Avtocestni odsek SLIVNICA - DRAŽENCI...Pomurski avtocestni krak sestavlja sedem odsekov, skupna dolæina, v katero so πtete tudi dvopasovna prikljuËna cesta Murske Sobote, zahodni

AC A5 MARIBOR - PINCEPomurski avtocestni krak

KOPER

CELJE

Velenje

MARIBOR

NOVO MESTO

NOVA GORICA

PTUJ

Laπko

Æalec

Izola

ORMOÆ

Krπko

Tolmin

SEÆANA

Litija

Kamnik

Lendava

Sevnica

prikljuËekLjubeËna

Vrhnika

Logatec Pluska

KoËevje

Breæice

Ljutomer

»rnomelj

JESENICE

Trbovlje

Grosuplje

AjdovπËina

MURSKA SOBOTA

Gornja Radgona

Slovenj Gradec

Rogaπka Slatina

Ilirska Bistrica

Ravne na Koroπkem

Slovenske KonjiceSlovenska Bistrica

Kozje

Komen

Kanal

Pivka

TræiË ZreËe

Bovec

DivaËa

Cerkno

VIPAVA

RadeËe

Vojnik

Idrija

©kocjan

Radenci

Mozirje

Ribnica

Metlika

Lucija

Beltinci

Rogaπovci

Podlehnik

Kronovo

Vrba

Gornji Grad

Kranjska Gora

IvanËna Gorica

Gornji Petrovci

»rna na Koroπkem

Dol pri Ljubljani

Bohinjska Bistrica

©ENTILJ

Ptujska cesta

Dravograd

HRVA©KA

MA

DÆA

RSK

A

AVSTRIJA

ITA

LIJ

A

JADRANSKOMORJE

Sp. Senarska Cogetinci

VuËja vas

GRU©KOVJE

PINCEZrkovska cesta

Predor/TunnelKaravanke

PeraËica Podtabor

Rebernice

DRAGONJA

HrastjeLeπnica

Ponikve

Jagodje

FERNETI»IFernetti

VRTOJBA

OBREÆJE

LJUBLJANABrezovica pri Ljubljani

POSTOJNA

JEL©ANE

Domæale

Vodice©kofja Loka

KRANJ

S

J

VZ

AC A5 MARIBOR - PINCEPomurski avtocestni krak

KOPER

CELJE

Velenje

MARIBOR

NOVO MESTO

NOVA GORICA

PTUJ

Laπko

Æalec

Izola

ORMOÆ

Krπko

Tolmin

SEÆANA

Litija

Kamnik

Lendava

Sevnica

prikljuËekLjubeËna

Vrhnika

Logatec Pluska

KoËevje

Breæice

Ljutomer

»rnomelj

JESENICE

Trbovlje

Grosuplje

AjdovπËina

MURSKA SOBOTA

Gornja Radgona

Slovenj Gradec

Rogaπka Slatina

Ilirska Bistrica

Ravne na Koroπkem

Slovenske KonjiceSlovenska Bistrica

Kozje

Komen

Kanal

Pivka

TræiË ZreËe

Bovec

DivaËa

Cerkno

VIPAVA

RadeËe

Vojnik

Idrija

©kocjan

Radenci

Mozirje

Ribnica

Metlika

Lucija

Beltinci

Rogaπovci

Podlehnik

Kronovo

Vrba

Gornji Grad

Kranjska Gora

IvanËna Gorica

Gornji Petrovci

»rna na Koroπkem

Dol pri Ljubljani

Bohinjska Bistrica

©ENTILJ

Ptujska cesta

Dravograd

HRVA©KA

MA

DÆA

RSK

A

AVSTRIJA

ITA

LIJ

A

JADRANSKOMORJE


VuËja vas

GRU©KOVJE

PINCEZrkovska cesta

Predor/TunnelKaravanke

PeraËica Podtabor

Rebernice

DRAGONJA

HrastjeLeπnica

Ponikve

Jagodje

FERNETI»IFernetti

VRTOJBA

OBREÆJE

LJUBLJANABrezovica pri Ljubljani

POSTOJNA

JEL©ANE

Domæale

Vodice©kofja Loka

KRANJ

S

J

VZ

NACIONALNI PROGRAM IZGRADNJE AVTOCEST V REPUBLIKI SLOVENIJI

Avtocestni odsek Slivnica - Draženci je del podravskega avtocestnega kraka, ki se bo na avtocestno omrežje navezal v razcepu Slivnica in se tako vključil v t.i. »pyhrnsko« smer, ki skozi Slovenijo poteka od meje z Avstrijo pri Šentilju, preko Pesnice in Slivnice do Gruškovja na meji s Hrvaško. Prvi del dravskega avtocestnega kraka, Slivnica - Draženci, je vključen v osnovni del Nacionalnega programa izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji, odsek od Dražencev do Gruškovja pa v t.i. »dodatni program«.

Avtocestni odsek Slivnica - Draženci je dolg 19,85 km. Začne se v razcepu Slivnica na mestu križanja z avtocesto A1. V nadaljevanju poteka južno od letališča Edvarda Rusjana Maribor proti zaselku Hotinjska Agrarna. Tu zavije proti vzhodu in poteka južno od zadnjih signalnih naprav letališča in naprej mimo Rač. Na severni strani naselja Marjeta na Dravskem polju se avtocesta obrne proti jugu, teče med naseljema Gerečja vas in Kungota pri Ptuju, kjer se trasa obrne proti jugovzhodu pod naselje Hajdina in v nadaljevanju prečka železniško progo. Na koncu se s košarasto krivino vklopi v obstoječo traso glavne ceste GI-9 vzhodno od Dražencev.

Projekt delno financira Evropska unija iz Kohezijskega sklada v okviru potrjenega Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture (OP ROPI) v okviru nove finančne perspektive za programsko obdobje 2007 – 2013.

Trasa štiripasovne avtoceste poteka delno v blagem nasipu, delno pa je vkopana. Projektirani normalni prečni profil znaša 26,20 m. Vozna in prehitevalna pasova sta široka 3,75 m, odstavna pasova 2,50, robna pasova 0,50 m, ločilni pas 1,60 m, bankini pa 1,00 m. Vertikalni in horizontalni elementi avtoceste so projektirani na podlagi računske hitrosti 120 km/h. Najmanjši polmer horizontalnih krivin je 1.500 m, najmanjši podolžni nagib 0,10%, največji podolžni nagib je 2,0%. Najmanjši polmer konveksnih vertikalnih krivin je 13.333 m. Maksimalni prečni sklon je 3,5%.

• razcep Slivnica (dograditev) - navezava avtoceste A4 Slivnica – Draženci na avtocesto A1 Šentilj – Koper. Zgrajeno bo šest novih krakov obstoječega razcepa v smeri Ptuja.

