto vreme. b) Kratok opis - treba da se opi{e glavnata rabota {to anketiranoto lice ja izvr{uvalo prethodnata nedela. Vo slu~aite koga rabotata na anketiraniot e povrzana so razli~ni etapi na procesot na proizvodstvoto, vo opisot e potrebno da se koristat klu~ni zborovi kako: ma{ini, materijali, oprema, alati i sli~no, vo zavisnost od toa {to od navedenoto e najbitno za precizno odreduvawe na zanimaweto na anketiraniot (na primer: voza~ na vilu{kar, elektromehani~ar za aparati za doma}instvoto, alatni~ar, slovoslaga~ i sl.). Ako anketiraniot vr{i raboti na proda`ba, trgovija so proizvodi, vo opisot treba da se navede proizvodot {to go prodava i mestoto na proda`bata (du}an, pazar ili na otvoren prostor), na primer: prodava~ na prehrambeni proizvodi, prodava~ na zelen~uk na pazar, prodava~ na vesnici na ulica, prodava~ na mebel itn. Anketiranite sopstvenici na individualno zemjodelsko stopanstvo so me{ovito proizvodstvo se opredeluvaat kako proizvoditeli na raznovidni proizvodi. ^lenovite na doma}instvoto koi rabotat na toa zemjodelsko stopanstvo se opredeluvaat spored onaa aktivnost na koja potro{ile najmnogu vreme vo prethodnata nedela, na primer: berewe grozje, ~uvawe dobitok i sl. Anketarot ne treba da prifati voop{ten odgovor so koj anketiranoto lice se izjasnuva kako: rabotnik, rakovoditel, majstor, slu`benik, referent, tehni~ar, zemjodelec i sli~no (vidi Prilog 2 - Primeri na pravilno zapi{uvawe na nazivite na zanimawata).

Pra{awe 11 Koja e dejnosta na delovniot subjekt kade {to

rabotite/biznisot/zemjodelskiot imot? Treba da se napi{e to~niot naziv na dejnosta kade {to raboti liceto, odnosno biznisot koj go vodi, odnosno aktivnosta koja ja izvr{uva na zemjodelskiot imot ili drugo mesto. Da se utvrdi dejnosta/ aktivnosta bez ogled dali liceto raboti vo deloven subjekt ili aktivnostite gi izvr{uva samostojno (primer: samostoen taksi voza~, samostoen zemjodelec na privaten zemjodelski imot kako vraboten, rabotodava~, samovraboten ili neplaten semen rabotnik. Celta na ova pra{awe e da se utvrdi dejnosta/aktivnosta na delovniot subjekt. Dokolku liceto nema registrirano deloven subjekt, da se utvrdi aktivnosta koja ja izvr{uva. Primeri za pravilno popolnuvawe vo delot b): proizvodstvo na leb, proizvodstvo na slatki, proda`ba na hrana, odgleduvawe na zelen~uk, molerisuvawe, grade`ni raboti i dr. Ako se raboti za samovraboten, navedete ja aktivnosta na liceto: zemjodelstvo, ribarstvo, grade`ni{tvo i sl. Ako se raboti za platena rabota vo tu|o doma}instvo, navedete: privatno doma}instvo)

a) Polno ime na delovniot subjekt kade {to rabotite? Se vpi{uva nazivot na delovniot subjekt vo koj raboti liceto koe se anketira. Delovni subjekti se site pravni i fizi~ki lica koi vr{at dejnost vo Republika

Makedonija, registrirani od nadleèn organ (trgovec-poedinec, trgovski dru{tva, organi na dràvnata uprava, organi na edinicite na lokalnata samouprava, zdruènija na gra|ani i fondacii, verski zaednici i religiozni grupi, politi~ki partii, diplomatsko-konzularni pretstavni{tva, pretstavni{tva na me|unarodni organizacii, banki i drugi finansiski organizacii, delovni subjekti osnovani vrz osnova na posebni zakoni od oblasta na zdravstvoto, obrazovanieto, naukata, kulturata, zadrugi, lica koi se zanimavaat so slobodni zanimawa-advokati, notari, lekari, arhitekti, slobodni umetnici, smetkovoditeli i dr.

- Polno ime na edinicata vo sostav na delovniot subjekt

20

Dokolku delovniot subjekt ima edinica vo sostav vo koja raboti anketiranoto lice, toga{ se vpi{uva nazivot na edinicata vo sostav na delovniot subjekt (pretprijatieto). Na primer, pekarnica; supermarket "Hipo"; grade`ni{tvo; poljodelstvo;sto~arstvo, i sl, ako anketiranoto lice raboti vo prodavnica na fabrikata AD "Evropa", se zapi{uva: Prodavnica broj 2.

b) Koja e glavnata dejnost na edinicata vo sostav na delovniot subjekt, odnosno na delovniot subjekt vo koj rabotite?

Se vpi{uva nazivot na glavnata dejnost na delovniot subjekt. Dokolku liceto raboti vo edinica (pogon, prodavnica) koja e vo sostav na nekoj deloven subjekt, toga{ se vpi{uva dejnosta na taa edinica vo sostav.

Na primer: ako anketiranoto lice raboti vo AD "Naum Naumovski Bor~e", na linijata se zapi{uva opisot na glavnata dejnost - proizvodstvo na ve{ta~ki i sinteti~ki vlakna.

Dokolku liceto raboti vo edinica (pogon, prodavnica, gradili{te, stovari{te) koja e vo sostav na nekoj deloven subjekt, toga{ se vpi{uva dejnosta na taa edinica vo sostav. Na primer: ako anketiranoto lice raboti vo pogon za plasti~ni masi na AD "Naum Naumovski Bor~e", na linijata za opis se zapi{uva - druga prerabotka na plasti~ni masi, odnosno proizvodstvo na plo~i, listovi, cevki i profili od plasti~ni masi.

Vo odgovorot treba precizno da se opi{e vidot na proizvodot {to go proizveduva, odnosno prodava delovniot subjekt ili edinicata vo sostav kade {to raboti liceto koe se anketira. Na primer: prerabotka na aluminium, prerabotka na bakar (oboeni metali), proizvodstvo na sapuni i detergenti, proizvodstvo na parfemi i toaletni preparati (hemiski proizvodi), prevoz na patnici, prevoz na stoka, trgovija na malo so nafteni derivati.

Za licata koi rabotat vo odredeni institucii, se zapi{uva nazivot na institucijata. Na primer: Ministerstvo za nadvore{ni raboti, Ministerstvo za odbrana, Dràven zavod za statistika itn.

Za lica koi rabotat vo zanaet~iski, trgovski, ugostitelski i drugi privatni du}ani (sopstvenici, sosopstvenici, rabotnici ili ~lenovi {to pomagaat na doma}instvoto), na liniite treba da se vpi{e nazivot na dejnosta {to se vr{i vo du}anot (so precizirawe na uslugite {to gi nudi). Primer: popravka na ~izmi, obuvki i drugi predmeti od koà (~evlar).

Za licata koi se zanimavaat so slobodni zanimawa, se dava celosen opis na prete`nata dejnost (na primer: samostoen preveduva~, samostoen vajar, advokat, notar, lekar, pisatel, peja~, arhitekt, smetkovoditel i sli~no), ili opis na dejnosta {to ja vr{i fizi~ko lice kako samovraboten (na primer: proizvodstvo na obleka, dejnost- ~ista~i na objekti, dejnost-prenesuvawe na tovar, dejnost-~ista~ na obuvki, trgovija na malo so sre}ki).

Ako delovniot subjekt izvr{uva pove}e od ovie dejnosti, toga{ kako glavna se zema onaa od koja se ostvaruva najgolem del od vkupniot prihod. Dejnosta na licata koi se angaìrani preku Agencijata za privremeni vrabotuvawa, treba da bide opredelena spored dejnosta na delovniot subjekt kade licata fakti~ki ja izvr{uvaat rabotata, a ne spored dejnosta na Agencijata za privremeni vrabotuvawa.

Za individualnite zemjodelci koi rabotat kako sopstvenici na svoj zemjodelski imot i za neplatenite semejni rabotnici koi pomagaat na toj imot, na liniite treba da se vpi{e prete`nata dejnost {to se vr{i na imotot (na primer: odgleduvawe na goveda, odgleduvawe na ovci i kozi, odgleduvawe na ovo{ni i lozovi sadnici, proizvodstvo na grozje, odgleduvawe na ìtni rastenija i drugi posevi i proizvodstvo na seme od niv, odgleduvawe na industriski rastenija i proizvodstvo na seme od niv i sli~no).

[ifrata za dejnost treba da bide vo soglasnost so Nacionalnata klasifikacija na dejnosti-NKD.

21

Pra{awe 12. Vid na sopstvenost Odgovor 1: Privatna sopstvenost se zaokruùva za:

a. Delovnite subjekti (pretprijatija) vo koi licata pri vr{eweto na svojata dejnost

rabotat so sredstva vo privatna sopstvenost (sopstvenici, sosopstvenici, rabotnici, bez ogled dali se socijalno osigurani ili ne i neplateni semejni rabotnici);

b. Privatnite du}ani, bez ogled dali licata koi rabotat vo du}anot se sopstvenici, sosopstvenici ili rabotnici i dali se socijalno osigurani ili ne i neplateni semejni rabotnici;

v. Lica koi se zanimavaat so slobodni zanimawa (advokati, notari, slobodni umetnici, lekari vo privatnite ordinacii, inèneri, smetkovoditeli i drugi lica koi samostojno vr{at nekoi od t.n.slobodni profesii);

g. Lica koi rabotat na sopstven zemjodelski imot i neplateni semejni rabotnici koi pomagaat na toj imot.

Odgovor 2: Druga (me{ovita, zadru`na, dràvna) sopstvenost, se zaokruùva za:

a. Delovni subjekti (pretprijatija) vo koi licata rabotat so sredstva koi se vo me{ovita sopstvenost. Postojat razli~ni formi na me{ovita sopstvenost: zadru`na i privatna sopstvenost, privatna i dràvna sopstvenost;

b. Delovni subjekti vo koi licata rabotat so sredstva vo zadru`na sopstvenost-zadrugite;

v. Delovni subjekti za koi so zakon e utvrdeno deka nedvi`nostite, sredstvata za rabota i opremata {to ja koristat licata pri vr{eweto na dejnosta se vo dràvna sopstvenost - organite na dràvnata uprava, zdravstvenite organizacii, u~ili{tata i drugi;

Pra{awe 13 Dali rabotite?

Licata koi se anketiraat treba da go izberat soodvetniot modalitet na delovniot subjekt, pretprijatieto, individualno zemjodelsko stopanstvo ili drugo, kade rabotat odnosno izvr{uvaat ekonomska aktivnost. Ponudeni se 7 modaliteti za odgovor.

