50
Avtorja vaj za civilno procesno pravo ne odgovarjava za pravilnost rešenih vprašanj. 1. Načeli dispozitivnosti in oficialnosti 1. primer: Po čl. 3/3 ZPP ni dopustno razpolaganje z zahtevkom v nasprotju s prisilnimi predpisi. Po §474 ZOR pri prodajni pogodbi stroške z izročitvijo ter stroške pred njo trpi prodajalec. V konkretnem primeru se prodajalec in kupec v prodajni pogodbi glede stroškov nista ničesar posebej dogovorila. Po izpolnitvi pogodbe je prodajalec tožil kupca na povračilo stroškov, ki so nastali z izročitvijo. Na kratko obrazložite: a. Ali bi sodišče v primeru, če bi toženec pripoznal zahtevek, izdalo sodbo na podlagi pripoznave? sodišče bo izdalo sodbo na podlagi pripoznave, ker je določba 454 OZ dispozitivna (toženčeva pripoznava je v nasprotju z materialnim pravom, vendar ta določba ni kogentna!) b. Ali bi sodišče v primeru, če bi toženec priznal vsa dejstva, ki jih navaja tožnik, izdalo obsodilno sodbo? Ne, sodba bi bila zavrnilna. c. Ali bi v primeru pasivnosti toženca prišlo do zamudne sodbe? Do zamudne sodbe ne bi prišlo, ker tožba ni sklepčna (tožba = sklepčna, kadar utemeljenost tožbenega zahtevka izhaja iz dejstev, navedenih v tožbi) Toženčeva pripoznava je v nasprotju z materialnim pravom, ampak to ni dovolj, da bi preprečilo pripoznavo, saj določba §454 OZ ni kogentna, ampak dispozitivna. Pripoznava ni mogoča, če je zahtevek v nasprotju s kogentno normo, mogoča pa je, če je zahtevek v nasprotju z dispozitivno normo! 2. primer : Po 382. členu OZ pogodbene obresti znašajo 6% letno (če se stranki drugače ne dogovorita). V obravnavanem primeru je A B-ju posodil nek znesek, B pa se je zavezal, da ga bo po enem letu vrnil z obrestmi. Obrestne mere nista določila. Ker B denarja ni vrnil, je A vložil tožbo in zahteval plačilo glavnice in 10% obresti. Toženec je zahtevek pripoznal. Sodišče je izreklo, da lahko pripoznavo glede obresti upošteva le do višine 6%. Ker se namreč stranki nista dogovorili drugače, je treba uporabiti obrestno mero iz čl. 382 OZ. A-jev zahtevek za plačilo 10% obresti, ki tej določbi nasprotuje, je zato v nasprotju s kogentnimi predpisi (za obresti, ki presegajo 6%) , zato pripoznava takšnega zahtevka po čl. 3/3 ZPP ni dopustna. Na kratko pojasnite, ali je sodišče ravnalo prav! Sodišče ni ravnalo prav, saj §382 OZ ni kogentna norma , zato za pripoznavo ni ovire. §3/3 ZPP: namen te določbe je preprečiti obid zakona preprečiti, da bi stranke izkoristile postopek samo zato, da bi dosegle cilj, ki ga ne morejo s predpisi materialnega prava.

Avtorja vaj za civilno procesno pravo ne odgovarjava za pravilnost rešenih vprašanj

Embed Size (px)

Citation preview

Page 1: Avtorja vaj za civilno procesno pravo ne odgovarjava za pravilnost rešenih vprašanj

Avtorja vaj za civilno procesno pravo ne odgovarjava za pravilnost rešenih vprašanj.

1. Načeli dispozitivnosti in oficialnosti

1. primer:

Po čl. 3/3 ZPP ni dopustno razpolaganje z zahtevkom v nasprotju s prisilnimi predpisi. Po §474 ZOR pri prodajni pogodbi stroške z izročitvijo ter stroške pred njo trpi prodajalec. V konkretnem primeru se prodajalec in kupec v prodajni pogodbi glede stroškov nista ničesar posebej dogovorila. Po izpolnitvi pogodbe je prodajalec tožil kupca na povračilo stroškov, ki so nastali z izročitvijo. Na kratko obrazložite:

a. Ali bi sodišče v primeru, če bi toženec pripoznal zahtevek, izdalo sodbo na podlagi pripoznave? sodišče bo izdalo sodbo na podlagi pripoznave, ker je določba 454 OZ dispozitivna (toženčeva pripoznava je v nasprotju z materialnim pravom, vendar ta določba ni kogentna!)

b. Ali bi sodišče v primeru, če bi toženec priznal vsa dejstva, ki jih navaja tožnik, izdalo obsodilno sodbo? Ne, sodba bi bila zavrnilna.

c. Ali bi v primeru pasivnosti toženca prišlo do zamudne sodbe? Do zamudne sodbe ne bi prišlo, ker tožba ni sklepčna (tožba = sklepčna, kadar utemeljenost tožbenega zahtevka izhaja iz dejstev, navedenih v tožbi)

Toženčeva pripoznava je v nasprotju z materialnim pravom, ampak to ni dovolj, da bi preprečilo pripoznavo, saj določba §454 OZ ni kogentna, ampak dispozitivna. Pripoznava ni mogoča, če je zahtevek v nasprotju s kogentno normo, mogoča pa je, če je zahtevek v nasprotju z dispozitivno normo! 

2. primer:

Po 382. členu OZ pogodbene obresti znašajo 6% letno (če se stranki drugače ne dogovorita). V obravnavanem primeru je A B-ju posodil nek znesek, B pa se je zavezal, da ga bo po enem letu vrnil z obrestmi. Obrestne mere nista določila. Ker B denarja ni vrnil, je A vložil tožbo in zahteval plačilo glavnice in 10% obresti. Toženec je zahtevek pripoznal. Sodišče je izreklo, da lahko pripoznavo glede obresti upošteva le do višine 6%. Ker se namreč stranki nista dogovorili drugače, je treba uporabiti obrestno mero iz čl. 382 OZ. A-jev zahtevek za plačilo 10% obresti, ki tej določbi nasprotuje, je zato v nasprotju s kogentnimi predpisi (za obresti, ki presegajo 6%) , zato pripoznava takšnega zahtevka po čl. 3/3 ZPP ni dopustna. Na kratko pojasnite, ali je sodišče ravnalo prav!

Sodišče ni ravnalo prav, saj §382 OZ ni kogentna norma, zato za pripoznavo ni ovire.

§3/3 ZPP: namen te določbe je preprečiti obid zakona preprečiti, da bi stranke izkoristile postopek samo zato, da bi dosegle cilj, ki ga ne morejo s predpisi materialnega prava. 

3. primer:

Zakon je določal, da zaščitene kmetije ni dopustno prodati oseb, ki ni kmet. A (lastnik, s statusom kmeta) je takšno kmetijo želel prodati, vendar potencialni kupec ni imel statusa kmeta. Prodajna pogodba bi bila zato nična. A in B sta se zato dogovorila sledeče: B je A-ju plačal, nato pa je A-ja tožil na ugotovitev svoje lastninske pravice na predmetnem zemljišču – ki naj bi jo pridobil s priposestvovanjem. V pravdi je A zahtevek B-ja takoj pripoznal. Ali bo sodišče pripoznavo upoštevalo?

Zaščitene kmetije ni dopustno prodati osebi, ki ni kmet ta določba je kogentna. Gre za obid zakona, materialnopravne prepovedi oz. zapovedi ni dopustno razpolaganje z zahtevkom, ki je v nasprotju s prisilnimi predpisi. Sodišče pripoznave ne bo upoštevalo, ker nasprotuje kogentni določbi! 