• razcep Draženci je zasnovan v obliki trobente. Navezuje se na predvideno štiripasovno hitro cesto Draženci – Markovci – Ormož kot navezovalno cesto mesta Ptuj na avtocesto v Dražencih. Sestavljajo ga štiri priključne rampe.

• priključek Letališče Edvarda Rusjana Maribor

• priključek Marjeta

• priključek Zlatoličje

• priključek Hajdina

Vsi priključki so zasnovani v obliki polovične deteljice, ki jo sestavljajo štiri enopasovne priključne rampe. Na prestavljene lokalne ceste se priključijo v dveh nivojskih krožiščih.

Na avtocesti ter na deviacijah kategoriziranih in nekategoriziranih cest bo:

• 23 nadvozov, dolžine od 42,0 m do 323,0 m, širine od 7,0 m do 21,52 m in svetle višine 4,70 m;

• 5 mostov, dolžine od 5,4 m do 31,8 m, širine od 5,00 m do 20,02 m, svetle višine 2,50 m;

• 5 podvozov, dolžine od 13,4 m do 45,0 m, širine 4,00 m do 26,30 m in svetle višine 2,50 m do 4,50 m, dva od teh sta v kombinaciji s podhodom za živali;

• 1 prepust, dolžine 7,0 m in širine 8,55 minimalne svetle višine 2,50 m;

• 1 viadukt, dolžine 292,05 m, širine 14,06 m in svetle višine 4,70 m.

• Obojestransko počivališče Dravsko Polje se po funkcionalnosti loči na dva dela, in sicer na bencinski servis in počivališče. Počivališče sestavljajo parkirni prostori za osebna vozila, avtodome, avtobuse in tovorna vozila ter prostor za počitek in aktivni oddih. Na bencinskem servisu bodo parkirni prostori za osebna vozila, sanitarije, turistične informacije, bife, trgovina, bencinska črpalka ter prostor za počitek in aktivni oddih.

• Avtocestna baza - izpostava Ptuj je predvidena v priključku Hajdina.

AVTOCESTNI ODSEK

V 24 letih pred začetkom uresničevanja Nacionalnega programa izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji (NPIA), od leta 1970 do leta 1994, je bilo zgrajenih in prometu predanih skupaj 198,4 kilometra dvopasovnih in štiripasovnih cest ter hitrih cest. V letu 1994 je Slovenija začela z uresničevanjem NPIA in do konca leta 2008 zgradila 472,2 kilometra avtocest, hitrih cest in drugih cest iz NPIA.

Resolucija o nacionalnem programu izgradnje avtocest v RS, ki jo je Državni zbor RS sprejel leta 2004 (Ur.l. RS štev. 50/04), obsega izgradnjo avtocestnih povezav:

• v smeri jugozahod – severovzhod, od Kopra do Šentilja na slovensko - avstrijski meji, z odcepi do slovensko - italijanske meje pri Fernetičih in Vrtojbi ter slovensko - madžarske meje pri Pincah,

• v smeri severozahod – jugovzhod, od predora Karavanke na slovensko - avstrijski meji do Obrežja na slovensko - hrvaški meji,

• v smeri od Maribora proti Gruškovju na slovensko - hrvaški meji.

Nacionalni program izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji do leta 2013 tako vključuje izgradnjo:

• 538,6 km avtocest in hitrih cest,

• 34 km navezovalnih cest na avtocestno omrežje,

• izgradnjo avtocest v območju mednarodnih mejnih prehodov, priključkov na obstoječe in bodoče avtocestno omrežje,

• ter dograjevanje obstoječega cestninskega sistema in uvedbo elektronskega cestninskega sistema v prostem prometnem toku.

TEHNIČNI ELEMENTI

SLIVNICA - DRAŽENCIInvestitor

Republika Slovenija

Naročnik

DARS, Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji d.d.

Sedež družbe:Ulica XIV. divizije 4, 3000 CeljeTelefon: (03) 462-40-40; Faks: (03) 544-20-01

Izpostava:Dunajska 7, 1000 LjubljanaTelefon: (01) 300-99-00; Faks: (01) 300-99-01Internet: http://www.dars.siElektronska pošta: [email protected]

Projektant

J.V. Lineal d.o.o., Maribor., BPI - Biro za projektiranje in inženiring d.o.o., Maribor,Dolenjska projektiva d.o.o., Novo mesto

Inženiring in nadzor nad izvedbo del

DDC svetovanje inženiring, d.o.o.

RAZCEPI IN PRIKLJUČKI

PREMOSTITVENI OBJEKTI

DRUGE UREDITVE

SPLOŠNI PODATKI

ZALOŽNIK: DARS, DRUŽBA ZA AVTOCESTE V REPUBLIKI SLOVENIJI D.D. • PRODUKCIJA: DARS D.D. IN SEKTOR ZA ORGANIZACIJSKO KOMUNICIRANJE, DDC SVETOVANJE INŽENIRING, D.O.O. • OBLIKOVANJE: SONJA ERŽEN • TISK: TISKARNA JANUŠ, MIRAN JANUŠ s.p. LJUBLJANA, MAJ 2009

Avtocestni odsek

SLIVNICA - DRAŽENCI

Avtocestni odsek Beltinci - Lendava delno financira Evropska unija iz Kohezijskega sklada

©tiripasovna avtocesta A5 povezuje Maribor in Pince na slovensko - madæarski meji. Je del avtocestne smerivzhod - zahod, ki bo na avtocestno omreæje navezoval severovzhodno Slovenijo oz. Pomurje ter vodil mednarodnipromet proti Madæarski. Pomurski avtocestni krak sestavlja sedem odsekov, skupna dolæina, v katero so πtetetudi dvopasovna prikljuËna cesta Murske Sobote, zahodni krak juæne zbirne ceste Murske Sobote in hitra cestado mejnega prehoda Dolga vas, znaπa 85,2 km:

• Maribor - Lenart, dolæina 7,8 km,• Lenart - Spodnja Senarska, dolæina 7,2 km,• Spodnja Senarska - Cogetinci, dolæina 10,1 km,• Cogetinci - VuËja vas, dolæina 11,6 km,• VuËja vas - Beltinci, dolæina 14,6 km (avtocesta - 11,2 km, dvopasovna prikljuËna cesta Murske

Sobote - 2,2 km, zahodni krak juæne zbirne ceste Murske Sobote - 1,2 km),• Beltinci - Lendava, dolæina 17,4 km,• Lendava - Pince skupaj s hitro cesto do mejnega prehoda Dolga vas, dolæina 16,5 km.