Zastapnik po zakon e fizi~ko lice koe spored odredbite na zakonot za trgovski dru{tva ja zastapuva firmata isto taka zastapnik po zakon se smetaat izvr{nite ~lenovi na odborot na direktori, ~lenovi na upravniot odbor odnosno upravitelot ili upravitelite koi soglasno ovoj zakon go zastapuvaat dru{tvoto.Dokolku zastapnikot po zakon ima osnovano deloven subjekt so naziv DOOEL i DOO, toga{ se zaokruùva modalitet 3.2

Pra{awe 14

Kade rabotite? Kako odgovor na ova pra{awe se zaokruùva eden od ponudenite tri modaliteti. Dokolku anketiranoto lice raboti vo druga op{tina vo zemjata, na ozna~enata linija treba da se vpi{e imeto na taa op{tina, a dokolku raboti vo druga zemja, imeto na taa zemja. Dokolku anketiranoto lice ìvee vo edna, a raboti vo druga op{tina, da se zaokruì {ifrata 2 (vo druga op{tina). Za piloti, kondukteri i drugi vraboteni vo soobra}ajot, kako mesto na rabota }e se smeta onaa op{tina vo koja e sedi{teto na najmalata organizaciona edinica (mati~en aerodrom, mati~na stanica i sli~no). Za lica upateni na rabota vo diplomatsko-konzularni pretstavni{tva i drugi organizacii vo stranstvo i lica upateni na rabota vo drugo naseleno mesto vo Republika Makedonija ili vo stranstvo zaradi izvr{uvawe na grade`ni raboti ili drugi dejnosti (carina, policija, vojska i sli~no), kako mesto na rabota }e se smeta naselenoto mesto (dràvata) vo koe tie se upateni na rabota.

22

Pra{awe 15 Koja godina po~navte da rabotite vo ovoj deloven subjekt, firma za va{iot sega{en rabotodava~ ili da ja izvr{uvate va{ata samostojna dejnost?

Za vrabotenite, treba da bide zapi{ana godinata od koga liceto raboti na konkretnata tekovna rabota. Site prethodni angaìrawa na vraboteniot od strana na tekovniot rabotodava~, dokolku bile so prekini, ne treba da bidat zemeni vo predvid.

Za licata koi sklu~uvaat dogovor so rabotodava~ot koj se obnovuva, bez prekin, treba da se zapi{e godinata i mesecot od prviot sklu~en dogovor. Ako razlikata me|u tekovnata godina i godinata koga liceto po~nalo da raboti e pomalku od 2 godini, pokraj godinata, pod a) se vpi{uva i mesecot pod b), koga liceto po~nalo da raboti. Ako razlikata me|u tekovnata godina i godinata koga liceto po~nalo da raboti e pove}e od 2 godini, se vpi{uva samo godinata, no ne i mesecot koga liceto po~nalo da raboti, odnosno se dava odgovor samo na pra{aweto pod a). Pra{awe 16

Dali ste registrirani vo nekoja od instituciite, po osnov na ovaa rabota? (mo`ni se pove}e odgovori) - Penzisko osiguruvawe - {ifra 1 - se zaokruùva za licata koi se vo raboten odnos, za fizi~kite lica koi vr{at dejnost kako i oddelni kategorii na osigurenici koi ostvaruvaat prava od penzisko i invalidsko osiguruvawe. Pravata od penziskoto i invalidskoto osiguruvawe se steknuvaat i ostvaruvaat vo zavisnost od dolìnata i obemot na vloùvaweto na sredstva za penzisko i invalidsko osiguruvawe. Osigurenici so zadolìtelno penzisko i invalidsko osiguruvawe se:

1) vraboteni vo deloven subjekt, ustanova, zdruènie, firma i sl.; 2) individualni zemjodelci - obvrznici na danok od prihod od zemjodelska dejnost

na koi zemjodelskata dejnost im e edinstveno zanimawe; 3) vraboteni za sopstvena smetka koi ostvaruvaat pravo za penzisko i invalidsko

osiguruvawe; 4) ostanati osigurenici koi go ostvaruvaat pravoto za penzisko i invalidsko

osiguruvawe, (vraboteni vo stranski pretstavni{tva, asocijacii, konzularni pretstavni{tva i sl.).

Vo ovaa kategrija se vklu~uvaat i licata koi se osigurani vo privatni fondovi za penzisko i invalidsko osiguruvawe.

- Zdravstveno osiguruvawe - {ifra 2 se zaokruùva za licata koi ostvaruvaat pravo na zdravstveno osiguruvawe;

- Ne znam - {ifra 3 - se zaokruùva za licata koi ne znaat dali se registrirani vo nekoja od navedenite institucii;

- Ne sum registriran - {ifra 4 - se zaokruùva za licata koi ne se registrirani vo niedna od navedenite institucii;

- Drugo - {ifra 5 - dokolku nitu eden od ponudenite 4 modaliteti ne e izbran, anketiranoto lice treba da dade odgovor, so specificirawe na linijata za modalitetot br.5.

Pra{awe 17 Dali delovniot subjekt vo koj rabotite e registriran vo Centralniot

registar? Anketiranite lica treba da dadat odgovor dali delovniot subjekt vo koj rabotat e

registriran vo Centralniot registar.

23

Pra{awe 18 Koj e Va{iot ekonomski status? Anketarot e dolèn da mu gi pro~ita na anketiranoto lice site ponudeni

modaliteti.

- Vraboten - {ifra 1 - se zaokruùva: - za lica koi se vo raboten odnos (na neopredeleno ili na opredeleno vreme) vo

delovni subjekti (vo op{testvena, privatna, me{ovita, zadru`na, dràvna i nedefinirana sopstvenost), vo banki, dru{tva za osiguruvawe imoti i lica i drugi finansiski organizacii; vo zemjodelski i drugi zadrugi; vo dràvni organi, fondovi; vo drugi organizacii, zaednici, politi~ki partii i vo zdruènija na gra|ani (vklu~uvaj}i i lica na izborni funkcii koi za svojata rabota primaat plata);

- za lica koi rabotat vo privatni du}ani ili zemjodelski stopanstva, koi ne se sopstvenici (vklu~uvaj}i gi i ~lenovite na doma}instvoto) koi za svojot trud primaat plata ili nadnica vo gotovo ili vo natura bez ogled na toa dali se ili ne se socijalno i penziski osigurani;

- za lica koi zasnovale raboten odnos: vo diplomatski, trgovski i drugi pretstavni{tva na drugi dràvi, vo delovni subjekti i du}ani na lica od stranstvo vo Republika Makedonija, vo me{oviti pretprijatija, banki itn., kako i vo nivnite pretstavni{tva vo stranstvo vo koi sopstvenici se stranski dràvjani, od edna strana i makedonski firmi i makedonski dràvjani od druga strana;

- za lica na slu`ba vo verski organizacii; - za doma{ni pomo{ni~ki na koi redovnata rabota po tu|i ku}i im pretstavuva

osnovno zanimawe so koe steknuvaat sredstva za ìvot; - za lica koi ne se vo formalen raboten odnos, no vr{at sezonski, zemjodelski i

drugi povremeni raboti so koi steknuvaat sredstva za ìvot. - Rabotodava~ - {ifra 2 - se zaokruùva za onie lica koi upravuvaat so sopstven

deloven subjekt i za licata koi kako sosopstvenici u~estvuvaat vo upravuvaweto, odnosno vodeweto na rabotite na delovniot subjekt (vo me{ovita, zadru`na ili privatna sopstvenost) i pritoa vrabotuvaat eden ili pove}e rabotnici. Ovoj odgovor se zaokruùva i za onie lica koi rabotat vo sopstven du}an (zanaet~iski, trgovski, ugostitelski ili drug vid), za licata koi samostojno vr{at dejnost vo vid na zanimawe (advokat, stomatolog, filmski rabotnik, vajar i sli~no). Prethodno navedenite tri kategorii lica moàt da vrabotuvaat eden ili pove}e rabotnici.

- Vraboten za sopstvena smetka (samovraboten) - {ifra 3 - se zaokruùva za licata koi imaat sopstven deloven subjekt, biznis, samostojno vr{at dejnost i rabotat na zemjodelski imot so cel da ostvarat prihod, a pritoa ne vrabotuvaat drugi lica.

- Neplaten semeen rabotnik - {ifra 4 - se zaokruùva za site lica koi rabotat vo deloven subjekt, du}an, zemjodelski imot ili drug biznis, vo sopstvenost na nekoj ~len od nivnoto doma}instvo, a pritoa ne dobivaat plata.

Ovie lica bi trebalo da ìveat vo isto doma}instvo kako i sopstvenikot na delovniot subjekt ili zemjodelskoto stopanstvo.

Licata koi rabotat razni vidovi humanitarna rabota, dobrovolno, bez plata, ne se smetaat za neplateni semejni rabotnici.

Ovaa kategorija gi vklu~uva: - ènata koja mu pomaga na svojot soprug vo negovata rabota, bez plata; - sinot ili }erkata koi ìveat vo doma}instvoto i rabotat vo biznisot na

roditelite ili na zemjodelskoto stopanstvo na roditelite, bez plata. Primeri: Lica koi ~uvaat deca vo nivniot sopstven dom }e se smetaat za vraboteni

ako se plateni od institucija ili drug subjekt, no ako liceto samo, privatno, ~uva deca }e se smeta za samovraboten.

Ili ako sinot ili }erkata na pr.rabotat vo semejnata firma i zemaat plata, }e se smetaat za vraboteni, no ako ne se plateni, toga{ se neplateni semejni rabotnici.

24

Pra{awe 19 Dali rabotite preku nekoja od agenciite za privremeni vrabotuvawa? Rabota preku agencija za privremeni vrabotuvawa ima lice koe agencijata za

vrabotuvawe mu go otstapuva na rabotodava~ot-korisnik za vr{ewe na privremeni raboti vrz osnova na dogovor. Ova lice iako go angaìra Agencijata, vr{i raboti za rabotodava~ot-korisnik i treba da bide prikaàn kako vraboten kaj rabotodava~ot-korisnik.

Agencijata za privremeni vrabotuvawa ne smee da otstapuva rabotnik za vr{ewe na isti raboti kaj ist rabotodava~ bez prekin ili so prekin, podolgo od 1 (edna) godina. Treba da se izbere eden od ponudenite dva modaliteta.

Pra{awe 20 Dali imavte poddr{ka od Agencijata za vrabotuvawe za nao|awe na ovaa rabota, ako ste zapo~nale so rabota vo poslednite 12 meseci?