4. primer:

Page 2: Avtorja vaj za civilno procesno pravo ne odgovarjava za pravilnost rešenih vprašanj

A je s tožbo zahteval, naj mu B plača 100.000 SIT. V tožbi je navedel, da je z B-jem pred letom dni sklenil posojilno pogodbo in da mu je na podlagi te pogodbe izročil 100.000 SIT – te naj bi mu po pogodbi B moral vrniti v roku osmih mesecev. B je v postopku ugovarjal, da z A-jem ni sklenil nobene pogodbe in tudi denarja mu A ni izročil. Sodišče je izvedlo dokaze in ugotovilo, da A resnično ni sklenil pogodbe z B-jem in da mu tudi ni izročil nobenega denarja. Ali je A-jeva tožba sklepčna? Na kratko obrazloži odgovor.

A-jeva tožba je sklepčna, vendar ni utemeljena. Sklepčnost se presoja samo glede na to, kar trdi tožnik. Gre za vprašanje, ali bi bil, če bi bilo vse res, kar trdi, tožnik po zakonu upravičen do tega, kar zahteva.

Pojem sklepčnosti tožbe nima nobene veze s tem, kaj je res in kaj ne, ampak se sklepčnost presoja samo glede na trditve tožnika (A-ja). Potem ko ugotovimo, da je tožba sklepčna (da so trditve lahko resnične), šele presojamo dejstva (postopek dokazovanja). Če bi toženec (B) priznal vsa dejstva, bi bila sodba obsodilna (ker se priznana dejstva štejejo za resnična). Če B ne bi odgovoril na tožbo, bi prišlo do zamudne sodbe, ker je tožba sklepčna!

5. primer:

Po 56. členu SZ ima oseba, ki z najemnikom živi v življenjski skupnosti, pravico, da se nanjo prenese najemna pogodba, če najemnik umre. V konkretnem primeru je po smrti najemnika A zahteval, naj lastnik stanovanja z njim sklene najemno pogodbo. V tožbi je navedel, da je z najemnikom – 70 letnim C-jem že pet let živel v spornem stanovanju na temelju pogodbe, s katero se je zavezal, da bo C-ja oskrboval, C pa mu je kot plačilo za to pomoč dovolil, da živi v tem stanovanju. Ker lastnik najemne pogodbe z A-jem ni hotel skleniti, je A proti njemu vložil tožbo. Kakšna bo sodba, če:

a. če toženec prizna vsa dejstva pojavi se vprašanje obstoja življenjske skupnosti – po materialnem pravu zahtevek ni utemeljen, ker ni bilo življenjske skupnosti, tu gre zgolj za ekonomsko skupnost, zato bo zahtevek zavrnjen tožnik ne bo uspel, ker je tožba nesklepčna (že vnaprej tožba nima podlage za presojanje dejstev); sodnik mora v pravdi najprej preveriti, če je tožba sklepčna, šele nato lahko presoja dejstva

b. če toženec ne odgovori na tožbo ne pride do zamudne sodbe, ker tožba ni sklepčna zavrnilna sodba

c. če toženec pripozna zahtevek bo obsojen na sklenitev najemne pogodbe (tudi če tožba ni sklepčna)

Kako pa bi ravnalo sodišče, če bi toženec navedbe tožnika prerekal (npr. izjavil, da ni res, da je toženec živel pri tožniku, pač pa ga je le nekajkrat na teden obiskoval, pa tudi da to ni trajalo pet let, pač pa le zadnjega pol leta pred smrtjo C-ja) in predlagal priče (npr. zaslišanje sosedov)?

Tožba ni sklepčna, zato sploh ne pridemo tako daleč, da bi ugotavljali (ne)resničnost dejstev.

6. primer:

A je kot kupec z B-jem sklenil prodajno pogodbo glede avtomobila. Dogovorjena cena je znašala 10.000 EUR. A je avto izročil, B kupnine ni plačal. A je zato vložil tožbo, s katero je zahteval, naj sodišče B-ja obsodi na plačilo 10.000 EUR. Sodišče je ugotovilo, da A do plačila v tuji valuti ni upravičen, upravičen pa je do plačila protivrednosti v SIT. Toženca je zato obsodilo na plačilo ustreznega zneska SIT. Ali je sodišče ravnalo prav?

Ne. V Sloveniji je plačilno sredstvo tolar kogentni predpis! Po OZ ni dovoljeno v pogodbah dogovarjati cene (plačila) v tuji valuti. Sodišče je kršilo načelo vezanosti na zahtevek. Ne sme prisoditi nekaj drugega, kot je tožnik zahteval. Prav tako ne sme presojati, ali je tožnik upravičen do česa drugega. Zahtevek bi moralo zavrniti.

7. primer (glej §333/1 in 365/3 ZPP):

Page 3: Avtorja vaj za civilno procesno pravo ne odgovarjava za pravilnost rešenih vprašanj

A je zahteval od B-ja 25.000 SIT odškodnine. Sodišče je ugotovilo, da je škoda znašala 30.000 SIT in je A-ju prisodilo 30.000 SIT. Ker B obveznosti tudi po pravnomočnosti sodbe ni izpolnil, je A predlagal proti njemu izvršbo. V izvršilnem postopku je B ugovarjal, da ni dolžan plačati več kot 25.000 SIT, ker je bilo samo toliko predmet tožnikovega zahtevka. Ali ima prav?

Zahteva se 25.000 SIT odškodnine. Sodišče ugotovi, da škoda znaša 30.000 SIT in to tudi prisodi. Sodišče zahtevka ne bi smelo prekoračiti (razen če ima za to podlago v zakonu – ki je tu ni), vendar ga je. To je procesna napaka, ki ima za posledico nezakonitost sodbe. Če se toženec nanjo ne pritoži, ta sodba postane pravnomočna. V izvršilnem postopku velja, naj se izvrši tisto, kar je razsojeno. V izvršilnem postopku se ne moreš več pritožiti, da je sodba nezakonita.

8. primer (glej §78 in §100 ZZZDR):

Mati je v imenu mladoletnega otroka vložila tožbo na ugotovitev očetovstva. Sodišče je ugotovilo, da je toženec otrokov oče in je zahtevku za ugotovitev očetovstva ugodilo. Razen tega je odločilo,da je toženec dolžan za otroka plačevati preživnino. Toženec se je pritožil, češ da je sodišče prekoračilo tožbeni zahtevek, ker je dosodilo nekaj, česar tožnica ni zahtevala. Ali ima prav?

Ne, prav ima sodišče. Gre za izjemo od načela dispozitivnosti zaradi koristi otroka. Ko sodišče ugodi tožbi na ugotovitev očetovstva, lahko toženca obsodi na plačilo preživnine za otroka. Tudi če mati preživnine ne zahteva, jo sodišče lahko prisodi, če misli, da je to glede na okoliščine potrebno. Če je bil zahtevek o preživnini postavljen, sodišče nanj ni vezano (lahko prisodi tudi več, kot je mati zahtevala).

10. primer (glej §2/1 ZPP in §164 OZ):

A je zahteval od B-ja 25.000 SIT odškodnine za poškodovano ograjo. Na glavni obravnavi je B izjavil, da je pripravljen ograjo popraviti. Sodišče je izdalo sodbo, v kateri je izreklo, da je B dolžan popraviti A-jevo ograjo. Ali je s tem sodišče prekršilo pravilo, da mora odločati v mejah postavljenih zahtevkov?

Da. Storilec je oškodovanemu uničil ograjo. Želi jo popraviti, ne pa plačati 25.000 sit, kot zahteva oškodovanec. Zato sodišče prisodi nekaj, kar ni bilo zahtevano. V tem primeru je torej sodišče prekršilo pravilo, da mora odločati v mejah postavljenega zahtevka. V pravico do naturalne restitucije se sodišče ne sme spuščati, saj je nihče ni zahteval.