Maribor-Lenart Cogetinci-VuËja vas

S

J

VZ

Lenart-Sp. Senarska

Sp. Senarska-Cogetinci

RA

ZC

EP

DR

AG

U»

OV

A

PR

IKLJ

U»

EK

PE

RN

ICA

PR

IKLJ

U»

EK

LE

NA

RT

PR

IKL

JU

»E

K S

EN

AR

SK

A

PR

IKL

JU

»E

KC

ER

KV

EN

JA

K

PR

IKL

JU

»E

KS

V. J

UR

IJ O

B ©

»A

VN

ICI

CP

DR

AG

OT

INC

I

PR

IKL

JU

»E

K

AC A5 MARIBOR - PINCE • POMURSKI AVTOCESTNI KRAK

Avtocesta je zasnovana kot izvennivojska πtiripasovna cesta z odstavnimi in vmesnim loËilnim pasom terzaviralnimi in pospeπevalnimi pasovi. V prvi fazi izgradnje bo normalni preËni profil avtoceste znaπal od 21,40do 24,60 m, v drugi fazi pa bo razπirjen na 26,20 m.

Na avtocesti A5 od Maribora do Pinc bosta 2 razcepa (DraguËova, Dolga vas), 13 prikljuËkov (Pernica, Lenart,Senarska, Cerkvenjak, Grabonoπ, VuËja vas, Murska Sobota, Lipovci, GanËani, TurniπËe, Lendava, Pince, Dolgavas), ekodukt, 10 viaduktov, 52 mostov, 41 nadvozov, 30 podvozov, 117 prepustov, 2 dvocevna pokrita vkopain dvocevni predor, 2 podhoda, podhod za prehod æivali, 3 nadhodi za æivali, 12 podhodov za dvoæivke. Zgrajenobo πe 20 opornih in podpornih konstrukcij. V sklopu pomurskega avtocestnega kraka bo prestavljeno tudi 221kategoriziranih in nekategoriziranih cest ter poti. Poleg tega bo ob avtocesti 5 obojestranskih oskrbnih postaj(Lormanje, Grabonoπ, Murska Sobota, Dolinsko, Pince) ter cestna vzdræevalna baza Murska Sobota, na samiavtocesti pa dve cestninski postaji (Dragotinci, Banuta).

V obmoËju avtoceste bo urejeno veËje πtevilo vodotokov. PreËkanja vodotokov so naËrtovana tako, da so sposob-na prevajati 100-letne vode. Prestavljeni, zamenjani ali zaπËiteni bodo πtevilni komunalni, energetski in telekomu-nikacijski objekti, vodi in naprave. Zgrajen bo sistem za klic v sili. Na osnovi napovedi prometnih obremenitevbo ustrezno izvedena tudi aktivna in pasivna zaπËita objektov ter obmoËij pred prekomernim hrupom.

VuËja vas-Beltinci Beltinci-Lendava Lendava-Pince

AC A5MARIBOR - PINCEPomurski avtocestni krak

AC A5MARIBOR - PINCEPomurski avtocestni krak

PR

IKL

JU

»E

KV

U»

JA

VA

S

PR

IKL

JU

»E

KM

UR

SK

A S

OB

OT

A

PR

IKL

JU

»E

K L

IPO

VC

I

PR

IKL

JU

»E

K G

AN

»A

NI

PR

IKL

JU

»E

K T

UR

NI©

»E

CP

BA

NU

TA

PR

IKL

JU

»E

K D

OL

GA

VA

SN

A H

ITR

I CE

ST

I

PR

IKL

JU

»E

K L

EN

DA

VA

PR

IKL

JU

»E

K P

INC

E

RA

ZC

EP

DO

LG

A V

AS

mar

ibo

r -

len

art

MARIBOR - LENART

POTEK AVTOCESTNE TRASE

Avtocestni odsek Maribor - Lenart bo obsegal 7,8 km avtoceste in 3,3 km dvopasovnih krakov v razcepuDraguËova. Odsek se priËne z razcepom v obmoËju DraguËove z navezavo na odsek Pesnica - Slivnica.Trasa za razcepom preËka Pesniπko dolino in poteka v smeri proti vzhodu po njenem severnem robu obregulirani strugi reke Pesnice. Po dveh kilometrih se v blagem loku izogne stebru meddræavnega daljnovoda.Trasa pred naseljem Pernica preËka glavno cesto. Nato poteka deloma ob in deloma po nasipu akumulacijePernica. Za naseljem Pernica poteka avtocesta ob severnem robu Pesniπke doline, z odmikom od strugereke Pesnice. Na obmoËju sotoËja reke Pesnice in Jakobskega potoka je prikljuËek Pernica. Avtocestnatrasa zapusti Pesniπko dolino pod MoËno, kjer najprej z viaduktom preËka regulirano strugo Pesnice, natopa se vkoplje v greben MoËne. Le-tega preËka v pokritem vkopu. Takoj za pokritim vkopom z viaduktompreËka preËno dolino in se z globokim odprtim in enostransko oprtim vkopom usmeri v dolino Partinjskegapotoka. Odsek se zakljuËi na preËkanju Partinjskega potoka.

TEHNI»NE ZNA»ILNOSTI

Avtocesta je zasnovana kot izvennivojska πtiripasovna cesta z odstavnimi pasovi in vmesnim loËilnimpasom ter zaviralnimi in pospeπevalnimi pasovi. Projektirani normalni preËni profil avtoceste od km 0+000do km 5+000 znaπa 24,60 m in ga sestavljajo: 4 vozni pasovi po 3,50 m, 2 robna pasova po 0,30 m obprehitevalnem pasu, srednji loËilni pas πirine 3,0 m (2 x 1,50 m), 2 odstavna pasova πirine 2,50 m in dvebankini po 1,0 m. Projektirani normalni preËni profil avtoceste od km 5+000 do km 7+800 pa znaπa 21,20m in ga sestavljajo: 4 vozni pasovi po 3,50 m, 2 robna pasova po 0,30 m ob prehitevalnem pasu, 2 robnapasova po 0,50 m ob voznem pasu, srednji loËilni pas πirine 3,0 m (2 x 1,50 m), in dve bankini po 1,3 m.Na mestih, kjer je predvidena postavitev varovalnih in protihrupnih ograj se bankina razπiri na od 1,5 mdo 3,95 m. Vertikalni in horizontalni elementi avtocestnega odseka so naËrtovani z upoπtevanjem raËunskehitrosti 120 km/h. Minimalni horizontalni radij je 900 m, minimalni vertikalni radij 15.000 m, maksimalnivzdolæni sklon 0,2 % in maksimalni preËni sklon 6,0 %.

Preko razcepa DraguËova, ki je lociran severno od Maribora, se odsek Maribor - Lenart prikljuËuje naavtocesto A1 oziroma odsek Pesnica - Slivnica. PrikljuËek Pernica je namenjen prikljuËevanju lokalnegaprometa od Zamarkove do Pernice vkljuËno z zaledjem Slovenskih goric. PrikljuËek je oblikovan kot poloviËnadeteljica.