Treba da se izbere eden od ponudenite tri modaliteta. U~estvoto na Agencijata za vrabotuvawe samo vo organizirawe na kursevi i obuka za unapreduvawe na ve{tinite i kvalifikaciite na licata, bez konkretno nivno povrzuvawe so rabotodava~ite, ne se smeta za poddr{ka od Agencijata za vrabotuvawe.

Pra{awe 21

Dali rakovodite (imate odgovornost) so rabotata na drugi vraboteni? Liceto se smeta deka ima supervizorska odgovornost, koga toa i formalno

(propi{ano) ima odgovornost za kontrola na rabotata na drugi vraboteni. Kontrolata vrz rabotata na drugite vraboteni vklu~uva direkno nadgleduvawe na rabotata na drugite vraboteni, no ne vklu~uva kontrola na kvalitetot i konsultacii. Licata koi kontroliraat ponekoga{ moè i sami da ja vr{at rabotata koja ja kontroliraat. Kontrolorite se zadolèni za rabotata, go naso~uvaat tekot na rabotata i nadgleduvaat dali rabotata e dobro zavr{ena. Liceto se smeta deka rakovodi so rabotata na drugi vraboteni ako ja kontrolira rabotata na najmalku edno lice (ne vklu~uvaj}i gi praktikantite). Se zema vo predvid voobi~aenata sostojba a ne samo sostojbata za vreme na referentnata nedela. Ponekoga{ samiot naziv “supervizor” moè da navede na pogre{en zaklu~ok. Na pr. rakovoditel na magacin, moè da rakovodi so magacinot no ne e i kontrolor na vrabotenite. Isto taka ako anketiranoto lice vo referentnata nedela ima supervizorska odgovornost, samo zatoa {to privremeno zamenuva otsuten supervizor, ne treba da se smeta kako lice koe rakovodi, odnosno ja kontrolira rabotata na vrabotenite. Treba da se izbere eden od ponudenite dva modaliteta. Pra{awe 22 Dali imate?

Pismen dogovor za rabota - {ifra 1 - se zaokruùva za licata koi zasnovale raboten odnos so potpi{uvawe na pismen dogovor za rabota ;

Usten dogovor za rabota - {ifra 2 - se zaokruùva za licata koi nemaat pismen dogovor za rabota.

licata koi se vrab. za sop smetka ako se registrirani treba da zaokruzat pismen dogovor. ako firmata im e registrirana Pra{awe 23 Dali Va{iot dogovor za rabota e na: - Neopredeleno vreme - {ifra 1 - se zaokruùva za licata koi zasnovale raboten odnos ~ie vremetraewe ne e odnapred opredeleno, odnosno koi imaat dogovor za rabota so neograni~eno vremetraewe. - Opredeleno vreme -- {ifra 2 - se zaokruùva za licata koi nemaat zasnovano raboten odnos na neopredeleno vreme, odnosno koi imaat dogovor za rabota so ograni~eno vremetraewe.

25

Pra{awe 23a Dali rabotata na opredelenoto vreme e: - Privremena - {ifra 1 - se zaokruùva za licata koi zasnovale raboten odnos ~ie vremetraewe e privremeno, odnapred znaat deka se angaìrani za odreden vremenski period.

- Povremena -- {ifra 2 - se zaokruùva za licata koi izvr{uvaat rabotni aktivnosti povremeno, odnosno odvreme,navreme, so periodi na prekin i povtorno angaìrawe. na podolg vremenski period.

- Sezonska - {ifra 3 - se zaokruùva za licata koi izvr{uvaat rabotni aktivnosti sezonski, odnosno vo vremenski period vo tekot na sezonata.

- Slu~ajna -- {ifra 4 - se zaokruùva za licata koi izvr{uvaat rabotna aktivnost za koja bile slu~ajno angaìrani.

Pra{awe 24 Koja e glavnata pri~ina za Va{ata rabota na opredeleno vreme? Kako odgovor na ova pra{awe se ponudeni {est modaliteti. Pra{awe 25 Vremetraewe na dogovorot za rabota na opredeleno vreme? Vremetraeweto na dogovorot za rabota se odnesuva na vkupnoto vreme koe e

odraboteno, plus vremeto koe ostanuva do zavr{uvawe na tekovniot dogovor za rabota na opredeleno vreme.

Licata koi imaat dogovor za izvr{uvawe na odredena zada~a, bez to~no vremetraewe na dogovorot, odgovorot bi trebalo da bide daden so procenka kolku vreme bi trebalo za izvr{uvawe na takva zada~a.

Kako odgovor na ova pra{awe se ponudeni devet modaliteti. Pra{awe 26 Kolku lica zaedno so Vas rabotat vo istiot deloven subjekt (edinica vo

sostav), firma, zemjodelski imot (vklu~uvaj}i go i rabotodava~ot, partnerot i neplatenite semejni rabotnici)?

Kako odgovor na ova pra{awe se zaokruùva eden od ponudenite {est modaliteti. Anketiranoto lice treba da dade odgovor kolku lica zaedno so nego rabotat vo

istiot deloven subjekt ili zemjodelski imot, vklu~uvaj}i go i rabotodavecot, partnerot i neplatenite semejni rabotnici.

Vo nazna~enata ku}i~ka treba da se dade odgovor samo dokolku se zaokruì {ifrata 1 (od 1 do 10).

Pra{awe 27

Kolku lica (vklu~uvaj}i se i samiot) voobi~aeno rabotat vo Va{iot deloven subjekt, biznis ili aktivnost? Na ova pra{awe odgovaraat licata koi na pra{aweto 18 gi zaokruìle {ifrite 2 ili 3. - Sopstvenici - {ifra 1 - se zaokruùva za licata koi se sopstvenici, sosopstvenici na deloven subjekt i pritoa vrabotuvaat eden ili pove}e rabotnici. Vo ozna~enite ku}i~ki za vkupno se vpi{uva vkupniot broj na sopstvenicite, sosopstvenicite na delovni subjekti (vklu~uvaj}i se i samite), a vo ozna~enite ku}i~ki za èni, kolku od vkupniot broj se èni. - Neplateni semejni rabotnici - {ifra 2 - se zaokruùva za licata koi se vraboteni kako neplateni semejni rabotnici vo deloven subjekt (firma, du}an vo sopstvenost na nekoj ~len na doma}instvoto) koi rabotat bez plata. Vo ozna~enite ku}i~ki za vkupno se vpi{uva vkupniot broj na neplatenite semejni rabotnici, a vo ozna~enite ku}i~ki za èni, kolku od vkupniot broj se èni.

26

- Plateni semejni rabotnici - {ifra 3 - se zaokruùva za licata koi se vraboteni kako plateni semejni rabotnici vo delovniot subjekt vo sopstvenost na nekoj ~len na doma}instvoto koi rabotat za plata. Vo ozna~enite ku}i~ki za vkupno se vpi{uva vkupniot broj na platenite semejni rabotnici, a vo ozna~enite ku}i~ki za èni, kolku od vkupniot broj se èni. - Vraboteni (regularno) - {ifra 4 - se zaokruùva za licata koi se vo raboten odnos (na neopredeleno ili opredeleno vreme) vo delovniot subjekt na sopstvenikot. Vo ozna~enite ku}i~ki za vkupno se vpi{uva vkupniot broj na vrabotenite lica (regularno), a vo ozna~enite ku}i~ki za èni, kolku od vkupniot broj se èni. - Vraboteni (vremeno) - {ifra 5 - se zaokruùva za licata koi ne se vo raboten odnos (na neopredeleno ili na opredeleno vreme) vo delovniot subjekt, du}anot ili firmata na sopstvenikot, no vremeno se angaìrani poradi zgolemen obem na rabota, sezonski karakter na rabotata i sl. Vo ozna~enite ku}i~ki za vkupno se vpi{uva vkupniot broj na vrabotenite lica (vremeno), a vo ozna~enite ku}i~ki za èni, kolku od vkupniot broj se èni. - Vkupno - {ifra 6 - anketarot vo ozna~enite ku}i~ki go vpi{uva vkupniot zbir 1+2+3+4+5 ozna~en vo ku}i~kite na prethodnite modaliteti.

Pra{awe 28 Dali rabotite:

- Polno rabotno vreme - {ifra 1 - se zaokruùva za site lica koi prethodnata nedela rabotele polno rabotno vreme (40 ~asa) propi{ano so Zakon.Polnoto rabotno vreme ne smee da bide podolgo od 40 ~asa nedelno. So zakon ili kolektiven dogovor moè da se odredi kako polno rabotno vreme, rabotno vreme koe }e trae pokratko od 40 ~asa nedelno, me|utoa ne pomalku od 36 ~asa nedelno.

So zakon ili drugi propisi vo soglasnost so Zakon, ili so kolektiven dogovor, moè da se opredeli za rabotnite mesta, kaj koi postojat pogolemi opasnosti od povredi ili zdravstveni o{tetuvawa, polnoto rabotno vreme da trae pomalku od 36 ~asa nedelno.

Nekoi od vrabotenite moè da rabotat pomalku od polnoto rabotno vreme, i toga{ nivnoto rabotno vreme se smeta kako polno rabotno vreme. Takov e slu~ajot so nastavniot kadar vo u~ili{tata koi imaat fond od 20 ili pove}e ~asa a sepak se smetaat deka rabotat polno rabotno vreme. Ova se odnesuva i za: rendgenolozi, kontrolori na letawe, rudari i sl.

- Skrateno rabotno vreme - {ifra 2 - Skrateno rabotno vreme rabotat vraboteni koi rabotat pomalku od polnoto rabotno

vreme vo soglasnost so propisite za penzisko i invalidsko osiguruvawe (invalidnost), propisite za zdravstveno osiguruvawe (medicinska rehabilitacija).

Vraboteni koi rabotat pomalku od zakonski odredenoto ili so kolektiven dogovor utvrdenoto polno rabotno vreme, se smetaat deka rabotat so skrateno rabotno vreme. Takov e slu~ajot so nastavniot kadar vo u~ili{tata koj ima fond na ~asovi pomalku od 20 ~asa.

Pra{awe 29 Koja e glavnata pri~ina poradi koja rabotite skrateno rabotno vreme? Kako odgovor na ova pra{awe se zaokruùva eden od ponudenite sedum modaliteti. Dokolku se odbere modalitetot 7, treba da se specificira glavnata pri~ina.

Pra{awe 30 Kolku ~asovi rabotite (voobi~aeno) nedelno vo Va{ata glavna aktivnost? Ova pra{awe ne se odnesuva na odrabotenite ~asovi prethodnata nedela, tuku na voobi~aenite ~asovi koi anketiranoto lice gi raboti podolg period, (voobi~aena nedela bez nekoi okolnosti kako {to se otsustvo poradi bolest, dràven praznik i sl.). Kako podolg period moè da bidat zemeni najmalku, poslednite ~etiri nedeli a najmnogu poslednite 3 meseci, ne smetaj}i bilo kakvo otsustvo od rabota.

