-
ii
“3-3-Prosen-naslov” — 2009/3/26 — 15:42 — page 1 — #1 ii
ii
ii
List za mlade matematike, fizike, astronome in
računalnikarje
ISSN 0351-6652Letnik 3 (1975/1976)Številka 3Strani 132–134
Marijan Prosen:
ASTRONOM IZ SAMARKANDA
Ključne besede: astronomija.
Elektronska verzija: http://www.presek.si/3/3-3-Prosen.pdf
c© 1976 Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenijec©
2009 DMFA – založništvo
Vse pravice pridržane. Razmnoževanje ali reproduciranje celote
aliposameznih delov brez poprejšnjega dovoljenja založnika ni
dovo-ljeno.
-
ASTRONOMIJA! IL.--__ASTRONOM IZ SAMARKANDA
-
Tatarski vladar, astronom inmatematik Ulugbek (1394-1449)
SI.1
Znanost nenehno bogate po-membna dela posameznikov, ki
zustvarjalnim duhom preraščajosvoj čas in vplivajo na
razvojznanosti. Včasih pa njihovo de-lo tudi utone v pozabo.
Nekakotako je bilo s tatarskim vla-darjem, samarkandskim
astrono-mom Ulugbekom, ki ga po veli-čini duha brez dvoma lahko
pri-merjamo s Kopernikom, Kepler-jem ali pa Galileijem.
Veliki učenjak Srednje Azi-je Ulugbek je bil vnuk zname-nitega
tatarskega osvajalcaTimurja, ki je proti koncu 14.stoletja
podjarmil srednje-azijske narode in vladal veli-ki državi od
Kitajske do Male
Azije. V prestolnico nove dr-žave Samarkand se je iz
pod-jarmljenih dežel stekalo ve-likansko bogastvo, prišli pa so
tudi številni gradbeniki, roko-
delci, umetniki in učenjaki. Po njihovi zaslugi je postal
tedajSamarkand eno največjih in najlepših kulturnih središč
Vzhoda.
Po Timurjevi smrti je država razpadla, vendar je pozneje
Ulug-bek zedinil pod svojo oblastjo mnogo narodov Srednje Azije.
Kotizredno izobražen državnik je posvetil veliko pozornost
razvojuznanosti. V Samarkand je poklical najboljše učenjake Vzhoda
in
132
-
SI. 2 Verjeten iz g led Ulugbekovega astronomskega observatorija
v Samarkandu.Glej še F.Hoyle: Astronomija, MK
1Lj ub l j ana 1971 . s tr .95
jim nudil od li čne delovne pogoje. Tudi v drugih mestih drž ave
je
ustan avljal š ol e , kj e r so predavali sveto vne znanosti. Za
astro -
nome pa je okoli leta 1425 zgradil občudovanja vreden observato
-
r i j (sl. 2). Tako veli ke in dobro opremljene zvezdarne do
tedaj
in še dolgo potem svet ni vid el.
Ta kr a t še ni so poznali daljnog1ed ov. Nebesne pojave so
opazo-
vali s pr ostimi očmi . Kot v starem veku , s o astronomi s voja
opa -
zova nj a op ravljali z razn imi kotomer i, ki so bili opremljen
i z
"m ~r k om" i n "muho" . Z nj imi so določali leg e neb e s ni h
tel es .
Predvsem so j ih zanimali Sonce in plan eti, ke r s e nji hove
legena nebu st a l no s pr eminja jo po za konih , ki ji h t edaj š
e ni s o po-zna l i.
133
-
Ulugbek f n njegovf s o d e l a v c i so s kotomeri, aed
kateritai j e bS1 Dud1 velikanskt kawnit stop- tifeast kvadrant s
polaeroa 43 metrov ( 9 1 . 3 ) . f z m a r t l f l e g e vet kqt
1000 zvezdaa. NatanE- nost n f l h o v i h ateritev Je bile za
t-tste Ease izredna, s a j so merilf na nekaj IoEnfh minut
natanCno. Sele v 3estnajsters stolatju j e Tycho Braha aeril
natanEneje Irnerfl Je loEne ai- nute) .
Ulugbek s i Se prlzadevel, da b i jzobrazil I j u d f . Bil j e
svo- bodoaislec i n s o v r a t n i k vere. Zato so verski f a n s
t t k l skovalt z a r o t o , v ke ta r l j e b f l u b i t .
Hjegov o b s e r ~ a t ~ r i j $ 0 zravna9 i SI .3 astank1 kamhlPqa
kygdrm z zeml jo , astroaome i n druge Sansrkandu rnanifce kulture
pa s o irgnali i z drzave. Skoda, da so d e l o t e h astronomer t
a k o na r f l o z a t r l i . l e l e nedavna 50 o d k r l l i
ostanke zrerdarne tn tako d o b i l t pravo predstavo o t e j za
svoJ tas velitastni zgradbi.