Na avtocesti in 19 deviacijah je skupaj 31 razliËnih premostitvenih objektov, in sicer πtirje viadukti, dva narampah razcepa DraguËova (dolæina 174,00 m in 166,70 m), viadukt Ëez regulirano strugo Pesnice (dolæina164,00 m) viadukt Ëez dolino (dolæina 172,00 m) dvocevni pokriti vkop MoËna (svetla viπina 6,00 m, dolæina360 m) in pet podvozov, sedem mostov, dva podhoda, dva nadvoza in deset prepustov ter tri oporne inpodporne konstrukcije v skupni dolæini 312 m.

22.00 30.00 30.00 30.00 30.00 22.00

Pesnica

164.00

VZDOLÆNI PREREZ VIADUKTA PESNICA

len

art

-sp

odn

ja s

enar

ska

2.11.50

3.75 3.75 1.40 1.40.50

3.7524.07

3.75.50

1.96

2.00

6.40

3.00 1.501.50

1.80

.50

LENART - SPODNJA SENARSKA


Dolæina avtoceste Lenart - Spodnja Senarska je 7,2 km. Trasa se priËne v navezavi na predhodni odsekMaribor - Lenart. Avtocesta preËka dolino Partinjskega potoka po viπjem nasipu, se najprej usmeriseverovzhodno in nato v dolgem radiju jugovzhodno na obmoËje »rnega lesa. V dolæini 1.600 m potekaskozi gozd, kjer preËka glavno cesto. Po prehodu iz gozda preide trasa na obmoËje kmetijskih povrπin.Lormanjske njive preseka severno od kraja Lormanje, v nadaljevanju pa πe lokalno cesto Lormanje - VoliËina.V smeri proti jugovzhodu poseæe v juæni rob gozda Kamenπak ter se na severni strani pribliæa poslopjempitaliπËa ©etarova. V nadaljevanju obide jezero Radehova na njegovem juænem robu. Naprej poteka prekoradeπkih njiv na nizkem nasipu. Na tem odseku preËka veË melioracijskih jarkov in vodotok Velko terregionalno cesto. Trasa se zakljuËi s prikljuËkom Senarska.


Avtocesta je zasnovana kot πtiripasovna cesta z vmesnim loËilnim pasom ter zaviralnimi in pospeπevalnimipasovi. Projektirani normalni preËni profil avtoceste znaπa 21,20 m in ga sestavljajo: 4 vozni pasovi po 3,50m, 2 robna pasova po 0,30 m ob prehitevalnem pasu, 2 robna pasova po 0,50 m ob voznem pasu, srednjiloËilni pas πirine 3,0 m (2 x 1,50 m), in dve bankini po 1,3 m. Na mestih, kjer avtocesto preËkajo nadvozi zvmesno podporo v loËilnem pasu, je loËilni pas razπirjen na 3,80 m. Vertikalni in horizontalni elementiodseka avtoceste so naËrtovani z upoπtevanjem raËunske hitrosti 120 km/h, minimalni horizontalni radijje 1.600 m, minimalni vertikalni radij 15.000 m, maksimalni vzdolæni sklon 3,06 % in maksimalni preËnisklon 3,55 %.

Na avtocesti bosta dva prikljuËka: prikljuËek Lenart je lociran na obmoËju »rnega lesa, kjer avtocesta preËkaglavno cesto. PrikljuËek je oblikovan kot poloviËna deteljica. Glavna cesta bo potekala v podvozu. PrikljuËekSenarska leæi na obmoËju kriæanja avtoceste z regionalno cesto. PrikljuËek je oblikovan kot poloviËnadeteljica. Regionalna cesta bo preËkala avtocesto v nadvozu.


Na avtocesti bodo 3 nadvozi, 4 podvozi, 10 prepustov, 2 mostova, 3 oporne konstrukcije, kamnita zloæbain nadhod za æivali.

DRUGE UREDITVE

Na avtocesti bo zgrajen obojestranski bencinski servis Lormanje. Sestavljala ga bodo poËivaliπËa s parkirnimiprostori, prostor za poËitek, bencinska Ërpalka, sanitarije, turistiËno informativne table in deponije. Izvedenobo skupaj 18 deviacij kategoriziranih in nekategoriziranih cest in poti v skupni dolæini 7.165 m.

.50

1.003.753.75

.50

4.70

.503.753.75

4.70

1.00.50

11.30 11.80

hodn

ikro

bni p

as

robn

i pas

hodn

ik

hodn

ikro

bni p

as

robn

i pas

hodn

ikvoznipas

voznipas

prehitevalnipas

prehitevalnipas

PRE»NI PREREZ VIADUKTA PESNICA KARAKTERISTI»NI PRE»NI PROFIL POKRITEGA VKOPA MO»NA

spo

dnja

sen

arsk

a -

coge

tin

ciSPODNJA SENARSKA - COGETINCI


Dolæina avtoceste od Spodnje Senarske do Cogetincev je 10,1 km. Trasa se priËne v avtocestnem prikljuËkuSenarska. Avtocesta poteka med naseljema Zgornja in Spodnja Senarska, preËka dolino reke Drvanje terse usmeri v dolino Brengovskega potoka, kjer poteka vzporedno s potokom in regionalno cesto Videm -Senarska. V obmoËju, kjer regionalna cesta pod ostrim kotom preËka avtocesto, je umeπËen prikljuËekCerkvenjak. Naprej poteka trasa proti vzhodu, pod grebenom Cenkova v 230 m dolgem pokritem vkoputer 360 m dolgem predoru. Po prehodu iz predora se trasa usmeri v dolino Cogetinπkega potoka, nadkaterim poteka po juænem poboËju doline, vse do konca odseka.


Avtocesta je naËrtovana kot πtiripasovna cesta z odstavnimi niπami in vmesnim loËilnim pasom terzaviralnimi in pospeπevalnimi pasovi. Normalni preËni profil avtoceste znaπa 21,20 m in ga sestavljajo:2 vozna in 2 prehitevalna pasova πirine 3,50 m, 2 robna pasova πirine 0,50 m ob voznem pasu, dva robnapasova πirine 0,30 m ob prehitevalnem pasu, srednji loËilni pas πirine 3,00 m in 2 bankini πirine 1,30 m.Zaviralni in pospeπevalni pasovi so 250 m dolgi in imajo normalni preËni profil 3,80 m. Vertikalni inhorizontalni elementi avtoceste so naËrtovani z upoπtevanjem raËunske hitrosti 120 km/h. Minimalnihorizontalni radij je 750 m, minimalni vertikalni radij 10.000 m, maksimalni vzdolæni sklon 3,10 % inmaksimalni preËni sklon 7 %.