27

Dokolku ne moè da se odredat voobi~aenite ~asovi, bidej}i rabotnite ~asovi na anketiranoto lice mnogu variraat, toga{ bi trebalo da se procenat na sledniot na~in:

- dogovorenite ~asovi za rabota vo referentnata nedela, za onie koi imaat dogovor za rabota, plus regularnata prekuvremena rabota ako rabotnikot o~ekuva da raboti prekuvremeno.

- kako prosek od fakti~kite ~asovi vo poslednite 4 nedeli, plus ~asovite na otsustvo od rabota vo poslednite 4 nedeli.

Treba da se pravi razlika me|u voobi~aenite ~asovi i redovnite ~asovi koi se

utvrdeni so Zakon. Na primer: rabotnik ~ii redovni ~asovi na rabota se utvrdeni so Zakon na 40 ~asa nedelno, moè voobi~aeno, sekoja nedela da raboti 5 ~asa pove}e i vo ovoj slu~aj negovite voobi~aeni ~asovi nedelno iznesuvaat 45 ~asa. Odgovorot na ova pra{awe se dava so vpi{uvawe na brojot na ~asovite vo predvidenite ku}i~ki. Na ova pra{awe odgovaraat i licata koi prethodnata nedela bile otsutni od rabota.

Pra{awe 31 Kolku ~asovi ste rabotele fakti~ki prethodnata nedela vo Va{ata glavna aktivnost?

Ova pra{awe se odnesuva na fakti~ki odrabotenite ~asovi vo tekot na prethodnata nedela. Fakti~ki odrabotenite ~asovi gi vklu~uvaat: efektivno izvr{enite ~asovi na rabota vo redovno rabotno vreme i prekuvremena rabota, ~asovite pominati vo podgotovka na rabotnoto mesto, popravka i odrùvawe, podgotovka i ~istewe na alatot, ~asovite na odmor na rabotnoto mesto (vklu~uvaj}i gi prekinite za piewe kafe ili ~aj), kako i ~asovite na ~ekawe na rabota, zastoi i prekini vo rabotata koi ne nastanale po vina na rabotnikot (poradi slaba organizacija na rabotata, nedostig na surovini, energija i sli~no). Ne treba da se smetaat ~asovite koi se plateni, a ne se odraboteni, kako na primer: ~asovi na godi{en odmor, prinuden odmor, praznici, boleduvawe i drugi vidovi otsustva od rabota Odgovorot na pra{aweto se dava so vpi{uvawe na brojot na fakti~ki odrabotenite ~asovi vo ozna~enite ku}i~ki. Za licata koi prethodnata nedela bile otsutni od rabota, kako odgovor se zaokruùva {ifrata 1- liceto ne rabotelo (bilo otsutno) od rabota prethodnata nedela. Brojot na fakti~ki odrabotenite ~asovi prethodnata nedela e nula i zatoa vo ku}i~kite se vpi{uva 0.

Ako brojot na fakti~ki odrabotenite ~asovi e ist, ednakov na voobi~aenite ~asovi, anketiranite lica treba da odgovorat dali prethodnata nedela rabotele prekuvremeno, odnosno da odgovorat na pra{awe 34, a pra{awata 32 i 33 da se preskoknat.

Ako brojot na fakti~ki odrabotenite ~asovi e pomal od voobi~aenite ~asovi, anketiranite lica treba da odgovorat za pri~inata poradi koja rabotele pokuso od voobi~aenite ~asovi. Vo ovoj slu~aj pra{aweto 32 se preskoknuva i se odgovara na pra{awe 33.

Ako brojot na fakti~ki odrabotenite ~asovi e pogolem od voobi~aenite ~asovi, anketiranite lica treba da odgovorat na slednoto pra{awe 32, za pri~inata poradi koja rabotele pove}e od voobi~aenite ~asovi.

Za bilo koj od modalitetite 1, 2, 3 i 4, izbran kako odgovor, zadolìtelno treba da se zapi{e brojot na fakti~kite ~asovi, vo dadenite ku}i~ki za broj na ~asovi.

Pra{awe 32

Koja e glavnata pri~ina poradi koja ste rabotele pove}e od voobi~aenoto rabotno vreme?

- Prekuvremena rabota (zgolemen obem na rabota) - {ifra 1 - se zaokruùva koga ima pove}e odraboteni ~asovi kako vi{ok nad dogovorenoto rabotno vreme, odnosno rabotnite ~asovi utvrdeni so Zakon.Takov e slu~ajot koga pri zgolemen obem na rabota, se realizirani i prekuvremeni ~asovi.

28

- Promenlivi ~asovi,fleksibilno rabotno vreme - {ifra 2 se zaokruùva vo slu~aj koga prethodnata nedela anketiranoto lice rabotelo pove}e ~asovi od voobi~aenite za da gi odraboti ~asovite koi ne gi odrabotilo vo nekoj prethoden period. Ovie ~asovi se eden vid na kredit ~asovi kako rezultat na dogovorenite rabotni ~asovi so rabotodavecot, odnosno vo ramkite na t.n. godi{en dogovor za rabotni ~asovi.

- Druga pri~ina - {ifra 3 - treba da se specificira glavnata pri~ina poradi koja anketiranoto lice prethodnata nedela rabotelo pove}e od voobi~aenite ~asovi na rabota.

Pra{awe 33 Koja e glavnata pri~ina poradi koja ste rabotele pokuso od voobi~aenite rabotni ~asovi?

Kako odgovor na ova pra{awe se zaokruùva eden od ponudenite modaliteti. Dokolku anketiranoto lice go odbere modalitetot 13, treba da ja navede (specificira) pri~inata.

NA NAREDNITE PRA[AWA 34 I 35, ODGOVARAAT SAMO LICATA SO STATUS VRABOTEN, ODNOSNO MODALITET 1 OD PRA[AWE 18.

Na pra{awata 34 i 35 odgovaraat samo licata so status vraboten. Ostanatite lica so status rabotodava~, vraboten za sopstvena smetka i neplaten semeen rabotnik }e treba da gi preskoknat navedenite pra{awa i da odgovaraat na pra{awe 36.

Pra{awe 34

Dali prethodnata nedela ste rabotele prekuvremeno? Liceto koe prethodnata nedela rabotelo pove}e ~asovi od voobi~aenoto rabotno

vreme ja zaokruùva {ifrata 1- Da, a vo sprotivno, {ifrata 2- Ne.

Pra{awe 35 Kolku ~asovi ste rabotele prekuvremeno?

Anketarot treba da pra{a za vkupno prekuvremenite ~asovi kako i kolku od niv se plateni ili ne i da go zapi{e soodvetniot odgovor vo predvidenite ku}i~ki. Prekuvremenite ~asovi pretstavuvaat broj na ~asovi odraboteni od vraboteniot kako vi{ok nad negovite dogovoreni (so dogovor) ~asovi. NA PRA[AWATA KOI SLEDAT, OD 36 DO 38 PRA[AWE, ODGOVARAAT SITE LICA,ODNOSNO LICATA SO MODALITET 1,2 3 I 4 OD PRA[AWE 18.

Pra{awe 36 Dali bi sakale da rabotite pove}e ~asovi nedelno od voobi~aenite? Dokolku anketiranoto lice, ima èlba da raboti pove}e ~asovi, ja zaokruùva {ifrata 1 - Da, a vo sprotivno, {ifrata 2 - Ne.

Pra{awe 36a Dali moète da rabotite dopolnitelni ~asovi? Dokolku anketiranoto lice e raspolo`livo da raboti pove}e ~asovi se pra{uva dali moè da raboti dopolnitelni ~asovi, dokolku odgovorot e pozitiven se zaokruùva {ifrata 1-DA, vo sprotivno se zaokruùva {ifrata 2-NE.

Pra{awe 37

Dali sakate ovie dopolnitelni ~asovi da bidat: Odgovor na ova pra{awe se dava so zaokruùvawe na eden od ponudenite modaliteti: - dopolnitelna rabota, ako pokraj glavnata ili pokraj glavnata i dopolnitelnata,

liceto saka druga dopolnitelna rabota; - druga glavna rabota, ako liceto ima glavna rabota no saka da raboti pove}e

~asovi preku druga glavna rabota; - vo ramkite na sega{nata rabota, ako liceto ima glavna rabota i saka da raboti

pove}e ~asovi no vo ramkite na sega{nata rabota;

29

- dopolnitelni na koj bilo na~in, ako liceto na bilo koj na~in saka da raboti pove}e ~asovi.

Pra{awe 38 Kolku ~asovi nedelno bi sakale da rabotite (vkupno)? Odgovorot na ova pra{awe se dava so vpi{uvawe na vkupniot broj na ~asovi koi

liceto bi sakalo da gi raboti vo tekot na nedelata. Ovie ~asovi moè da se zbir na voobi~aenite ~asovi i plus ~asovi ako liceto saka

da raboti pove}e. Ovie ~asovi moè da se pogolemi od fakti~kite, no moè i da se pomali.

NA PRA[AWE 39, ODGOVARAAT SAMO LICATA SO STATUS VRABOTEN, ODNOSNO

MODALITET 1 OD PRA[AWE 18.

Pra{awe 39

Dali rabotite vo smeni? Odgovor na ova pra{awe se dava so zaokruùvawe na eden od ponudenite

modaliteti. Rabota vo smeni postoi koga zaradi tehni~kiot proces i organizacija na rabotata potrebno e rabotewe vo smeni, zaradi kontinuirano odrùvawe na proizvodniot ili drug raboten proces.

Rabotata vo smeni se definira kako dva ili pove}e perioda na rabota vo ramkite na 24 ~asa (eden den) pome|u koi vrabotenite regularno se rotiraat.

Rabotata ne e vo smeni toga{ koga se izvr{uva samo edna{ vo tekot na 24 ~asa (naj~esto od 7 do 8 ~asa), bez ogled na vremeto vo denot (pretpladne, popladne, no}e), koga se odviva i se raboti ednokratno ili dvokratno.

Liceto koe raboti fiksno rabotno vreme ne se smeta za rabotnik vo smeni. Na pr. lice koe sekoga{ raboti no}na smena vo fabrika treba da se {ifrira kako: lice koe raboti no}e.

NA PRA[AWE 40 ODGOVARAAT SITE LICA,ODNOSNO LICATA SO MODALITET 1,2 3 i 4

OD PRA[AWE 18.

Pra{awe 40

Dali vo poslednite 4 nedeli ste rabotele: Za sekoe potpra{awe (rabota nave~er, no}e, vo sabota,) postojat 3 modaliteti

za odgovor od koi treba da se izbere eden. Sekoe potpra{awe treba da bide odgovoreno. Rabotata nave~er e te{ko striktno da se definira no sepak generalno zemeno kako

rabota nave~er se smeta raboteweto vo vremeto po voobi~aenoto rabotno vreme no pred voobi~aenite ~asovi za spiewe.