11. primer:

A je na oglasih za svoj proizvod uporabljal tudi fotografijo B-ja, znanega športnika. B, ki za takšno ravnanje ni dal soglasja, je s tožbo zahteval, da sodišče A-ju naloži prenehanje kršitve osebnostnih pravic. Sodišče je zahtevku ugodilo in tožencu naložilo, da preneha s prepovedanim ravnanjem, obenem pa je odločilo, da bo moral toženec v nasprotnem primeru tedensko plačevati 100.000 SIT. Odločitev je oprlo na čl. 134/2 OZ, ki določa, da sodišče lahko odredi, da kršitelj preneha z dejanjem, ker bo sicer moral plačati prizadetemu določen denarni znesek. Ali je ravnalo prav?

Ne, saj sme prisoditi denarno nadomestilo le pod pogojem, da ga je tožnik zahteval.

12. primer:

A je s tožbo zahteval plačilo stvari, ki jo je prodal in tudi že izročil B ju. Sodišče je ugotovilo, da je kupna pogodba nična. Člen 87/1 ZOR določa, da mora v primeru, če je pogodba nična, vsaka pogodbena stranka vrniti drugi vse, kar je prejela na podlagi take pogodbe. Sodišče je zato odločilo, da mora B A-ju vrniti stvar. Ali je ravnalo pravilno?

Ne, saj bi moralo potem, ko je ugotovilo, da zahtevek ni upravičen, le-tega zavrniti. Sodba je tako nezakonita, saj je bilo kršeno načelo dispozitivnosti. Sodba je sicer materialnopravno ustrezna, ne pa tudi procesno.

Page 4: Avtorja vaj za civilno procesno pravo ne odgovarjava za pravilnost rešenih vprašanj

Da sodišče nekaj prisodi, morata biti izpolnjena 2 pogoja:

tožnik mora biti do tega materialnopravno upravičen tožnik mora to zahtevati.

13. primer:

Člen 142/3 ZOR določa, da starši ne odgovarjajo za škodo, ki jo je povzročil njihov otrok, če je škoda nastala medtem, ko je bil otrok zaupan drugemu, če je ta zanjo odgovoren. V konkretnem primeru je tožnik tožil starše otroka, ki mu je razbil šipo na oknu. V tožbi je navedel, da je bil otrok v času, ko je povzročil škodo, v vrtcu, kjer so se otroci brez nadzorstva igrali na dvorišču. Toženca sta tožbeni zahtevek pripoznala. Kaj bo storilo sodišče? Ali bi v primeru, če toženca ne bi reagirala na tožbo, sodišče lahko izdalo zamudno sodbo?

Tožnik je tožil narobe – tožiti bi moral vrtec, ne pa starše. Ker pa sta starša zahtevek pripoznala (pa čeprav je ta neutemeljen), mora sodišče prisoditi zahtevek. Če starša ne bi reagirala na tožbo, sodišče ne bi izdalo zamudne sodbe (tožba ni sklepčna).

14. primer:

Sodišče je na prvi stopnji ugodilo tožnikovemu zahtevku za razvezo zakonske zveze. Hkrati je po UD odločilo, da se mladoletni otrok dodeli v varstvo in vzgojo toženki - otrokovi materi, ter tožniku naložilo plačevanje preživnine. Proti tej sodbi se je pritožila toženka. Sodišče II. stopnje je glede razveze zakonske zveze in dodelitve otroka potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča. Bilo pa je mnenja, da dejansko stanje, ki je bilo podlaga za določitev preživnine, ni bilo pravilno ugotovljeno. Zato je v tem delu sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču v novo obravnavo in sojenje. Na prvem naroku je tožnik izjavil, da umika tožbo. Kaj bo storilo sodišče?

15. primer:

A, ki je star 24 let, je vložil proti svojemu očetu tožbo za plačilo preživnine (30.000 SIT mesečno). V tožbi je navedel, da se za študij ni odločil, pač pa se je ob polnoletnosti redno zaposlil, vendar je sedaj že leto dni brez službe ter nima niti premoženja, niti kakršnih koli drugih dohodkov. Toženi oče pa naj bi bil dovolj premožen - z mesečnimi dohodki cca. 250.000 SIT. Toženi oče je v odgovoru na tožbo navedel, da navedbe tožnika niso resnične; A naj bi na črno delal pri nekem obrtniku in zaslužil precej denarja, nekaj pa naj bi zaslužil tudi s pogodbami o delu. Prav tako pa naj bi na računu pri neki banki v Avstriji imel vsaj 30.000 EUR. Oporekal je tudi tožnikovi navedbi, da zasluži 250.000 SIT - v resnici naj bi bila njegova plača 110.000 SIT. ZZZDR določa, da so starši dolžni otroke preživljati po polnoletnosti, če se ti redno šolajo. Obe stranki sta predlagali dokaze za ugotovitev spornih dejstev (priče, listine, zaslišanje strank).

a. Ali naj sodišče izvede ponujene dokaze? Ne, ker tožba ni sklepčna sodišče sploh ne gre v dokazovanje resničnosti zatrjevanih dejstev.

b. Kakšna bi bila sodba, če bi toženec pripoznal zahtevek, kakšna pa v primeru, če ne bi odgovoril na tožbo? Če bi toženec pripoznal zahtevek, bi sodišče izdalo sodbo na podlagi pripoznave obsodilna sodba. Če toženec ne bi odgovoril na tožbo, ne bi prišlo do zamudne sodbe, ker tožba ni sklepčna.

2. Zbiranje procesnega gradiva (razpravno in preiskovalno načelo)

1. primer:

A je po 6 letih od sklenitve pogodbe zahteval od dolžnika izpolnitev. V pravdi je toženec – prava  neuka oseba – ugovarjal, da je od pogodbe odstopil in da ga ne zavezuje. Dejansko stanje in pravna ocena sta problematični. Na zastaranje se toženec ni skliceval. Ali sme sodišče:

Page 5: Avtorja vaj za civilno procesno pravo ne odgovarjava za pravilnost rešenih vprašanj

a. upoštevati zastaranje po uradni dolžnosti? zastaranja sodišče ne sme upoštevati po UD sodišče ne sme upoštevati dejstev, ki niso zatrjevana.

b. toženca opozoriti na pravico, da lahko ugovarja zastaranje? Sodišče toženca ne sme opozoriti na pravico, da lahko ugovarja zastaranje, ker to po §12 ZPP lahko stori samo za procesne pravice, zastaranje pa je materialna pravica (ker ga ureja OZ). Načelo pomoči prava neuki osebi (§12 ZPP) ima tako omejen domet – samo procesne, ne pa materialnih pravic. Tudi §285 ZPP – materialno procesno vodstvo – se nanaša na ta problem opozarjanja sicer celo nalaga sodniku določeno aktivnost, vendar ga omejuje pri tem načelo nepristranskosti §285 ima svoje meje, ker lahko ogroža pravico do nepristranskega sodnika (npr. če bi v tem primeru sodnik opozoril stranko na zastaranje, bi šel predaleč – bi že kršil načelo nepristranosti). Materialno procesno vodstvo precej omili trdoto razpravnega načela (npr. sodišče lahko opomni tožnika, da je toženi zaposlen pri delodajalcu, katerega toži  - pomembno dejstvo). Drugačen primer: prava neuka stranka ne ve za institut zastaranja, jo pa moti, da je od dogodka minilo že toliko časa…če stranka na to časovno komponento opozarja, sodišče lahko omeni zastaranje. Sodnik tudi ne sme stranki predlagati, naj spremeni zahtevek/tožbo.