PrikljuËek Cerkvenjak je lociran na mestu, kjer avtocesta preËka regionalno cesto. PrikljuËek je oblikovankot modificirana poloviËna deteljica z razmaknjenima kriæiπËema prikljuËnih ramp. Regionalna cesta bopotekala v nadvozu.


Na avtocesti bo 58 razliËnih objektov: ekodukt (dolæina 29 m, πirina 27,30 m) viadukt (dolæina 108 m), 5nadvozov, 6 mostov, pokriti vkop (dolæina 230 m), dvocevni predor (dolæina 360 m), 4 podvozi, od tegadva v kombinaciji s prehodom za divjad, eden pa v kombinaciji s prehodom za dvoæivke, podhod za prehodæivine, 26 prepustov, od tega 3 posebno prilagojeni za prehod dvoæivk in malih æivali in eden za prehodæivine ter 12 opornih konstrukcij.

DRUGE UREDITVE

Izvedeno bo skupaj 33 deviacij kategoriziranih in k nekategoriziranih cest in poti v skupni dolæini 13.505 m.

27.3013.65

9.75 3.002.809.753.00

13.65

6,3%


4.00.30 20.00

26.00

4.002.50 2.50

.30

22.83

22.43

4.96

.20

4.96

.20

æi»na ograjaæi»na ograja

OS

DEVI

ACIJ

E

EKODUKT - PREREZ PO OSI AVTOCESTE

EKODUKT - KARAKTERISTI»NI PRE»NI PREREZ

coge

tinc

i - v

uËja

vas

COGETINCI - VU»JA VAS


Dolæina odseka Cogetinci - VuËja vas znaπa 11,6 km. Avtocestni odsek se priËne v obmoËju Cogetincevoziroma severno od Grabonoπkega Vrha, na meji med obËinama Cerkvenjak in Sv. Jurij ob ©Ëavnici. OdzaËetka odseka, kjer poteka v globokem vkopu, trasa poteka proti vzhodu, skozi gozdnato obmoËjeKamenπËaka ter juæno od Grabonoπa preide v ravninski del ©Ëavniπke doline. Na preËenju regionalne cesteGornja Radgona (Grabonoπ) - Sv. Jurij ob ©Ëavnici je predviden prikljuËek Sv. Jurij ob ©Ëavnici, v sklopukaterega je z zahodne strani predvidena tudi oskrbna postaja, z obojestranskim bencinskim servisom inparkiriπËi ter s prostori za poËitek. Za prikljuËkom trasa v dolgem loku preËi ©Ëavniπko dolino ter se severnood naselja Dragotinci preusmeri na jugovzhod, v griËevnato obmoËje juæno od RoæiËkega vrha, se vnadaljevanju preusmeri proti vzhodu, poteka preko manjπih sedel severno od Slaptincev ter z viadukti preËidoline Kamenega, Stanetinskega in Kupetinskega potoka. V nadaljevanju poteka med Veselim griËem inKupetinci, preko Kupetinskega lesa ter se juæno od naselja Zasadi preusmeri proti severovzhodu, protiBuËeËovcem oziroma VuËji vasi. Odsek se konËa juæno od VuËje vasi.


Avtocestna trasa je zasnovana kot πtiripasovna cesta z izvennivojskimi kriæanji, z odstavnimi niπami invmesnim loËilnim pasom. Projektirani normalni preËni profil avtoceste je 21,20 m, in sicer 4 vozni pasovipo 3,50 m, 2 notranja robna pasova po 0,30 m, srednji loËilni pas πirine 3,00 m, 2 zunanja robna pasovaπirine 0,50 m in dve bankini po 1,30 m. Avtocesta je projektirana z upoπtevanjem raËunske hitrosti 120km/h. Minimalni horizontalni radij avtoceste znaπa 900 m, minimalni vertikalni radij 20.000 m, maksimalnivzdolæni sklon 2,50 % in maksimalni preËni sklon 6,00 %.

PrikljuËek Sv. Jurij ob ©Ëavnici je predviden na preËenju regionalne ceste Sv. Jurij ob ©Ëavnici - GornjaRadgona in bo oblikovan kot poloviËna deteljica. OmogoËal bo prikljuËevanje lokalnega prometa iz GornjeRadgone oziroma Radencev na severu in Sv. Jurija na jugu.


Na avtocesti bo 43 razliËnih objektov, med njimi 4 viadukti:• Ëez dolino Kamenega potoka, dolæina 134,54 m, πirina 23,88 m,• Ëez dolino Stanetinskega potoka, dolæina 256,43 m, πirina 23,88 m,• Ëez dolino Kupetinskega potoka, dolæina 350,00 m, πirina 23,88 m,• Ëez æelezniπko progo in regionalno cesto v VuËji vasi, dolæina 116,20 m, πirina 30,82 m,ter 4 mostovi, 6 podvozov, 7 nadvozov, 22 prepustov, 4 oporni zidovi v globokih vkopih in sicer: OZ-01dolæine 266,00 m, OZ-02 dolæine 220,00 m, OZ-03 dolæine 457,00 m in OZ-04 dolæine 88,00 m.

0.85 0.35 3.50

4.70

os p

redo

ra

SVETLI PROFIL

3.50 0.35 0.85

4.70

os v

mes

nega

ste

bra

0.350.85

SVETLI PROFIL

4.70

0.35 0.853.50 3.50

4.70os

pre

dora

KARAKTERISTI»NI PRE»NI PREREZ PREDORA CENKOVA

DRUGE UREDITVE

V sklopu prikljuËka Sv. Jurij ob ©Ëavnici je predvidena obojestranska oskrbna postaja, ki bo obsegalabencinski servis s pripadajoËim programom, restavracijo, parkiriπËa s prostorom za poËitek in rekreacijo.Bencinski servis na severni strani bo dostopen le z avtoceste, na juæni strani pa bo omogoËen dostop tudilokalnemu prometu preko dvosmerne rampe. Cestninska postaja Dragotinci s sedmimi vstopno - izstopnimimesti bo locirana vzhodno od Dragotincev. Normalni preËni profil cestninske postaje bo 38,00 m. Izvedenobo 38 deviacij kategoriziranih in krajevnih cest ter poljskih poti v skupni dolæini 18.690 m.

VU»JA VAS - BELTINCI

V okviru izgradnje avtoceste VuËja vas - Beltinci sta zgrajena poleg same avtoceste v dolæini 11,2 km πe2,2 km dolga dvopasovna prikljuËna cesta Murske Sobote in zahodni krak juæne zbirne ceste Murske Sobote,dolæine 1,2 km. V dolæini 7,6 km je kot prikljuËek na avtocesto rekonstruirana tudi regionalna cesta R1-230od Radencev do VuËje vasi.