Kako rabota no}e, op{to se smeta raboteweto vo vreme koe se smeta kako voobi~aeno vreme za spiewe. Toa obi~no e vremeto po 22.00 odnosno 23.00 ~asot.

Rabota vo sabota, nedela, se smeta samo ako vo formalniot raboten dogovor precizno e navedeno deka rabotata na vraboteniot vklu~uva rabotewe vo sabota i / ili nedela.

Vrabotenite koi na sopstvena inicijativa nosat del od svojata rabota doma ili rabotat na rabotnoto mesto vo sabota, nedela, ne treba da se vklu~at vo ovaa grupa duri i dokolku toa se odnesuva na periodot od 4 nedeli koi prethodat na intervjuto.

Odgovorot na pra{aweto se dava so zaokruùvawe na eden od dadenite modaliteti za sekoe potpra{awe.

- "voobi~aeno" se smeta rabota od polovina i pove}e od rabotnite denovi vo poslednite ~etiri nedeli;

- “ponekoga{” se smeta rabota pomalku od polovina od rabotnite denovi vo poslednite ~etiri nedeli;

- “nikoga{” se odnesuva za licata koi nikoga{ ne rabotele takov vid na rabota; Dokolku liceto go odbere modalitetot 01- drugo treba da go specificira vidot na

rabota. Za modalitetot rabota Doma:

30

So dogovorot za vrabotuvawe so vr{ewe na rabota doma rabotodava~ot i rabotnikot moàt da se dogovorat, rabotnikot da ja vr{i rabotata koja{to spa|a vo dejnosta na rabotodava~ot ili koja e potrebna za izvr{uvawe na dejnosta na rabotodava~ot doma.

Kako vr{ewe na rabota doma se smeta rabotata, koja rabotnikot ja vr{i vo svojot dom ili vo prostorii po svoj izbor {to se nadvor od delovnite prostorii na rabotodava~ot. Ako mestoto za rabota pretstavuva izdvoen del koj e vo blizina na domot na liceto, so zaseben vlez, (kako na pr. doktorska ordinacija), toga{ rabotata koja ja izvr{uva liceto tamu, ne se smeta za “rabota doma”. Zemjodelecot koj raboti na pole,niva, koi se vo blizina na negoviot dom, ne se smeta deka “raboti doma. Ova se odnesuva na mnogu samovraboteni lica - umetnici, artisti, peja~i, tan~eri, zanaet~ii itn.

Vo slu~ajot na licata so ekonomski status - vraboteni, tie se smetaat deka rabotat doma, koga toa e dogovoreno vo nivniot dogovor za rabota, deka rabotata }e bide vr{ena i doma.

Kako rabota doma ne se smeta rabotata koja vraboteniot ja nosi doma poradi li~en interes ili poradi kratok vremenski rok za zavr{uvawe na rabotata, a koja rabota se smeta deka treba da ja zavr{i na rabotnoto mesto.

Odgovorot na pra{aweto se dava so zaokruùvawe na eden od dadenite modaliteti za sekoe potpra{awe.

- "voobi~aeno" se smeta rabota od polovina i pove}e od rabotnite denovi vo poslednite ~etiri nedeli;

- “ponekoga{” se smeta rabota pomalku od polovina od rabotnite denovi vo poslednite ~etiri nedeli;

“nikoga{” se odnesuva za licata koi nikoga{ ne rabotele takov vid na rabota Pra{awe 41 Dali glavno ja ostvaruvate rabotata: Dadeni se 7 modaliteti za odgovor i anketiranoto lice treba da se opredeli za

soodvetniot modalitet koj se odnesuva na mestoto kade anketiranoto lice ja izvr{uva svojata rabota.

Pra{awe 42 Kolkava e Va{ata posledna mese~na neto-plata ili zarabotuva~ka za glavnata

rabota? Odgovorot se dava so zaokruùvawe na eden od ponudenite modaliteti koj e

soodveten za liceto koe se anketira. Pra{aweto se odnesuva na koj bilo vid na plata, neto-plata ili zarabotuva~ka {to

ja primilo anketiranoto lice, za svojata rabota. Neto-platite opfa}aat: primawa za rabota vo polno, pokuso od polnoto i podolgo

od polnoto rabotno vreme (prekuvremena rabota); nadomestoci od sredstvata na delovniot subjekt za godi{en odmor, dràvni praznici, plateno otsustvo do sedum dena, plateno otsustvo za stru~no obrazovanie, za boleduvawe do 21 den i sl.; razliki na ime zgolemuvawe na startnata osnova i vrednosta na bodot; primawa po periodi~na presmetka i zavr{na smetka i vrz osnova na raspredelba na dobivka bez ogled na toa na koj period se odnesuvaat; primawa na pripravnicite i primawa vrz osnova na minat trud.

Kaj anketiranite koi bile otsutni od rabota treba da se napi{e iznosot na voobi~aenata mese~na neto-plata koja bi ja dobile ako odele na rabota. Za zemjodelcite koi ostvaruvaat prihod edna{ vo godinata i go raspredeluvaat za tro{ewe vo tekot na celata godina, treba da se navede nivniot prose~en mese~en neto-prihod.

Napomenuvame deka modalitetot 11: Liceto ne prima plata, se odnesuva za onie anketirani lica koi se vraboteni vo delovni subjekti koi pove}e meseci ne zemaat plata. Ovoj odgovor ne se odnesuva za licata koi ne zele plata samo za tekovniot mesec, a inaku, voobi~aeno zemaat plata. Ovoj odgovor ne se odnesuva i za licata koi seu{te ne ja zele svojata prva plata ili zarabotuva~ka. Ovie lica treba da dadat odgovor za o~ekuvanata ili dogovorenata plata ili zarabotuva~ka {to bi ja dobile.

31

DOPOLNITELNA RABOTA

Pra{awata od 43 do 49 se odnesuvaat na dopolnitelnata rabota koja anketiranoto lice ja izvr{uvalo prethodnata nedela, pokraj svojata glavna rabota i toa naj~esto poradi dopolnitelna zarabotuva~ka.

Ako ima pove}e dopolnitelni raboti anketiranoto lice treba da dade odgovor za edna od niv. Napomenuvame deka dopolnitelnata rabota ne mora da zna~i samo rabota vo registriran deloven subjekt ili du}an, tuku gi opfa}a site raboti so ~ie izvr{uvawe anketiranoto lice steknuva dopolnitelna zarabotuva~ka (na primer: mehani~arski, vodoinstalaterski, molerski i drugi raboti).

Pri odgovaraweto na ovie pra{awa treba da se imaat predvid objasnuvawata {to se odnesuvaat na pra{awata za glavnata aktivnost na anketiranoto lice.

Pra{awe 50

Kolku ~asovi ste rabotele fakti~ki prethodnata nedela vo dopolnitelnata rabota?

Ova pra{awe se odnesuva na ~asovite koi anketiranoto lice fakti~ki gi odrabotilo prethodnata nedela vo dopolnitelnata rabota. Vo ku}i~kite se vpi{uva brojot na fakti~ki odrabotenite ~asovi vo dopolnitelnata rabota.

Pra{awe 51 Dali barate druga rabota? Odgovor na ova pra{awe se dava so zaokruùvawe na eden od ponudenite tri modaliteti.

Pra{awe 52 Koja e glavnata pri~ina poradi koja ste barale druga rabota? Odgovor na ova pra{awe se dava so zaokruùvawe na eden od ponudenite osum modaliteti. Dokolku anketiranoto lice navede druga pri~ina, odnosno go izbere modalitetot 8, treba da ja specificira taa pri~ina.

LICA KOI NE RABOTAT Pra{awe 53 Dali nekoga{ ste rabotele za plata ili drug vid prihod (vklu~uvaj}i i neplatena semejna rabota)? Odgovorot na ovaa pra{awe se dava so zaokruùvawe na eden od dvata modaliteta: Da - {ifra 1 - se zaokruùva za lica koi koga bilo, na koj bilo na~in steknuvale sredstva za ìvot (plata ili drug vid prihod ili rabotele kako neplateni semejni rabotnici); Ne - {ifra 2 - se zaokruùva za lica koi nikoga{ ne rabotele nekoja rabota za plata ili drug vid prihod.

Pra{awe 54

Koja e glavnata pri~ina poradi koja ste go prekinale raboteweto na Va{ata posledna rabota?

Kako odgovor na ova pra{awe dadeni se edinaeset modaliteti. Za licata koi bile otpu{teni od rabota, ponudeni se dva modaliteti:

- ste~aj - {ifra 01 - se zaokruùva za lica koi ostanale bez rabota poradi toa {to nivniot deloven subjekt e vo ste~aj ili pak ostanale bez rabota i se proglaseni za tehnolo{ki vi{ok;

- kraj na privremenata rabota - {ifra 02 - se zaokruùva za lica koi rabotata ja zavr{ile poradi nejziniot privremen karakter;

- grià za deca ili vozrasni nesposobni lica - {ifra 03 - se zaokruùva za lica koi poradi grià za deca ili vozrasni nesposobni lica ne bile vo mo`nost da ja prodolàt rabotata;

32

- drugi li~ni ili semejni obvrski - {ifra 04 - se zaokruùva za lica koi poradi drugi li~ni ili semejni obvrski ne bile vo mo`nost da ja prodolàt rabotata;

- bolest ili invalidnost(li~no va{a) - {ifra 05 - se zaokruùva za lica koi poradi nekoja bolest ili invalidnost (na licata koi se anketiraat) prekinale so rabota;

- {koluvawe ili obuka - {ifra 06 - se zaokruùva za lica koi poradi {koluvawe ili obuka ne prodolìle na rabota;

- predvremeno penzionirawe - {ifra 07 - se zaokruùva za lica koi oti{le vo predvremena penzija;

- redovno penzionirawe - {ifra 08 - se zaokruùva za lica koi spored Zakonot za penzionirawe, oti{le vo redovna penzija;

- sezonski karakter na rabotata - {ifra 09 - se zaokruùva za lica koi ja prekinale rabotata poradi nejziniot sezonski karakter;

- Lo{i uslovi za rabota, neisplateni plati- {ifra 10 se zaokruùva za licata koi zaradi lo{ite uslovi na rabota ili zaradi neispla}awe na plati, ja napu{tile rabotata;

- druga pri~ina - {ifra 11 - se zaokruùva za lica koi od druga pri~ina razli~na od gorenavedenite go prekinale raboteweto. Potrebno e da se navede koja e drugata pri~ina.