3. primer:

A je z B-jem sklenil prodajno pogodbo za nakup rabljenega avtomobila znamke XY, letnik 2000, s prevoženimi 30.000 kilometri. B je avtomobil izročil, A pa je plačal kupnino 3 milijone SIT. Kasneje je proti B-ju vložil tožbo za vrnitev tega zneska. V tožbi je navedel, da je po pregledu na servisu glede na stanje okvar ugotovil, da avtomobil nima prevoženih 30.000, pač pa vsaj 100.000 kilometrov. Oprl se je na določbo 103. člena OZ o odstopu od pogodbe zaradi neizpolnitve in posledično na določbo 190. člena OZ o kondikcijskemu zahtevku. Ali lahko sodišče zahtevku (delno) ugodi iz naslova odgovornosti za stvarne napake po §468 (odstop od pogodbe ali vsaj znižan kupnine)? Ali so za ugoditev zahtevku iz tega naslova podana vsa pravno relevantna dejstva?

Gre za napačno izpolnitev, ne pa za neizpolnitev. Ali sodišče sem uporabiti drugo pr. normo - §468 OZ? Da. Gre za odgovornost za napake vendar manjka navedba časa sklenitve pogodbe (če gre za neizpolnitev, ni važno ali grajaš ali ne – pri napačni izpolnitvi, kjer prodajalec jamči za napake, pa je napake nujno grajati v 8 dneh, razen če je prodajalec vedel za napako).

4. primer:

A je vložila proti B-ju tožbo za razvezo zakonske zveze. V tožbi je navedla, da ji je zaradi neskladja značajev in interesov nadaljnje skupno življenje z B-jem nevzdržno. V postopku je sodišče odkrilo, da ima B že nekaj časa razmerje z drugo žensko, vendar A tega dejstva ni navedla. Ali lahko sodišče opre svojo odločbo na to dejstvo?

Ne, ker ga A ni trdila. Sodišče upošteva le dejstva, ki jih stranki navajata, česar ne navajata, sodišče ne sme upoštevati. Razmerje z drugo žensko je le indic, ki kaže na zatrjevano dejstvo, a ga sodišče ne sme upoštevati.

5. primer:

Tožnik je od toženca zahteval vrnitev 10.000 SIT, ki mu jih je posodil pred 3 meseci. Toženec je priznal, da mu je tožnik denar posodil, vendar je trdil, da mu ga je že vrnil, in sicer pred enim tednom, zvečer v gostilni Pri ruskem carju. Tožnik je to zanikal. Sodišče je zaslišalo več oseb, ki naj bi bile takrat prisotne. Njihove izjave so si bile tako različne, da sodišče iz njih ni moglo ugotoviti niti da je toženec denar vrnil niti da ga ni vrnil. Kako naj sodišče odloči v takem primeru?

1. sodišče ne sme odreči odločitve o zahtevku samo zato, ker je primer nejasen – če je glavni namen pravdnega postopka, da se spor razreši, je treba spor na vsak način rešiti; poleg tega mora sodišče do odločitve priti v razumnem roku in brez nepotrebnega odlašanja.

2. če se sodišče ne more odločiti, ali dejstvo obstoji ali ne, o njem odloči po pravilih o dokaznem bremenu stopnja spoznanja, ki mora biti dosežena, da se neko dejstvo šteje za dokazano, je prepričanje; v pravdnem postopku velja tudi pravilo povezanosti trditvenega in dokaznega bremena tista stranka, ki nekaj trdi, mora to tudi dokazati.

Page 6: Avtorja vaj za civilno procesno pravo ne odgovarjava za pravilnost rešenih vprašanj

3. negativnih dejstev se ne dokazuje (npr. nisem dobil denarja) dokazati mora tisti, ki nekaj pozitivno zatrjuje; v pravdi za izpolnitev neke obveznosti je na tožniku, da dokaže dejstva; da je obveznost prenehala, pa mora dokazati toženec

6. primer:

Tožnik je s tožbo zahteval, naj sodišče obsodi toženca na plačilo 20.000 SIT iz naslova odškodninske obveznosti po §131/1 ZOR. Sodišče je ugotovilo, da odškodninska obveznost toženca ni podana, pač pa iz dejstev, ki jih je tožnik navedel v tožbi, izhaja, da je toženec dolžan tožniku plačati 20.000 SIT iz naslova neupravičene obogatitve po §190 ZOR.

a. Ali lahko sodišče, kljub temu, da se tožnik nanj v tožbi na sklicuje, obsodi toženca na plačilo 20000 SIT? Da pravno pravilo iura novit curia: če je neko dejansko stanje zapisano, pa je napačno kvalificirano, sodišče lahko kvalifikacijo spremeni. Sodišče je vezano samo glede dejstev, ne pa glede pravnih pravil. Ali je bila v tem primeru prekoračena vezanost na zahtevek? Pr. kvalifikacija ni zahtevek (ki je 20.000 SIT), ampak je le pravna podlaga zahtevka.

b. V skladu s katerim načelom je odločitev sodišča? Odločitev sodišča je v skladu z načelom oficialnosti, z načelom iura novit curia, kar pa se tiče dejstev, tudi v skladu z razpravnim načelom.

7. primer:

A je tožil B-ja za povračilo škode, ki mu jo je ta prizadejal v pretepu. Na glavni obravnavi je B priznal, da je poškodoval A-ja, v policijskem zapisniku pa je pisalo, da je A-ja poškodoval C. Da je A-ja res poškodoval C, so izjavile tudi vse zaslišane priče. Kaj bo storilo sodišče?

B je priznal, da je poškodoval A-ja. Tako izjavo je treba upoštevati, saj je volja strank nad materialno resnico sodba na podlagi pripoznave. Priznanje dejstev nadomešča dokaz – če so dejstva priznana, jih ni treba dokazovati, pomeni, da so ta resnična. C bo ostal nekaznovan.

8. primer:

Sodišče se je odločilo, da bo izvedlo dokaz zaslišanja strank (čl. 264 ZPP). Zaslišalo je samo eno stranko. Ali je s tem kršeno načelo obojestranskega zaslišanja – načelo kontradiktornosti (absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 7. točki 2. odst. 354. čl. ZPP)?

Če sodišče v pravdnem postopku zasliši le eno stranko, ni kršeno načelo obojestranskega zaslišanja. To načelo nima nobene zveze z zaslišanjem strank kot dokaznim sredstvom, ki je namenjeno ugotavljanju dejstev.

9. primer:

A je vložil tožbo za ugotovitev obstoja stvarne služnosti prehoda čez B-jevo (sosednje) zemljišče. V tožbi je navedel, da že pet let neovirano hodi po poti prek tega zemljišča, to pa mu je B-jev oče (nekdanji lastnik) tudi izrecno dovolil, zato meni, da je služnost priposestvoval. B je tožbenemu zahtevku nasprotoval. Trdil je, da ni res, da bi B že pet let dejansko izvajal služnost, pač pa morda zgolj kaki dve leti. Tudi B-jev oče takšne hoje prek svojega zemljišča ni dovolil, pač pa je A-jevi hoji prek svojega zemljišča vedno nasprotoval. Tako A in B sta predlagala vsak po nekaj prič, ki naj bi izpovedala v njuno korist. SPZ določa, da stvarna služnost nastane s priposestvovanjem, če lastnik gospodujoče stvari dejansko izvršuje služnost v dobri veri deset let. Kakšno je pravilno in učinkovito postopanje sodišča v tem primeru:

a. izvede naj ponujene dokaze, saj so dejstva, ki naj bi se z njimi ugotovila (čas dejanskega izvrševanja služnosti; okoliščine glede dobre vere), sporna izvajanje dokazov bi bilo huda napaka sodišča, ker zadeva ni sklepčna