Avtocestni odsek VuËja vas - Beltinci se zaËne v prikljuËku VuËja vas na regionalni cesti R1-230 in se natov blagem loku usmeri proti reki Muri, ki jo preËka z mostom. Po premostitvi reke Mure se pri naselju MaliBakovci usmeri proti vzhodu in v dolgem loku preko kmetijskih povrπin poteka vse do razbremenilnikaLedave. V nadaljevanju preËka prikljuËno cesto Murske Sobote, ki je speljana v podvozu, nato pa πe lokalnocesto Murska Sobota - Bakovci. Trasa se nato usmeri proti vzhodu in poteka med gramoznico ob lokalnicesti Murska Sobota - Bakovci ter πportnim letaliπËem Jezera. Kriæanje lokalne ceste RakiËan - Jezera zavtocesto je urejeno z nadvozom. Zaradi bliæine letaliπËa je avtocesta na tem delu v dolæini okoli 400 mplitvo vkopana. Po prehodu iz plitvega vkopa je avtocesta speljana preko obstojeËe in predvidene æelezniπkeproge ter glavne ceste Murska Sobota - Beltinci. KonËa se za prikljuËkom Lipovci na glavni cesti G1-3.

Zahodni krak juæne zbirne ceste Murske Sobote se priËne v osi kriæanja z obstojeËo glavno cesto G1-3 tikpred vstopom v mesto Murska Sobota. Od tu poteka v blagem loku proti jugovzhodu in se nato malo predpreËkanjem obstojeËe lokalne ceste Murska Sobota - Krog usmeri naravnost proti vzhodu. Juæna zbirnacesta Murske Sobote je zasnovana kot dvopasovnica, rezervirana za motorni promet. V okviru izgradnjeavtoceste VuËja vas - Beltinci je bila rekonstruirana tudi regionalna cesta R1-230 med Radenci in VuËjovasjo (308 m skozi Radence in 7.269 m med Radenci in VuËjo vasjo).

TLORIS MOSTA S CELOTNIM POPLAVNIM OBMO»JEM MURE

POGLED NA MOST V OBMO»JU REKE MURE

reka Mura

reka Mura


Odsek VuËja vas - Beltinci je zasnovan kot πtiripasovna avtocesta brez odstavnih pasov in z vmesnimloËilnim pasom. Normalni preËni profil znaπa 21,40 m: vozna in prehitevalna pasova sta πiroka 3,50 m.Predvidene so odstavne niπe πirine 3,50 m. ©irina srednjega loËilnega pasu je 3,20 m (3,80 m na mestih,kjer avtocesto preËkajo nadvozi z vmesno podporo), robni pasovi so πiroki 0,30 m, bankini pa 1,50 m.Najmanjπi vzdolæni sklon znaπa 0,1 %, najveËji 1,5 %, najmanjπi horizontalni polmer je 1.500 m, vertikalnipa 17.500 m. Avtocesta je projektirana za raËunsko hitrost 120 km/h.

Zgrajeni so trije prikljuËki na avtocesto:• prikljuËek VuËja vas v obliki poloviËne deteljice, ki omogoËa prikljuËevanje prometa na zahodni strani

reke Mure iz smeri Radencev, Ljutomera in Ormoæa,• prikljuËek Murska Sobota v obliki modificirane poloviËne deteljice, ki prikljuËuje mesto Murska Sobota

na avtocestni sistem. V sklopu prikljuËka sta zgrajeni tudi uvozna in izvozna rampa do obojestranskegaoskrbnega centra,

• prikljuËek Lipovci v obliki poloviËne deteljice, ki povezuje avtocesto z glavno cesto G1-3 Murska Sobota- Lendava.


Poleg avtocestne trase je zgrajeno skupaj πe 39 premostitvenih objektov: most Ëez reko Muro v dolæini833 m, most Ëez potok Mokoπ, trije mostovi Ëez razbremenilnik Ledave, 8 podvozov in podhodov za visokodivjad, 4 nadvozi, 9 cevnih prepustov, 14 ploπËatih prepustov, 3 ploπËati podhodi za dvoæivke. Na juænizbirni cesti Murske Sobote je zgrajen most Ëez razbremenilnik Ledave, trije ploπËati prepusti in en cevniprepust. V okviru rekonstrukcije regionalne ceste R1-230 med Radenci in VuËjo vasjo so zgrajeni trijemostovi, saniran in poglobljen je obstojeËi æelezniπki podvoz na regionalni cesti, zgrajeni pa so πe πtirjecevni in sedem ploπËatih prepustov.

DRUGE UREDITVE

Obojestranski oskrbni center je na vzhodni strani prikljuËka Murska Sobota, cestna vzdræevalna baza pana juæni strani avtoceste med prikljuËno cesto Murske Sobote in nasipom razbremenilnika Ledave. Izvedenoje 33 deviacij kategoriziranih in nekategoriziranih cest v skupni dolæini 24.871 m. Na zahodnem kraku juænezbirne ceste je urejenih πe skupaj 2,2 km kategoriziranih in nekategoriziranih cest, 1 kroæno kriæiπËe in 2semaforizirani kriæiπËi. Rekonstrukcija regionalne ceste R1-230 je zajemala izboljπavo horizontalnihelementov in izgradnjo hodnikov za peπce ter kolesarskih stez, izgradnjo kroæiπËa in kriæiπË, vodnogospodarskeureditve, ureditev odvodnjavanja ter izgradnjo objektov za zaπËito voda, ureditev komunalne in energetskeinfrastrukture ter izvedbo pasivne protihrupne zaπËite objektov ob cesti.

vuËj

a va

s - b

elti

nci

PRE»NI POGLED NA PODPORO

MARIBOR LENDAVA

belt

inci

- le

ndav

aBELTINCI - LENDAVA


Dolæina avtoceste od Beltincev do Lendave je 17,4 km. PriËne se v avtocestnem prikljuËku Lipovci, napredhodnem avtocestnem odseku med VuËjo vasjo in Beltinci. V nadaljevanju avtocestna trasa zavije protiseveru nad GanËane in HraπËico, ki ju zaobide. Nad HraπËico trasa poteka po robu varstvenih pasov ËrpaliπËaHraπËica. V nadaljevanju zavije mimo pokopaliπËa v HraπËici na polje med TurniπËem in Gomilico, kjer seobrne proti vzhodu pod Farkaπovce. Farkaπovcem se pribliæa na skrajnem juænem robu naselja na 50 m,nato zavije preko Ledave v »rni log in se pri Banuti obrne proti jugu in se naveæe na odsek avtoceste medLendavo in Pincami.