Pra{awe 55

Ozna~ete go datumot koga ste ja prekinale Va{ata posledna rabota? Vo odgovorot na ova pra{awe, vo kvadrat~iwata se vpi{uva mesecot i godinata koga

liceto prestanalo da raboti. Ako od mesecot i godinata koga anketiranite lica prestanale da rabotat, ima

pominato pove}e od 8 godini, anketiranite lica treba da odgovaraat na pra{aweto br. 60, a pra{awata 56 do 59 treba da se preskoknat.

Pra{awe 56 Koe bilo Va{eto zanimawe na poslednata rabota {to ste ja imale? Ako od godinata na prekin na rabotata, (na pra{awe br. 55) ima pominato pove}e od

8 godini, na ova pra{awe ne se dava odgovor. Na ova pra{awe se dava odgovor za zanimaweto na liceto na poslednata rabota {to

ja imalo. Ova pra{awe e podeleno na dve potpra{awa a) i b). Potpra{awata a) i b) se objasneti vo upatstvoto za pra{aweto 10.

Pra{awe 57 Dejnost na delovniot subjekt na poslednata rabota {to ste ja imale? a) Polno ime na delovniot subjekt, odnosno na edinicata vo sostav vo koja ste

rabotele b) Glavna dejnost na delovniot subjekt, odnosno na edinicata vo sostav na

delovniot subjekt Potpra{awata a) i b) se objasneti vo upatstvoto za pra{aweto 11. Pra{awe 58 Vid na sopstvenost na delovniot subjekt kade {to ste rabotele? Odgovorot na ovaa pra{awe se dava so zaokruùvawe na eden od dadenite dva

modaliteta. Modalitetite privatna i druga (op{testvena, me{ovita, zadru`na, dràvna) se objasneti vo pra{aweto 12.

Pra{awe 59 Koj bil Va{iot ekonomski status vo Va{ata posledna rabota? Odgovorot na ova pra{awe se dava so zaokruùvawe na eden od dadenite ~etiri

modaliteti. Modalitetite (vraboten, rabotodava~, vraboten za sopstvena smetka, neplaten semeen rabotnik) se objasneti vo pra{aweto 18.

33

Pra{awe 59a Koj e va{iot glaven izvor na sredstva za ìvot?

Na ova pra{awe moè da se dade samo eden odgovor. Ako liceto obezbeduva sredstva za ìvot od razli~ni izvori, se zapi{uva glavniot izvor na sredstvata za ìvot. Od ponudeni 11 modaliteti se zaokruùva soodvetniot modalitet dokolku ne moàt da se rasporedat vo nitu edna od prethodno navedenite kategorii (od 01 do 10) se zaokruùva {ifra 11 pritoa, na ozna~enata linija treba da se navede koj e izvorot na sredstvata za ìvot;

[ifra 1-se zaokruùva za licata ~ij glaven izvor na sredstva za ìvot e plata

ili drug pari~en nadomestok ili penzija na nekoj od ~lenovite vo doma}instvoto; {ifra 2- se zaokruùva za licata koi obezbeduvaat sredstva za ìvot od pari~na

pomo{ od rodnini ili drugi lica koi ne ìveat vo nivnoto doma}instvoto; {ifra 3- se zaokruùva za licata koi obezbeduvaat sredstva za ìvot od pari~na

pomo{ od lica koi se ~lenovi vo doma}instvoto ili rodnini koi rabotat vo stranstvo; {ifra 4- se zaokruùva za licata koi obezbeduvaat sredstva za ìvot od penzija

(starosna, invalidska ili semejna); {ifra 5- se zaokruùva za licata koi obezbeduvaat sredstva za ìvot preku

prihodi od povremena rabota vo stranstvo); {ifra 6- se zaokruùva za licata ~ij glaven izvor na sredstva za ìvot preku

stipendija (u~eni~ka ili studentska I sl.); {ifra 7- se zaokruùva za licata ~ij glaven izvor na sredstva za ìvot preku

alimentacija); {ifra 8- se zaokruùva za licata ~ij glaven izvor na sredstva za ìvot se pari~na

pomo{ koja ja dobivaat poradi prestanok na rabota kako Tehnolo{ki vi{ok ili sl.; {ifra 9- se zaokruùva za licata ~ij glaven izvor na sredstva za ìvot e socijalna

pomo{, dodatoci i drugi nadomestoci po osnov na socijalna za{tita (nadomest za vtoro, treto ili ~etvrto dete, nega na bolen, dodatok za rehabilitacija i dr.);

{ifra 10- se zaokruùva za licata ~ij glaven izvor na sredstva za ̀ ivot se prihodi koi gi dobivaat od davawe pod zakup na ku}a, stan, du}an i drug imot, prihodi od avtorski prava, dividendi, za{tedi i sl.; {ifra 11- se zaokruùva dokolku ne moè da se rasporedi odgovorot vo nitu edna od prethodno navedenite kategorii, na linijata se zapi{uva soodvetniot odgovor.

Pra{awe 59b

Dali ste imale prihodi od slu~ajna, povremena ili neredovna rabota prethodnata nedela?

Celta na ova pra{awe e da gi potseti ispitanicite koi iako ve}e dale odgovor na

prethodnoto pra{awe za nivniot glaven izvor na sredstva za ìvot, dali moèbi imale kakov bilo prihod od slu~ajna, povremena ili neredovna rabota vo referentnata nedela.

BARAWE RABOTA

Pra{awe 60 Dali poslednite ~etiri nedeli aktivno ste barale rabota? Odgovorot na ova pra{awe se dava so zaokruùvawe na eden od dadenite tri

modaliteta.

Pra{awe 60a

[to napravivte vo POSLEDNITE ÊTIRI NEDELI za da najdete rabota? Za ova pra{awe anketarot zadolìtelno treba da go sledi navedenoto

objasnuvawe.

34

Pri postavuvawe na pra{aweto anketarot potrebno e da navede deka periodot za barawe na rabota se odnesuva na poslednite ~etiri nedeli. Otkako }e go postavi pra{aweto, anketarot go ostava ispitanikot samiot da odgovori bez da gi ~ita ponudenite modalitetite i potoa na linijata go zapi{uva odgovorot. Dadeniot odgovor se bara vo ponudenite modaliteti i se vnesuva {ifra 1 za soodvetniot modalitet. Dokolku odgovorot e so modalitet 01-12, anketarot povtorno go pra{uva ispitanikot dali pokraj navedenoto prezemal u{te nekoj ~ekor za da najde rabota, vo toj slu~aj moè da se pro~ita eden od ponudenite modaliteti i soodvetno na dadeniot odgovor da se vnese {ifrata 1.

Ako ispitanikot odgovori deka nema prevzemeno aktivnosti za barawe rabota vo tekot na poslednite ~etiri nedeli, se vnesuva {ifra 1 za modalitet 13 "Ni{to ne ste prezele".

Ako ispitanikot odgovora za drugo lice i ne go znae odgovorot na pra{aweto, anketarot moè da pomogne vo odgovaraweto so postavuvawe na pra{awe "Dali za prezemawe na aktivni ~ekori za barawe rabota be{e razgovarano doma?". Ako ispitanikot ne se se}ava za kakva bilo diskusija na ovaa tema, se vnesuva {ifra 1 za modalitet 13 "Ni{to ne ste prezele".

Ostanatite poliwa kaj koi nema vneseno {ifra 1, se popolnuvaat so zapi{uvawe na {ifra 2.

Na ova pra{awe treba da se dade vnese {ifra 1 za sekoe potpra{awe koga ispitanicite }e odgovorat deka prevzele nekoj od slednive navedeni modaliteti:

- Ste se raspra{uvale za rabota vo Agencijata za vrabotuvawe na RM - {ifra 01 -

se odnesuva za lica koi za da najdat rabota vo tekot na poslednite ~etiri nedeli aktivno se prijavuvaat kako nevraboteno lice vo Agencijata za vrabotuvawe, se informiraat za slobodni rabotni mesta ili pak samostojno gi sledat oglasite za rabotni mesta objaveni preku Agencijata za vrabotuvawe ;

- Ste se raspra{uvale za rabota vo privatni agencii za vrabotuvawe - {ifra 02 - se odnesuva za lica koi kontaktirale so privatni agencii za nivno vrabotuvawe vo tekot na poslednite ~etiri nedeli;

- Ste barale oprema, zemji{te, lokacija - {ifra 03 se odnesuva za lica koi barale oprema, zemji{te, lokacija;

- Ste barale dozvoli, ovlastuvawa, finansiski izvori - {ifra 04 - se odnesuva za lica koi barale dozvoli, ovlastuvawa, finansiski izvori od nadle`nite organi za da otpo~nat aktivnost;

- Davavte ili se javuvavte na oglasi vo vesnici ili internet - {ifra 05 se odnesuva za lica koi za nivno vrabotuvawe aktivno barale rabota odnosno oglasuvale deka se nevraboteni i deka baraat rabota, a voedno i se javuvale na oglasi kade se bara lice za rabota;

- Sledevte oglasi od vesnici ili internet - {ifra 6 - se odnesuva za lica koi barale rabota po pat na sledewe na oglasi (preku vesnici i drugi javni glasila);

- Direktno se obra}avte do rabotodavcite - {ifra 7 - se odnesuva za lica koi barale rabota po pat na direktno obra}awe do rabotodavecot;

- Baravte rabota preku prijateli, rodnini - {ifra 8 - se odnesuva za lica koi barale rabota preku prijateli i rodnini;

- U~estvuvavte na testirawe, intervjua i dr. - {ifra 9- se odnesuva licata koi ve}e u~estvuvale na testirawe ili bile povikani na intervjua kako na~ini na barawe na rabota;

- êkavte rezultati od apliciraweto za rabota -{ifra 10- se odnesuva za licata koi imaat aplicirano za rabota i ~ekaat rezultati od apliciraweto;

- êkavte da ve povika agencijata za vrabotuvawe - {ifra 11 - se odnesuva licata koi se prijaveni vo agencijata za vrabotuvawe, no ne prezemaat nikakvi aktivni ~ekori za barawe na rabota;

- êkavte rezultati od aplicirawe za rabota vo javen sektor - {ifra 14 - se odnesuva za licata koi se prijaveni vo javniot sektor za vrabotuvawe;

- Drug na~in - {ifra 12 - se odnesuva za lica koi pokraj gorenavedenite koristele drug na~in na barawe rabota koj treba da se navede;

35

- Ni{to ne ste prevzele- {ifra 13- se odnesuva za licata koi vo tekot na poslednite ~etiri nedeli ne prevzele ni{to za da najdat rabota.

Pra{awe 61 Koja e glavnata pri~ina poradi koja ne ste barale rabota? Kako odgovor na ova pra{awe se zaokruùva eden od dadenite 10 modaliteti.