Page 7: Avtorja vaj za civilno procesno pravo ne odgovarjava za pravilnost rešenih vprašanj

b. tožbo naj zavrže, ker ni sklepčna sklepčnost je problem materialnega prava, tožba pa se v civilni pravdi zavrže takrat, ko niso podane procesne predpostavke (zavrže se tožbo, če iz procesnih razlogov ni v redu; zavrne se jo, če iz materialnih razlogov ni v redu)

c. najprej naj preveri, ali je tožba sklepčna, nato pa na naroku za glavno obravnavo (če stranke ne bodo podale novih navedb) zavrne vse dokazne predloge čeprav tožba ni sklepčna, je treba glavno obravnavo razpisati stranke lahko na naroku za GO povejo še kaj novega, kar bi lahko bolj razjasnilo stanje

d. sodišče naj takoj po prejemu odgovora na tožbo zavrne zahtevek, saj glavne obravnave sploh ni treba razpisati v civilnem pravdnem postopku je glavna obravnava obligatorna

3. Pristojnost

1. primer:

Tožnik je v sporu, ki je nastal med izvršilnim postopkom (tožba na ugotovitev nedopustnosti izvršbe) vložil tožbo pri sodišču splošne krajevne pristojnosti. Sodišče je prezrlo, da je za tak spor podana izključna pristojnost sodišča, na katerega območju je sodišče, ki opravlja izvršilni postopek (čl. 63 ZPP). Tudi toženec ni ugovarjal krajevne nepristojnosti in sodišče je izdalo sodbo. Ali toženec lahko v pritožbi uveljavlja kršitev pravil o izključni krajevni pristojnosti?

Ne, ker tega ni ugovarjal pred sodiščem 1. stopnje (ZPP 339/II-4).

2. primer:

Tožnik je v sporu o nepogodbeni odškodninski obveznosti vložil tožbo pri sodišču G, kjer je bilo storjeno škodno dejanje. Sodišče G se je na ugovor toženca izreklo za krajevno nepristojno in zadevo odstopilo sodišču v H. kjer je nastala škoda. Stranki nista ugovarjali. Ali lahko sodišče H, čeprav je tudi samo krajevno pristojno, sproži kompetenčni spor?

3. primer:

A je pred sodiščem vložil predlog za denacionalizacijo. Kako naj ravna sodišče, če ugotovi, da je za reševanje zadeve pristojen upravni organ? Kaj pa naj naredi sodišče, če je A predhodno pred upravnim organom vložil predlog za denacionalizacijo, upravni organ pa je menil, da je pristojno sodišče in je zadevo odstopil sodišču, sodišče pa meni, da je pristojen upravni organ?

a. sodišče se izreče za nepristojno, razveljavi opravljena pravdna dejanja in zavrže tožbob. negativni kompetenčni spor sodišče bo predložilo zadevo US, ki se bo odločilo kateri organ

bo to reševal na to določitev sta oba organa vezana

4. primer:

Po sklenitvi in izpolnitvi prodajne pogodbe glede nepremičnine, je kupec A (s stalnim prebivališčem v Ljubljani) ugotovil, da je kupljen vikend v Piranu v slabšem stanju kot je obetal prodajalec - ta ima prebivališče v Celju. Pred katerim sodiščem naj A vloži tožbo, s katero zahteva odpravo napake (popravilo hiše)?

Gre za obligacijski spor (reševalo se bo po določbah OZ) po splošnih pravilih je pristojno sodišče, kjer je kraj toženca, torej Celje.

4. Predhodna vprašanja in identično dejansko stanje

1. primer:

A (najemodajalec) je tožil najemnika B-ja za plačilo najemnine za leto 1999. B je ugovarjal, da je pogodba nična in da mu ni treba ničesar plačevati. Sdoišče je ugotovilo, da je najemna pogodba

Page 8: Avtorja vaj za civilno procesno pravo ne odgovarjava za pravilnost rešenih vprašanj

veljavna in je B-ja obsodilo na plačilo najemnine. Kasneje je A ugotovil, da B ni plačal najemnine tudi za leto 1998 in je vložil tožbo za plačilo tega obroka. B je zopet ugovarjal, da je najemna pogodba nična. A je odgovoril, da je vprašanje veljavnosti najemne pogodbe rešilo že sodišče v prejšnji pravdi. Ali ima prav?

Ne. Učinek rešenega predhodnega vprašanja je omejen na konkretno pravdo. Če pride do istega predhodnega vprašanja, mora sodišče še enkrat na novo odločiti.

Če je matični organ pozneje odločil drugače ali spremenil odločitev, je to razlog za obnovo postopka. Če bi bil že v 1. pravdi postavljen vmesni ugotovitveni zahtevek (sredstvo, s katerim si stranka zagotovi pravnomočnost odločitve o predhodnem vprašanju), bi bilo pravnomočno odločeno.

2. primer:

Pri pristojnosti po premoženju (forum patrimoii, § 58 ZPP) je za obstoj krajevne pristojnosti potrebno ugotoviti, ali ima toženec na območju sodišča kakšno premoženje (npr. ali je lastnik stvari X, ki leži na območju sodišča). Ali to ugotavljanje pomeni reševanje predhodnega vprašanja? Ne (je pravno vprašanje, a od tega ni odvisna odločitev v pravdi).

3. primer:

A (deponent) je tožil B-ja (depozitarja), naj mu vrne v depozit dano stvar. B je navedel, da je z A-jem res sklenil depozitno pogodbo, vendar mu A nato stvari, ki je bila predmet pogodbe, sploh ni izročil. Ali odločanje o tem ugovoru pomeni reševanje predhodnega vprašanja?

Ne. Ali je bila stvar izročena ali ne, je vprašanje obstoja nekega dejstva, dejansko vprašanje ne gre za predhodno vprašanje. Predhodno vprašanje v tej zadevi je: ali obstaja depozitna pogodba.

4. primer:

Mati je v imenu otroka vložila tožbo za plačilo preživnine za otroka proti izvenzakonskemu partnerju. Ta je ugovarjal, da ni oče otroka in da zato preživnine ne bo plačeval. Kaj naj stori sodišče? Kako bi ravnalo sodišče če bi šlo z otroka, rojenega v zakonski zvezi?

a. Ker gre za odločitev o statusnem vprašanju (osebni status očetovstva), sodišče o tem ne more odločiti kot o predhodnem vprašanju, ampak mora postopek prekiniti, da mati najprej toži na ugotovitev očetovstva.

b. Če bi šlo za otroka, rojenega v zakonski zvezi, velja domneva očetovstva. Očeta bi sodišče napotilo na novo pravdo (tožbo na izpodbijanje očetovstva), kar pa ne prekine postopka za plačilo preživnine. Dokler domneva očetovstva obstaja, je dolžan plačevati preživnino. V primeru da uspe z izpodbojno tožbo, od otroka ne more zahtevati preživnine nazaj, ima pa verzijski zahtevek zoper pravega očeta (neupravičena obogatitev).

5. primer:

Obdolženec B je bil v kazenskem postopku spoznan za krivega kaznivega dejanja tatvine. Kazensko sodišče je ugotovilo, da je bila odvzeta stvar vredna 20.000 SIT. Oškodovanec A je vložil tožbo in zahteval 30.000 SIT odškodnine. B je ugovarjal, da je že kazensko sodišče ugotovilo, koliko je bila vredna odvzeta stvar in da zato A ne more zahtevati več kot 20.000 SIT. Ali ima prav?

Ne. Pravdno sodišče je vezano samo glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti, ne pa tudi glede drugih okoliščin samo sme ugotavljati višino škode, a mora biti v okviru kvalifikacije kaznivega dejanja (mala tatvina/tatvina).