Avtocesta je naËrtovana kot πtiripasovnica z odstavnimi niπami in vmesnim loËilnim pasom. Celotnaavtocestna trasa poteka v blagem nasipu. V popreËju so nasipi visoki od 1,50 m do 2,00 m, delno sedvignejo ob preËkanju veËjih vodotokov. Projektirani normalni preËni profil znaπa 21,20 m, in sicer dvavozna pasova πirine 3,50 m, dva prehitevalna pasova πirine 3,50 m, 2 robna pasova po 0,30 m obprehitevalnem pasu, 2 robna pasova po 0,50 m ob voznem pasu, srednji loËilni pas πirine 3,0 m (2 x 1,50m), in dve bankini po 1,3 m. Vertikalni in horizontalni tehniËni elementi upoπtevajo raËunsko hitrost 120km/h. Najmanjπi polmer horizontalnih krivin znaπa 2.100 m, najmanjπi podolæni nagib znaπa 0,065 %,najveËji podolæni nagib znaπa 0,4 %. Najmanjπi polmer konveksnih vertikalnih krivin znaπa 50.000 m.Maksimalni preËni sklon znaπa 2,5 %.

Na avtocesti sta dva prikljuËka:• avtocestni prikljuËek GanËani na kriæanju avtoceste z lokalno cesto GanËani - Bogojina v obliki poloviËne

deteljice, ki jo sestavljajo 4 prikljuËne rampe. Na deviirano lokalno cesto se prikljuËijo v dveh nivojskihkroænih kriæiπËih,

• avtocestni prikljuËek TurniπËe na kriæanju avtoceste z regionalno cesto v obliki poloviËne deteljice, ki josestavljajo 4 prikljuËne rampe. Na deviirano regionalno cesto se prikljuËijo v dveh nivojskih kroænihkriæiπËih.


Na avtocesti in na deviacijah je skupno 10 nadvozov, 9 mostov, 3 nadhodi za æivali in 9 podhodov zadvoæivke.

DRUGE UREDITVE

Na avtocesti bo obojestransko poËivaliπËe Dolinsko, ki obsega parkirne prostore, prostor za poËitek inaktivni oddih s petimi platoji z mizami in klopmi, sanitarni objekt, odprt skozi vse leto in manjπi objekt zgostinsko ponudbo. Na obmoËju Banute bo zgrajena Ëelna cestninska postaja "Banuta" z 8 stezami. Naplatoju bo zgrajena upravna zgradba s pripadajoËimi parkiriπËi in posebnim uvozom in izvozom na parkiriπËeza zaposlene z lokalne ceste. Izvedeno bo tudi 43 deviacij kategoriziranih in nekategoriziranih cest.

LENDAVA - PINCE z odsekom hitre ceste do MMP Dolga vas

POTEK AVTOCESTNE TRASE IN HITRE CESTE

Dolæina avtoceste je 13,7 km. Trasa se priËne pred avtocestnim razcepom Dolga vas. V nadaljevanju sevklopi v traso obstojeËe obvoznice Lendava in poteka ob Kobiljskem potoku proti jugu. Nato preËka rekoLedavo in potok »rnec do prikljuËka Lendava vzhodno od Dolnjega Lakoπa ter v nadaljevanju proti jugu zviaduktom preËka æelezniπko progo Lendava - »akovec. Juæno od objektov rafinerije Nafta Lendava setrasa obrne proti vzhodu in preËka severni del starega termalnega kopaliπËa in poteka v nadaljevanju juænood zaselka Zatak, kjer ponovno preËka Ledavo. Nato poteka mimo obmoËja Dolinskih paπnikov ter se juænood kraja Pince prikljuËi na madæarsko avtocestno omreæje. Pred slovensko-madæarsko mejo bo obojestranskispremljajoËi objekt Pince.

Dolæina trase hitre ceste je 2,8 km. PriËne se z rondojem pri bencinskem servisu in poteka po obstojeËiobvoznici Lendava do avtocestnega razcepa Dolga vas. Severozahodno od naselja Dolga vas bo prikljuËekDolga vas na regionalno cesto Dobrovnik - kroæno kriæiπËe pri Dolgi vasi.

TEHNI»NE ZNA»ILNOSTI AVTOCESTE IN HITRE CESTE

Avtocesta je zasnovana kot πtiripasovnica z odstavnimi niπami in vmesnim loËilnim pasom. Celotnaavtocestna trasa poteka v blagem nasipu. V popreËju so nasipi visoki 2 - 3 m, delno se dvignejo ob preËkanjuveËjih vodotokov. Do viπine 10,50 m se nasipi zviπajo ob kriæanju avtoceste z æeleznico in predvsem namestih kriæanj avtoceste z deviacijami. Projektirani normalni preËni profil znaπa 21,60 m, in sicer dva voznapasova πirine 3,50 m, dva prehitevalna pasova πirine 3,50 m, robna pasova πirine 0,50 m in 0,3 m, loËilnipas πirine 2 x 1,50 m in dve bankini πirine 1,50 m. Vertikalni in horizontalni elementi avtoceste so projektiraniz upoπtevanjem raËunske hitrosti 120 km/h. Najmanjπi polmer horizontalnih krivin je 891 m, najmanjπipodolæni nagib je 0,06 %, najveËji podolæni nagib je 2 %. Najmanjπi polmer konveksnih vertikalnih krivinje 17.500 m. Maksimalni preËni sklon je 6 %.

Hitra cesta je zasnovana kot πtiripasovnica z vmesnim loËilnim pasom. Projektirani normalni preËni profilznaπa 19,20 m, in sicer dva vozna pasova πirine 3,25 m, 2 prehitevalna pasova πirine 3,25 m, πtirje robnipasovi πirine 0,30 m, loËilni pas πirine 2 x 1,00 m in dve bankini πirine 1,50 m. Vertikalni in horizontalnielementi hitre ceste so projektirani z upoπtevanjem raËunske hitrosti 80 km/h. Najmanjπi polmer horizontalnihkrivin je 400 m, najmanjπi podolæni nagib je 0,575 %, najveËji podolæni nagib je 4 %. Najmanjπi polmervertikalnih krivin je 4.500 m. Maksimalni preËni nagib je 4,5 %.

Na avtocesti sto razcep Dolga vas in prikljuËka Lendava in Pince, na hitri cesti pa je prikljuËek Dolga vas:• razcep Dolga vas je zasnovan v obliki trobente in se navezuje na obstojeËo obvoznico Lendava, ki bo v

smeri proti mednarodnemu mejnemu prehodu Dolga vas dograjena v hitro cesto. PrikljuËek sestavljajoπtiri prikljuËne rampe s kraki A, B, C in D. Krak C predstavlja obstojeËo obvoznico Lendava, ostali trijekraki pa bodo zgrajeni na novo,

• prikljuËek Lendava je zasnovan v obliki poloviËne deteljice, ki jo sestavljajo 4 prikljuËne rampe. Lociranje vzhodno od Dolnjega Lakoπa. PrikljuËek se navezuje neposredno na glavno cesto Lipovci - Dolga vas.PrikljuËne rampe se nanjo navezujejo v dveh nivojskih kriæiπËih, ki omogoËata navezovanje na obstojeËoprometno mreæo v Lendavi in na glavno cesto Petiπovci - Dolnji Lakoπ,

• prikljuËek Dolga vas na hitri cesti do MMP Dolga vas leæi severozahodno od naselja Dolga vas. Ima oblikopoloviËne deteljice in se z dvema kroænima kriæiπËema navezuje na regionalno cesto Dobrovnik - kroænokriæiπËe pri Dolgi vasi. PrikljuËek ima πtiri prikljuËne rampe. PrikljuËna kraka, ki omogoËata promet naavtocesto in z le-te v smeri Lendave, potekata preko platoja oskrbne postaje ter sta navezana na lokalnocesto Pince - Marof.