Dokolku anketiranoto lice go odbere modalitetot 10 - druga pri~ina, treba da se specificira koja e taa.

Pra{awe 62 Dali sakate da rabotite? Odgovorot na ova pra{awe se dava so zaokruùvawe na eden od dadenite dva

modaliteta. Pra{awe 63 Na koja od slednive navedeni grupi ñ pripa|ate? Anketiranoto lice treba da dade svoe subjektivno mislewe na koja od navedenite

grupi (u~enici, studenti, doma}inki, penzioneri itn.) pripa|a. Anketiranoto lice treba da se opredeli za edna od pette kategorii.

Modalitet 6 - drugo, isklu~ivo moè da se odbere samo dokolku anketiranoto lice ne moè da se najde vo niedna od navedenite 5 kategorii.

Pra{awe 64 Za kolku vreme }e po~nete so rabotata koja ste ja na{le? Odgovorot na ova pra{awe se dava so zaokruùvawe na eden od dadenite dva

modaliteta.

LICA KOI BARAAT RABOTA

Pra{awe 65 Koj vid na rabota ste barale? Odgovorot na ova pra{awe se dava so zaokruùvawe na eden od dadenite dva modaliteti. Poimot samovraboten se odnesuva na licata so status - vraboten za sopstvena smetka i licata so status -rabotodavec). Istite se objasneti vo upatstvoto za pra{aweto 18. Pra{awe 66 Koj vid na rabotno vreme ste barale ili na{le? Odgovorot na ova pra{awe se dava so zaokruùvawe na eden od navedenite pet modaliteti. (Polnoto i skratenoto rabotno vreme se definirani i objasneti vo upatstvoto za pra{aweto 28).

Pra{awe 67 Od koga barate rabota? Odgovorot na ova pra{awe se dava so vpi{uvawe vo ozna~enite ku}i~ki na mesecot i godinata od koga liceto bara rabota.

Pra{awe 68 Kolku iznesuva mese~nata plata za koja bi prifatile rabota?

36

Dadeni se 7 grupi na pari~ni nadomestoci, so cel da se olesni izjasnuvaweto na ispitanikot. Se zaokruùva eden od ponudenite modaliteti koj e soodveten za liceto koe se anketira.

Dali vo poslednite ~etiri nedeli? Pra{awe 69 Ako Vi bide ponudena rabota (ako najdete rabota), dali moète da otpo~nete so rabota vo narednite dve nedeli? Pri postavuvawe na pra{aweto anketarot potrebno e da dade akcent na periodot od dve nedeli, koga liceto moè da otpo~ne so rabota. Odgovorot se dava so zaokruùvawe na eden od dadenite dva modaliteta.

Pra{awe 70 Koja e glavnata pri~ina poradi koja ne moète da otpo~nete so rabota vo narednite dve nedeli? Odgovorot se dava so zaokruùvawe na eden od dadenite 6 modaliteti.

Pra{awe 71

Dali vo poslednite ~etiri nedeli ste bile registrirani vo Agencijata za vrabotuvawe kako lice koe bara rabota? Odgovorot na ova pra{awe se dava so zaokruùvawe na eden od dadenite dva modaliteta.

Pra{awe 72 Dali poslednite ~etiri nedeli ste koristele beneficii za nevraboteni ili pomo{? Odgovorot na ova pra{awe se dava so zaokruùvawe na eden od dadenite dva modaliteta. Dokolku liceto koristelo beneficii poslednite ~etiri nedeli se zaokruùva {ifrata 1, a vo sprotivno {ifrata 2.

Pra{awe 73 Od koga neprekinato ste prijaveni vo Agencijata za vrabotuvawe?

Odgovorot na ova pra{awe se dava so vpi{uvawe vo ozna~enite ku}i~ki na mesecot i godinata od koga liceto neprekinato e prijaveno vo Agencijata za vrabotuvawe kako nevraboteno lice.

Pra{awe 74 Dali vo poslednite 12 meseci preku Agencijata za vrabotuvawe bevte vklu~eni vo nekoi od programite za obrazovanie/osposobuvawe? Odgovorot na ova pra{awe se dava so zaokruùvawe na eden od dadenite dva modaliteta. Dokolku liceto poslednite ~etiri nedeli bilo vklu~eno vo nekoi od programite za obrazuvawe/osposobuvawe, se zaokruùva {ifrata 1, a vo sprotivno, {ifrata 2. Pra{awe 75 Kakva bila taa programa?

Odgovorot na ova pra{awe se dava so zaokruùvawe na eden od dadenite ~etiri modaliteti. Dokolku anketiranoto lice go odbere modalitetot 4 - druga programa, treba da se specificira koja e taa.

37

[KOLUVAWE/OBUKA

Pra{awe 76 Koe e Va{eto najvisoko zavr{eno {kolsko obrazovanie?

Pod najvisoko zavr{eno {kolsko obrazovanie se podrazbira vidot na {kolata so ~ie zavr{uvawe liceto steknalo najvisok stepen na obrazovanie.

Ova obrazovanie treba da e vo soglasnost so zakonite za obrazovanie vo zemjata institucionalizirano obrazovanie koe se sproveduva vo privatni i dràvni institucii kako redovno i vonredno obrazovanie. Toa treba da bide del od hierarhiski struktuiranata skala na obrazovanie i obuka, t.e. del od obrazovniot sistem na zemjata. So zavr{uvaweto na opredelen stepen na obrazovanie liceto se zdobiva so svidetelstvo, diploma ili drug vid na sertifikat. Stepenot na {kolskata podgotovka se utvrduva spored najvisokata zavr{ena {kola i spored diplomata koja ja imaat.

Spored Zakonot za osnovnoto obrazovanie, zadolìtelno e devetgodi{no osnovno obrazovanie. Raspredelbata na licata so zavr{eno najvisoko obrazovanie se vr{i spored ponudenite modaliteti vo pra{aweto 76. Imeno, kategorijata na lica so zavr{ena prva faza osnovno obrazovanie, {to podrazbira zavr{eno od prvo do ~etvrto oddelenie (spored stariot Zakon za osnovnoto obrazovanie) i zavr{eno od prvo do petto odelenie (spored noviot Zakon za devetgodi{noto obrazovanie) treba da se vklu~at vo modalitet 02. Dodeka licata koi ne ja zavr{ile vtorata faza od osnovnoto obrazovanie, odnosno imaat zavr{eno od petto do sedmo oddelenie (spored stariot Zakon za osnovnoto obrazovanie) i licata so zavr{eno od {esto do osmo oddelenie (spored noviot Zakon za devetgodi{noto obrazovanie), treba da se vklu~at vo modalitet 03.

Modalitetot 071 gi opfa}a site lica koi imaat zavr{eno sredno obrazovanie i koi go prodolùvaat ponatamo{noto stru~no obrazovanie i se steknuvaat so diploma za dokvalifikacija, prekvalifikacija, odnosno majstorski ispit i sl.

Na pr., ako anketiranoto lice vo referentnata nedela u~i IV klas vo Ekonomsko u~ili{te, na ova pra{awe treba da odgovori so {ifra 4 - osnovno u~ili{te, {to pretstavuva najvisoko zavr{eno obrazovanie. 4 godini sredno u~ili{te, kako odgovor za konkretniot primer, e neto~en odgovor, bidej}i posetuvaweto na 4 klas ne zna~i i zavr{eno {kolsko obrazovanie.Dokolku anketiranoto lice vo momentot na anketiraweto posetuva osnovno obrazovanie, osmo oddelenie (vtora faza od osnovnoto obrazovanie), najvisokoto zavr{eno obrazovanie za koe poseduva dimploma e sedmo oddelenie, no vo pra{alnikot }e go zaokruì modalitetot 02, bidej}i liceto ja ima pominato prvata faza od osnovnoto obrazovanie koja gi vklu~uva oddelenijata od prvo do petto.

Pra{awe 77 Koe e poleto na obrazovanie na Va{eto najvisoko zavr{eno {kolsko

obrazovanie? Vo ova pra{awe e dadena klasifikacija na glavnite sodrìni na obrazovnite

programi koi sodràt golem broj na predmeti. Poleto na obrazovanie, vsu{nost, se definira kako glaven predmet koj se izu~uva vo obrazovnite programi.

Dadeni se 11 oddelni poliwa na obrazovanie i spored odgovorot na anketiranoto lice se zaokruùva soodvetniot modalitet.

Pravilo e da se zaokruì {ifrata za najdetalnoto nivo na obrazovanie i toa samo edna{. Na primer, izu~uvaweto stranski jazici se klasificira vo poleto - Humanisti~ki nauki, jazici i umetnosti - {ifra 3 koe vklu~uva i detalizirano pole. Isto taka, poleto - Prirodni nauki, matematika i statistika, e {iroko pole koe vklu~uva nauki za ìvotot (vklu~uvaj}i biologija i nauka za ìvotnata sredina), geografija, hemija, fizi~ki nauki, matematika i statistika, informatika itn. Za anketiranoto lice koe ima zavr{eno obrazovanie od navedenata oblast, }e se zaokruì {ifrata 06. [ifrata 8 }e se zaokruì za Inènering, proizvodstvo i grade`ni{tvo, {ifrata 09 za Zemjodelstvo, {umarstvo, ribarstvo i veterina, dodeka {ifrata 10 za Zdravstvo i socijala.

38

Objasnuvawe na {ifrite:

[ifra 1 - Op{ti programi: vklu~uva osnovni op{ti programi, pismenost i smetawe i li~ni sposobnosti.

Osnovnite op{ti programi davaat osnovni poznavawa na ~itawe, pi{uvawe, smetawe, kako i osnovno razbirawe na drugite predmeti: istorija, geografija, prirodni nauki, op{testveni nauki, umetnost i muzika. Ovie programi se opfateni vo osnovnoto obrazovanie i vo srednoto obrazovanie (gimnazisko obrazovanie).

[ifra 2 - Obuka na nastavnici i nauka za obrazovanie: vklu~uva obuka na nastavnici za predu~ili{no obrazovanie, oddelenska i predmetna nastava i nauka za obrazovanieto - opfa}a prou~uvawe na pedago{kata teorija kombinirana so praksa i specijalizirawe na oddelni predmeti kako i prou~uvawe na naukata za obrazovanieto (teorija i metodi na u~ewe i steknuvawe na znaewa).

[ifra 3 - Humanisti~ki nauki i umetnost: se zaokruùva za lica koi }e zavr{at likovna umetnost, muzika i primeneta umetnost, stranski jazici, istorija, filozofija, arheologija, etika, religija itn. Stranskite jazici se del od humanisti~kite nauki, no ako anketiranoto lice konkretno u~i nekoj stranski jazik, toga{ za nego se zaokruùva {ifrata 3 koja e {ifra za globalnoto -{iroko pole na obrazovanie.