6. primer:

Page 9: Avtorja vaj za civilno procesno pravo ne odgovarjava za pravilnost rešenih vprašanj

V kazenskem postopku je bil B spoznan za krivega kaznivega dejanja ogrožanja javnega prometa, ker je povozil pešca A-ja. A je vložil tožbo za povračilo škode. B je ugovarjal, da je A sokriv za nesrečo, ker je nepravilno prečkal cesto. S tem je sam 1/3 prispeval k nastanku škode, zato mu gre samo 2/3 odškodnine. A je odgovoril, da je sodišče vezano na kazensko sodbo, s katero je bilo ugotovljeno, da je za nesrečo kriv B, zato mu mora sodišče prisoditi odškodnino v celoti. Ali ima prav?

Ne. Za kazenski postopek je irelevantno, koliko je žrtev prispevala k nastanku škode, civilno pravo pa mora to razčistiti kakršni so deleži odgovornosti, tako se bo določila odškodnina. Pravdno sodišče lahko ugotovi, da je tudi oškodovanec prispeval k nastanku škode, ne sme pa reči, da storilec sploh ni odgovoren, če ga je pred tem kazensko sodišče spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja.

7. primer:

S kazensko sodbo je bil B spoznan za krivega kaznivega dejanja hude telesne poškodbe, ker je A-ja v pretepu poškodoval po glavi in mu zlomil roko. A je s tožbo zahteval odškodnino. Sodišče je v pravdnem postopku ugotovilo, da B A-ja ni poškodoval po glavi, ampak mu je samo zlomil roko. Zato je A ju prisodilo samo odškodnino za zlomljeno roko. Ali je ravnalo prav?

Da, ker že zlom roke zadostuje za kvalifikacijo hude telesne poškodbe in za to kvalifikacijo ni relevantno, ali je šlo tudi za poškodbo glave (ostati pa mora v isti kvalifikaciji kaznivega dejanja).

8. primer:

B, C in D so bili spoznani za krive kaznivega dejanja sodelovanja v pretepu. A, ki je bil v pretepu hudo telesno poškodovan, je od vseh treh zahteval povračilo škode. Sodišče je ugotovilo, da sta A-jeve poškodbe povzročila samo B in C, zato je zahtevek proti D-ju zavrnilo. Ali je ravnalo pravilno?

Da. Za odškodninsko terjatev sodelovanje v pretepu ni dovolj – potrebno je ugotoviti vzročno povezavo sodelovanja v pretepu in povzročitvijo škode. Pravno gledano ne gre za identično dejansko stanje, saj mora pravdno sodišče ugotoviti dejstva, katerih kazensko sodišče ni ugotavljalo niso relevantne iste okoliščine. Če so določene osebe na nek način povezane, pa se ne da ugotoviti, kdo je povzročil škodo, pa odgovarjajo vsi!

9. primer:

V prometni nesreči med avtobusom in tovornjakom je bilo poškodovanih več potnikov v avtobusu. Oškodovanec A je vložil tožbo proti avtobusnemu podjetju. Toženo podjetje je ugovarjalo, da za nesrečo ni kriv njihov voznik, ampak voznik tovornjaka. To je bilo tudi že ugotovljeno v pravdi, ki jo je proti njim sprožil B, ki je zahteval povračilo škode iz iste prometne nesreče. Ali je sodišče na ugotovitev, da voznik avtobusa ni odgovoren za škodo, vezano? Kako pa bi bilo v primeru, če bi bil voznik avtobusa v kazenskem postopku obsojen/oproščen obtožbe, da je storil kaznivo dejanje ogrožanja javnega prometa?

a. Sodišče na ugotovitev ni vezano, saj vezanost ne velja v razmerju med dvema pravdnima postopkoma.

b. Če bi bil voznik avtobusa obsojen identično dejansko stanje pravdno sodišče vezano. Če bi bil voznik avtobusa oproščen strožja civilna odgovornost.

10. primer:

A je B-ju 1.2.1997 povzročil škodo —povzročil mu je trajno invalidnost. 1.6.2002 je B proti A-ju vložil tožbo za plačilo odškodnine. B je ugovarjal zastaranje, češ da je že potekel 3- oz. 5-letni zastaralni rok po OZ. A je na to odvrnil, da je bila škoda storjena s kaznivim dejanjem posebno hude telesne poškodbe in predlagal, da sodišče o tem odloči kot o predhodnem vprašanju. B je ugovarjal, da kazenski postopek zoper njega ni zaključen (varianta: sploh ni uveden) in da pravdno sodišče samostojno o tem ne sme odločati. Kdo ima prav?

Page 10: Avtorja vaj za civilno procesno pravo ne odgovarjava za pravilnost rešenih vprašanj

Prav ima A (tožnik). Pravdno sodišče lahko odloči o obstoju kaznivega dejanja kot o predhodnem vprašanju (in glede na to izpelje ali ne izpelje postopka), razen če ni s kakšnim drugim predpisom drugače določeno.

11. primer:

Kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja hude telesne poškodbe, ki je tekel proti B-ju, se je končal z zavrnilno sodbo, ker je javni tožilec na glavni obravnavi umaknil obtožbo. Oškodovanec A je vložil tožbo za povračilo škode, B pa je ugovarjal zastaranje, ker je že potekel triletni zastaralni rok. A je odgovoril, da zahtevek ni zastaran, ker je bila škoda povzročena s kaznivim dejanjem. Ali lahko v tem primeru pravdno sodišče odloča o obstoju kaznivega dejanja kot o predhodnem vprašanju?

Pravdno sodišče na zavrnilno sodbo v kazenskem postopku ni vezano, zato samo odloči o obstoju kaznivega dejanja kot o predhodnem vprašanju (stališče vrhovnega sodišča).

12. primer:

V kazenskem postopku je bil B oproščen obtožbe, da je storil kaznivo dejanje hude telesne poškodbe, ker za to ni bilo dovolj dokazov. Oškodovanec A je vložil tožbo za povračilo škode. B je ugovarjal, da je A-jev odškodninski zahtevek zastaran, ker je že potekel triletni zastaralni rok. A je na to odgovoril, da je bila škoda povzročena s kaznivim dejanjem. Predlagal je da o tem odloči pravdno sodišče kot o predhodnem vprašanju, saj je pravdno sodišče po 14. členu ZPP vezano le na kazensko obsodilno sodbo. Ali ima prav?

Ne, saj 14. člen ZPP ne govori o vezanosti na obsodilno sodbo, ampak o vezanosti na obsodilno sodbo le glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti. Če je kazensko sodišče izdalo oprostilno sodbo, pomeni, da škoda ni bila storjena s kaznivim dejanjem (ali pa za to ni zadostnih dokazov) in pravdno sodišče tako ne more o kaznivem dejanju odločiti kot o predhodnem vprašanju, saj je le-to že rešeno.

5. Stranke

1. primer:

Tone Kovač, ki je družbenik družbe Mesarstvo Kovač, d.o.o., je v svojem imenu vložil tožbo, s katero je zahteval, da toženec C družbi Mesarstvo Kovač, d.o.o. plača 50.000 SIT kot obveznost iz pogodbe, ki jo je sklenil s to družbo (tožnik TK; toženec: C;.zahtevek: "C je dolžan plačati 50.000 SIT družbi Kovač.,d.o.o."). Kaj bo storilo sodišče?

Zahtevek je sicer materialnopravno utemeljen, a do tega sploh ne pridemo, ker se najprej vprašamo o procesni legitimaciji. Aktivne procesne legitimacije ni gre za tožbo v korist 3. osebe. Pravno gledano ni povezave med Tonetom Kovačem in Mesarstvom Kovač (družba ima pr. osebnost, neodvisno od pr. oseb. družbenika = načelo inkorporacije). Sodišče mora ob predhodnem preizkusu tožbo zavreči.