Na avtocesti, hitri cesti ter na deviacijah kategoriziranih in nekategoriziranih cest bo skupaj 44 objektov:1 viadukt dolæine 183,40 m, 10 nadvozov, 18 mostov, 2 podvoza, 22 prepustov.

DRUGE UREDITVE

Na avtocesti bo obojestransko poËivaliπËe Pince, ki zajema parkirna mesta, prostor za poËitek in aktivnioddih, bencinsko Ërpalko, sanitarije, veËnamenski objekt s turistiËnimi informacijami ter z gostinsko intrgovsko ponudbo. Na avtocesti in hitri cesti bo izvedeno skupaj 37 deviacij kategoriziranih in nekategoriziranihcest v skupni dolæini 18 km. Po dogovoru z Republiko Madæarsko bo mednarodni mejni prehod Pince lociranna ozemlju Madæarske. Skupna πirina voziπËa na mejni stiËni toËki je 29,00 m in je usklajena z reπitvamina madæarski strani.

lend

ava

- pin

ce

V Sloveniji gradimo avtoceste od leta 1970. Vπtiriindvajsetih letih, od leta 1970 do konca leta1993, je bilo zgrajenih skupaj 198,4 kilometradvopasovnih in πtiripasovnih avtocest. V letu 1994je Slovenija priËela z uresniËevanjem Nacionalnegaprograma izgradnje avtocest. Do konca leta 2006je bilo zgrajenih in prometu predanih 368,5 kmavtocest in drugih cest iz Nacionalnega programa.

Prenovljeni Nacionalni program izgradnje avtocestv Republiki Sloveniji, katerega je sprejel Dræavnizbor Republike Slovenije 27. februarja 2004 (Ur.l. RS πtev. 50/04), obsega izgradnjo avtocestnihpovezav:

• v smeri jugozahod - severovzhod od Kopra do©entilja na slovensko - avstrijski meji z odcepido slovensko - italijanske meje pri FernetiËih inVrtojbi ter slovensko - madæarske meje priPincah,

• v smeri severozahod - jugovzhod od predoraKaravanke na slovensko - avstrijski meji doObreæja na slovensko - hrvaπki meji,

• v smeri od Maribora proti Gruπkovju naslovensko - hrvaπki meji.

Nacionalni program izgradnje avtocest v RepublikiSloveniji do leta 2013 tako vkljuËuje izgradnjo:

• 538,6 km avtocest in hitrih cest• 34 km navezovalnih cest na avtocestno omreæje• izgradnjo avtocest v obmoËju mednarodnih

mejnih prehodov, prikljuËkov na obstojeËe inbodoËe avtocestno omreæje

• ter dograjevanje obstojeËega cestninskegasistema in uvedbo elektronskega cestninskegasistema v prostem prometnem toku.

NACIONALNI PROGRAM IZGRADNJE AVTOCEST V REPUBLIKI SLOVENIJI

ZALOÆNIK: DARS, DRUÆBA ZA AVTOCESTE V REPUBLIKI SLOVENIJI D.D. • PRODUKCIJA: DARS D.D. IN SEKTOR ZA ORGANIZACIJSKOKOMUNICIRANJE, DDC SVETOVANJE INÆENIRING, D.O.O. • OBLIKOVANJE: BIROGRAFIKA BORI D.O.O.• PODLOÆEN ZEMLJEVID: ATLAS SLOVENIJE,DOVOLJENJE GEODETSKEGA ZAVODA SLOVENIJE • TISK: BIROGRAFIKA BORI D.O.O • LJUBLJANA, AVGUST 2006

Investitor

Republika Slovenija

NaroËnik

DARS, Druæba za avtoceste v Republiki Sloveniji d.d.

Sedeæ druæbe:Ulica XIV. divizije 4, 3000 CeljeTelefon: (03) 462-40-40; faks: (03) 544-20-01

Izpostava:Dunajska 7, 1000 LjubljanaTelefon: (01) 300-99-00; Faks: (01) 300-99-01

Internet: http://www.dars.siElektronska poπta: [email protected] o razmerah na avtocestah: www.promet.si; 01/518-85-18; glasovna postaja info@tel 080 22 44

Odgovorni projektanti

BP Lineal d.o.o., BPI - Biro za projektiranje in inæeniring d.o.o., GINEX International d.o.o.

Inæeniring in nadzor nad izvedbo del

DDC svetovanje inæeniring, d.o.o.

AVTOCESTA A5

MARIBOR - PINCE

Kronologija gradnje slovenskih avtocest 1970 - 2006

1970

1971

1972

1973

1974

1975

1976

1977

1978

1979

1980

1981

1982

1983

1984

1985

1986

1987

1988

1989

1990

1991

1992

1993

1994

1995

1996

1997

1998

1999

2000

2001

2002

2003

2004

2005

2006

30,1

30,1

41,2

41,2

41,240,141,250,241,250,241,250,258,650,258,650,266,350,266,350,272,050,291,455,991,455,991,455,998,955,9

115,355,9

116,255,9

119,559,1

125,859,1

139,359,1

139,359,1

161,659,1

229,912,1

254,612,1

272,612,1

294,812,1

324,912,1

3439,04,0

357,94,0

383,54,0

436,74,0

451,34,0

468,05,0

30,1

11,1

40,1

10,1

17,4

7,7

5,7

19,45,7

7,5

16,4

0,9

3,33,26,3

13,5

22,3

21,347,024,70,818

3,822,212,621,4

9,614,1

18,9

25,6

53,2

14,6

7,81,0

πtiripasovne avtoceste in hitre ceste(km), zgrajene po posameznih letih

dvopasovne avtoceste in hitre ceste(km), zgrajene po posameznih letih

skupaj πtiripasovne avtocestein hitre ceste (km) - kumulativno

skupaj dvopasovne avtocestein hitre ceste (km) - kumulativno

Documents

Avtocestni odsek SLIVNICA - DRAŽENCI...Pomurski avtocestni krak sestavlja sedem odsekov, skupna dolæina, v katero so πtete tudi dvopasovna prikljuËna cesta Murske Sobote, zahodni