[ifra 4 - Op{testveni nauki, novinarstvo i informacii - se zaokruùva za lica koi }e zavr{at psihologija, sociologija i kultura, politi~ki nauki, ekonomija, novinarstvo.

[ifra 5 se zaokruùva za licata koi imaat zavr{eno biznis, marketing, finansii, bankarstvo, smetkovodstvo, menaxment, pravo, administrativni raboti i pravo.

[ifra 6 - Se zaokruùva za lica koi imaat zavr{eno obrazovanie od oblasta na biologijata, ekologijata, fizikata, hemijata, matematikata, naukite za zemjinata topka, geografija, hemija, statistikata, itn.

[ifra 7 - Se zaokruùva za lica koi imaat zavr{eno obrazovanie od oblasta na elektronikata i avtomatikata, mehanika, elektri~ni sistemi i energija.

[ifra 8- Se zaokruùva za lica koi imaat zavr{eno obrazovanie od oblasta na Inènering, proizvodstvo i grade`ni{tvo, odnosno licata koi imaat proizvodstvo i prerabotka na hrana, motorni vozila, brodovi i avioni, proizvodstvo na tekstil, obleka, obuvki, koà, materijali (drvo, hartija, plastika, staklo), rudarstvo, arhitektura i urbanizam, grade`ni{tvo itn. Na primer, ovaa {ifra }e se zaokruì za licata koi }e zavr{at obrazovanie (sredno ili visoko) so tekstilna, grade`na, rudarska, drvoprerabotuva~ka, prehranbena, elektro struka.

[ifra 9 - Se zaokruùva za licata koi imaat zavr{eno obrazovanie od oblasta na poljodelstvoto i sto~arstvoto, gradinarstvoto, {umarstvoto, ribarstvoto, veterinata itn.

[ifra 10 - se zaokruùva za licata koi imaat zavr{eno medicina, stomatologija, farmacija, socijalna grià za deca i mladi, socijalna rabota i sovetuvawe itn.

[ifra 11 - Uslugi: se zaokruùva za licata koi }e zavr{at obrazovanie od slednive oblasti: hotelierstvo, ugostitelstvo, turizam, sport, frizerski uslugi i kozmetologija, transport, sanitarni uslugi, civilna bezbednost, vojska i odbrana.

Pra{awe 78 Koja godina ste go zavr{ile toa obrazovanie? Odgovorot na ova pra{awe se dava so vpi{uvawe na godinata koga liceto go zavr{ilo najvisokiot stepen na obrazovanie.

Pra{awe 79 Dali vo poslednite ~etiri nedeli ste posetuvale nekoj vid na {kolska programa ili u~ili{te?

39

Odgovorot na ova pra{awe se dava so zaokruùvawe na eden od trite modaliteta. Ako liceto vo poslednite ~etiri nedeli posetuvalo nekoe u~ili{te ili {kolska programa, se zaokruùva modalitetot 1.

Ako liceto posetuva nekoe u~ili{te ili {kolska programa, no vo poslednite ~etiri nedeli bilo na raspust, se zaokruùva modalitetot 2.

Se razbira, dokolku anketiranoto lice ne posetuva voop{to (nitu posetuva, nitu e na raspust) nekoe u~ili{te / {kolska programa, se zaokruùva modalitetot 3.

Pra{awe 80 So kakov stepen na obrazovanie }e se steknete so zavr{uvaweto na ovaa {kolska programa?

Odgovorot na ova pra{awe se dava so zaokruùvawe na soodvetnata {ifra za stepenot na obrazovanie koe liceto }e go stekne so zavr{uvawe na {kolskata programa koja ja posetuva.

Pra{awe 81 Koe e poleto na obrazovanie koe }e go steknete?

Vo soodvetnite ku}i~ki treba da se zapi{e poleto na obrazovanie koe se odnesuva na stepenot na obrazovanie koe liceto }e go stekne. Poleto na obrazovanie treba da se vidi vo pra{awe 77.

Napomenuvame deka ne treba da se zapi{e {ifrata za modalitetite (1,2,3,4 itn.) tuku soodvetniot kod (0000, 0100, 0200 itn.) od pra{aweto br. 77.

Objasnuvaweto za pole na obrazovanie e dadeno vo upatstvoto za odgovor na pra{aweto 77.

Pra{awe 82 Dali vo poslednite ~etiri nedeli ste posetuvale nekoj kurs ({iewe, gotvewe,

sport...), seminari, konferencii, obuki, voza~ki ispit, verski ~asovi itn.? Ovie aktivnosti spa|aat vo institucionalizirano obrazovanie (se izveduvaat vo

rabotni~ki univerziteti, u~ili{ta za stranski jazici, za kompjuteri, muzika, tanci, potoa sledewe i u~estvo na seminari, konferencii, rabotilnici i sl.). i so pomo{ na profesionalno kvalifikuvani nastavnici ili predava~i i obrazovna programa koja pridonesuva za zgolemuvawe na znaewata na individuata, no e nadvor od redovniot obrazoven sistem.

Odgovorot na ova pra{awe se dobiva so zaokruùvawe na eden od dvata modaliteta. Pra{awe 83 Kolku ~asovi vkupno ste bile angaìrani vo ovaa/ovie aktivnosti vo

poslednite ~etiri nedeli? Odgovorot na ova pra{awe se dava so zapi{uvawe na vkupniot broj na ~asovi (od

edna ili pove}e aktivnosti) vo koi liceto bilo angaìrano. Pra{awe 84 Koe e poleto na obrazovanie / obuka na poslednata obrazovna aktivnost? Odgovorot na ova pra{awe se dava so zapi{uvawe na soodvetniot kod naveden vo

pra{aweto br.77, za sekoja obrazovna aktivnost. Napomenuvame deka ne treba da se zapi{e {ifrata za modaliteti (1,2,3,4 itn.) tuku soodvetniot kod (0000, 0100, 0200 itn.) od pra{aweto br. 77

Objasnuvaweto za pole na obrazovanie e dadeno vo upatstvoto za odgovor na pra{aweto 77.

40

Pra{awe 85 Koi bea glavnite pri~ini za posetuvawe na poslednata obrazovna aktivnost?

Odgovorot se dava so zaokruùvawe na eden od dadenite modaliteti. Pra{awe 86 Poslednata obrazovna aktivnost vo koja ste u~estvuvale se odvivala:

Odgovorot se dava so zaokruùvawe na eden od dadenite modaliteti.

Pra{awe 87 Koja e glavnata pri~ina za neu~estvo vo kakva bilo obrazovna aktivnost? Odgovorot se dava so zaokruùvawe na eden od dadenite modaliteti.

GODI[NA FLUKTUACIJA Na ovaa grupa pra{awa odgovaraat site lica za koi se popolneti individualni pra{alnici. Pra{awata se odnesuvaat za period od pred edna godina.

Pra{awe 88 Pred edna godina dali ste ìveele vo:

Odgovorot se dava so zaokruùvawe na eden od dadenite modaliteti. Ako liceto pred edna godina ̀ iveelo vo druga op{tina ili vo druga zemja, taa treba

da se navede na dadenata linija.

Pra{awe 89 Koj be{e va{iot status pred edna godina? Odgovorot se dava so zaokruùvawe na eden od dadenite osum modaliteti.

Anketiranoto lice treba da se opredeli za edna od sedumte kategorii. Modalitet 8 -

drugo, isklu~ivo moè da se odbere samo dokolku anketiranoto lice ne moè da se najde vo niedna od navedenite kategorii.

Pra{awe 90

Kade ste rabotele? Odgovorot se dava so zaokruùvawe na eden od dadenite modaliteti.

Pra{awe 91 Pred edna godina dali ste rabotele vo:

Odgovorot se dava so zaokruùvawe na eden od dadenite modaliteti. So ogled na toa {to pra{awata od 92 do 94 se povtoruvaat, za niv ostanuvaat objasnuvawata dadeni vo prethodnite delovi od Upatstvoto. Slednoto pra{awe e upateno do anketarot. Pra{awe 95 Koj odgovara{e na pra{awata?

Dokolku anketiranoto lice li~no odgovaralo na pra{awata, se zaokruùva {ifrata 1, a dokolku odgovorite gi daval drug ~len na doma}instvoto, se zaokruùva {ifrata 2.

41

PRILOG 2 Primeri na pravilno zapi{uvawe na nazivite na zanimawata

Necelosni i voop{teni odgovori

Pravilni odgovori

Zemjodelec Ora~, lozar, ovo{tar, odgleduva~ na goveda, ~uvawe na ovci, ovo{tarski rabotnik - kalemar, bav~anxija itn. Zemjodelec, zemjodelski rabotnik - samo za lica koi se zanimavaat so razli~ni zemjodelski raboti

Rabotnik, industriski rabotnik, metalski rabotnik, zanaet~ija, zanaet~iski rabotnik i sli~no

Gradeèn stolar, alatni~ar, tkaja~ na kilimi, ma{inski slovoslaga~, kroja~ na ma{ka obleka, prodava~ vo kiosk itn.

Rabotovoditel, nadzornik, majstor, predrabotnik i sli~no

Rabotovoditel na magacin, rabotovoditel na zavr{ni raboti, trgovski rabotovoditel, nadzornik na grade`ni raboti, kontrolor za avio-soobra}aj itn.

Nestru~en rabotnik, nekvalifikuvan rabotnik, pomo{en rabotnik i sli~no

Voza~ na zemjodelska ma{ina, kopa~ na dupki, istovaruva jaglen itn.

Slu`benik, referent, inspektor, sovetnik i sli~no

Mati~ar, referent za socijalni pra{awa, sovetnik za marketing, finansov knigovoditel, sanitaren tehni~ar, devizen inspektor i sli~no

Sorabotnik, sovetnik, peja~, arhitekt i sli~no

Urednik na zabavna programa, sovetnik za proda`ba, peja~-solist, arhitekt-proektant, arhitekt-crta~ itn.

Pretsedatel, pomo{nik, funkcioner Pretsedatel na Sobranie na Republika Makedonija, pretsedatel na osnoven sud, pomo{nik na generalen direktor na pretprijatie itn.

Doktor, inèner, tehni~ar, agronom, kontrolor i sli~no

Doktor-hirurg, inèner za elektro-odrùvawe, gradeèn inèner za niskogradba, rakovoditel na po{ta, agronom-gradinar, javen obvinitel, kontrolor na èleznica

Rakovoditel, pretsedatel, na~alnik, upravnik i sli~no

Rakovoditel na praven sektor, pretsedatel na sud, rakovoditel na kadrovska slu`ba, upravnik na carinarnica itn.

Documents

ARS - ilo.org