Če pa npr. C sklene tožbo z Mesarstvom Kovač, Tone pa zahteva, naj izpolni njemu, je procesna legitimacija podana, ni pa stvarne.

2. primer:

A, delavec JLA, je leta 1992 proti Republiki Sloveniji vložil tožbo za plačilo zaostalih obveznosti plače iz delovnega razmerja. Skliceval se je na Temeljno ustavno listino, ki določa, da RS prevzame obveznosti federacije. Tožena RS je ugovarjala, da je po tem pravnem aktu prevzela obveznosti le glede tistih delavcev JLA, ki so prestopili v teritorialno obrambo, A pa tega ni storil. Sodišče je ugotovilo, da je ugovor toženca utemeljen in zato izreklo, da ni podana pasivna procesna legitimacija toženca. Ali je ravnalo prav?

Page 11: Avtorja vaj za civilno procesno pravo ne odgovarjava za pravilnost rešenih vprašanj

Ne. Aktivna in pasivna procesna legitimacija sta podani, ni podana pasivna stvarna legitimacija. RS ni dolžnik sodišče zahtevek zavrne.

3. primer:

Po ZGD poslovodstvo (uprava) odgovarja družbi za škodo, ki jo povzroči družbi z nevestnim in neskrbnim upravljanjem. A, ki je delničar v družbi X, d.d., meni, da so člani upravnega odbora družbi povzročili škodo. Odstopili so namreč od določene pogodbe, ki bi družbi predvidoma prinesla 100.000 DEM dobička. Ali lahko A s tožbo uveljavlja odškodninski zahtevek družbe (100.000 DEM)?

Ne. Če domnevno nekomu nastane škoda, je samo ta upravičen zahtevati povračilo. Tukaj uprava povzroči škodo družbi. Delničar ne zahteva povračila svoje škode, ampak družbine škode tožba v korist 3. osebe. Procesni problem: tožnik ni aktivno procesno legitimiran, zato se tožba zavrže. Družbo bi lahko zastopal nadzorni svet ali pa bi zastopnika določila skupščina.

4. primer:

Radijska postaja X je večkrat predvajala pesem izvajalca A-ja. Avtorska organizacija je v svojem imenu vložila tožbo za plačilo v skladu s t.i. "malo pravico avtorja" (pravico do javne priobčitve po čl. 22. Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah). Tožena radijska postaja je ugovarjala, da če že gre za kršitev, je kršena pravica avtorja in bi bila tožba lahko vložena le v imenu avtorja. Ali ima prav?

Ne. Avtorska organizacija lahko vloži tožbo v svojem imenu ali pa v korist tretjega (avtorja).

5. primer:

A je vložil tožbo, s katero je zahteval opustitev gradnje skladišča za industrijske odpadke z utemeljitvijo, da bi s tem bil ogrožen gozd v okolici tega skladišča. A tam sicer ne prebiva in tudi ni lastnik domnevno ogroženega gozda. Ali je tožba dopustna?

Da popularna tožba. Po splošnih pravilih takšna tožba sicer ni dopustna. Področje varstva okolja: izjema od pravila o aktivni legitimaciji dopustna je actio popularis. 133. člen OZ – odškodninsko pravo zahtevam lahko, da se odstrani vir nevarnosti, čeprav ne grozi meni (edini primer actio popularis v OZ-u).

6. primer:

Banka A, d.d., je v splošnih pogojih poslovanja, na katere se posamezne pogodbe sklicujejo, določila posebno pravilo glede obračunavanja stroškov za storitev zapisa obresti po koncu leta. Skladno s to določbo je povprečen varčevalec prikrajšan za cca. 1.000 SIT. Organizacija za varstvo potrošnikov je vložila tožbo za ugotovitev, da je omenjeno določilo splošnih pogojev poslovanja nično. Ali je tožba dopustna? Ali bi bila dopustna tožba, s katero bi potrošniška organizacija zahtevala, da banka vrne preplačanih 1.000 SIT vsakemu od prizadetih varčevalcev?

Da, tožba je dopustna. Potrošniška organizacija lahko toži v korist potrošnikov na prenehanje ravnanj, ki kršijo potrošniško pravo. Ni pa dopustna tožba, s kateri bi potrošniška organizacija zahtevala, da banka vrne preplačanih 1.000 SIT vsakemu od prizadetih varčevalcev. Na to lahko toži le posamezni potrošnik, ali pa se potrošniki skupaj združijo pri organizaciji in nato skupaj tožijo.

7. primer:

Toženo podjetje X, d.o.o. je v teku pravde prenehalo obstajati, ker je bilo v celoti vključeno v družbo Y, d.d. Kakšen vpliv ima to na pravdo? Leta 1993 toženo podjetje Petrol, p.o., se je v teku pravde privatiziralo; nastal je Petrol, d.d. Kakšen vpliv ima to na pravdo?

a. Pravda se prekine in se nadaljuje, ko se ugotovi pravni naslednik, ki pravdo prevzame.b. Nobenega. Gre za pravnoorganizacisjke, statusne spremembe.

Page 12: Avtorja vaj za civilno procesno pravo ne odgovarjava za pravilnost rešenih vprašanj

8. primer:

A je z lastninsko tožbo (reivindikacijo) tožil B-ja. Tožbo je utemeljil na navedbi, da je on lastnik in ima zato pravico dobiti nazaj stvar od B-ja, ki ima to stvar v posesti, pa ni lastnik. Sodišče je ugotovilo, da A ni lastnik. Ali naj tožbo zavrže ali zavrne?

Procesna legitimacija je podana, ni pa stvarna (aktivna), zato se zahtevek zavrne.

9. primer:

A je vložil tožbo za plačilo odškodnine (v zvezi s škodo, ki je nastala zaradi protipravno zadržanega blaga) proti Carinski upravi. Kaj naj stori sodišče?

Državni organ ni pravna oseba, zato nima sposobnosti biti stranka v pravdnem postopku. Tožiš lahko državo. Sodišče mora najprej preizkusiti, če se da napako popraviti. Če to ni možno, tožbo zavrže.

10. primer:

Stanovalci večjega stanovanjskega naselja so se dogovorili, da si bodo zgradili kabelsko TV omrežje. Ustanovili so odbor za izgradnjo kabelske televizije, zbrali sredstva in sklenili pogodbo z izvajalcem. Ker izvajalec ni v roku izpolnil obveznosti, je odbor pooblastil odvetnika, da v imenu odbora vloži tožbo. Toženec je ugovarjal, da odbor ni pravna oseba in da zato ne more biti stranka v postopku. Kako bo ravnalo sodišče?

Če ni pr. oseba, ni sposobna biti stranka. Tožba bi bila zavržena. Sposobnost biti stranka je širša od pravne sposobnosti:

podeljena sposobnost biti stranka: sodišče to podeli z učinkom za konkretni primer dopusti, da toži ali je tožena v pravdi (najbolj pride v poštev pri societeti)

zakon nekemu organu, ki nima pravne sposobnosti, da sposobnost biti stranka (državnemu tožilci, CSD)

11. primer:

Mladoletnik, ki je že star 15 let, lahko samostojno

a. toži za odpravo napake na kolesu, ki ga je kupilb. nastopa kot toženec v pravdi za izročitev nepremičninec. vloži tožbo za povračilo škode. ki jo je utrpel v prometni nesrečid. nastopa kot toženec v pravd: za povračilo škodee. vloži tožbo za razvezo zakonske zvezef. nastopa kot toženec v sporu za ugotovitev očetovstvag. nastopa kot toženec v pravdi za plačevanje preživninea. DA. Če je kolo kupil, pomeni, da je imel poslovno sposobnost, zato lahko tudi to zahteva. Manj

pomembni posli: poslovno sposoben, zato jih lahko sam sklene in tudi sam toži če je popolno poslovno sposoben, ima tudi procesno sposobnost.

b. NE. Brez zastopnikov ne sme sklepati tako pomembnih poslov, zato tudi procesne sposobnosti nima.

c. Ne gre za pravni posel, ampak se spor nanaša na deliktno sposobnost. Je lahko upnik odškodninske terjatve?

o 1. možnost: 18 let ker ne gre za spor o p.p.o 2. možnost: s pomočjo analogije (družinsko pravo); ali je to bistveno za otrokovo

življenje ali pa to bistveno vpliva še po njegovi polnoletnosti (odvisno torej od višine škode)

Vprašanje je tu odprto.

Page 13: Avtorja vaj za civilno procesno pravo ne odgovarjava za pravilnost rešenih vprašanj

d. Tudi v tem primeru ne gre za pravni posel. Kdaj postane otrok dolžnik odškodninske obveznosti?

o razsoden: pri 7 letih – 14o sicer pri 14 letih

(glej tudi možnosti pri c; v zapiskih z vaj čudno napisano)

Vprašanje je tu odprto.

e. DA. Če je poročen, je poslovno sposoben, ni dileme.f. DA. Če je razsoden, sposoben razumeti pomen postopka. Koristno je, da sam sodeluje v

postopku.g. DA. (glej f)

12. primer:

A-ju je bila v nepravdnem postopku popolnoma odvzeta poslovna sposobnost. Odvetnik je v njegovem imenu vložil tožbo za izpolnitev pogodbe, ki jo je A sklenil, še preden mu je bila odvzeta poslovna sposobnost. Kaj bo storilo sodišče?

Tisti, ki mu je odvzeta poslovna sposobnost, nima pravdne oz. procesne sposobnosti. Taka oseba mora imeti zakonitega zastopnika, kar pa odvetnik ni, ker je le pooblaščenec. Za pooblastitev odvetnika je potrebna poslovna sposobnost, ki je A nima. Odvetnika bi moral odobriti skrbnik. Ključni trenutek glede poslovne sposobnosti je vložitev tožbe in ne sklenitve pooblastila (sodna praksa). Sodišče bo pomanjkljivost najprej skušalo odpraviti (pozvati skrbnika A-ja, naj se izjavi, ali tožbo odobrava ali ne). Sodišče ne more postaviti zastopnika po UD, lahko pa začasnega zastopnika, če je to nujno.

13. primer:

Oče (zakonski mož otrokove matere) je vložil tožbo za spodbijanje očetovstva. Ali lahko v tej pravdi zastopa otroka njegova mladoletna mati?

Ne. Ker je mladoletna mati z očetom poročena, je s poroko pridobila polno poslovno in procesno sposobnost. Toženca v tej pravdi sta mati in otrok skupaj. Je primer nujnega sosporništva; en toženec ne more zastopati drugega. Treba je postaviti kolizijskega zastopnika otroku (to stori CSD, če pa se mudi, sodišče postavi začasnega zastopnika).

14. primer:

Oškodovanec je vložil tožbo za povračilo škode, ki mu jo je povzročil otrok, proti otrokovim staršem. Starši so ugovarjali, da je bil otrok, ko je povzročil škodo,v vrtcu, vrtec pa je za škodo tudi odgovoren, saj je pustil, da se otroci igrajo brez nadzorstva. Kaj bo storilo sodišče, če ugotovi, da je ugovor staršev utemeljen?

Tožba je dopustna (procesna stran), ni pa utemeljena (materialna stran). Toženec ni pasivno stvarno legitimiran, zato se tožba zavrne.

15. primer:

Javni tožilec je vložil tožbo za razveljavitev zakonske zveze, ki jo je sklenila oseba, mlajša od 18 let (razveljavitveni razlog po 18. členu ZZZDR). Toženec je ugovarjal, da javni tožilec ni legitimiran za vložitev tožbe iz tega razloga. Kaj bo storilo sodišče, če bo ugotovilo, da je toženčev ugovor utemeljen?

Page 14: Avtorja vaj za civilno procesno pravo ne odgovarjava za pravilnost rešenih vprašanj

Državni tožilec lahko vloži tožbo za razveljavitev zakonske zveze, vendar ne iz razloga mladoletnosti. Gre za procesni problem: tisti, ki vlaga tožbo, do vložitve tožbe ni upravičen. Tožbo bo sodišče zavrglo (učinek ne bis in idem).

16. primer:

Tožnik je vložil tožbo za povračilo nepremoženjske škode, ki jo je utrpel v prometni nesreči. V pravdi ga je zastopal odvetnik. Tožnik je med pravdo umrl. Kaj bo storilo sodišče?

Če stranka med postopkom umre, je nadaljevanje odvisno od tega, ali je:

imela pooblaščenca; pooblaščenec nadaljuje v imenu pravnih naslednikov, ki so morda še neznani ( postopek se normalno odvija naprej)

bila brez pooblaščenca; postopek se prekine, dokler se ne ugotovijo dediči.

Nepremoženjska škoda opraviti imamo z zahtevkom, ki ni podedljiv. Ker je umrli imel pooblaščenca, postopek teče naprej, vendar, ker gre za nepremoženjsko škodo, terjatev ne more preiti na nikogar. Postopek se tako ne more nadaljevati, ker tožnika ni, zato sodišče s sklepom postopek ustavi.

(Kdo v tem primeru nosi stroške? Stroški so podedljivi, zato so odvisni od izida postopka oz. utemeljenosti glavnega zahtevka, o čeme odloči sodišče kot o predhodnem vprašanju.)

17. primer:

X, d.o.o., nastopa kot tožnik v pravdi pred okrajnim sodiščem. Ali lahko pritožbo zoper sodbo prve stopnje za tožnika vloži njegov direktor (poslovodja), ki nima pravne izobrazbe?

DA. Če ni potrebe, da je pravno izobražena stranka, velja enako za zakonitega zastopnika. Direktor (poslovodja) je zakoniti zastopnik družbe.

Potrebno je ločiti med zastopnikom in pooblaščencem. Omejitve glede pooblaščenca so navedene v 87. členu ZPP.

18. primer:

A je vložil tožbo proti B-ju. B-ja je zastopal odvetnik. Narokov v pravdi se je udeleževal le odvetnik, brez B-ja. Med pravdo je B umrl, vendar njegov odvetnik za to ni vedel, prav tako pa tudi ne sodišče. Tudi na zadnjo obravnavo - tako kot na prejšnje - je pristopil le B-jev odvetnik. Sodišče je izdalo sodbo in ugodilo zahtevku. Sodba se je glasila na ime (med pravdo umrlega) B-ja. Ali gre za kršitev pravil o sposobnosti biti stranka, kar je absolutna bistvena kršitev pravdnega postopka?

Višje sodišče bi reklo, da je to absolutna bistvena kršitev postopka. Sodba bi se razveljavila, sodišče bi moralo izdati sodbo, ki bi se glasila na dediče. Prišlo bi do ponovitve postopka (dodatni stroški). Sodišče pazi na absolutne bistvene kršitve po UD, zato bi to pomanjkljivost upoštevalo tudi, če se pritožnik na to ne bi skliceval.

19. primer:

A je z B-jem sklenil prodajno pogodbo. Ker B obveznosti ni izpolnil, je A proti njemu vložil tožbo, vendar ni vedel, da je v vmesnem času B umrl. Ali lahko A tožbo popravi tako, da ime B-ja nadomesti z imenom kakega od njegovih dedičev?

Ne. Sodišče bo tožbo takoj zavrglo, ker gre za pomanjkljivost glede sposobnosti biti stranka. Takšna pomanjkljivost je neodpravljiva. Tožnik bo v postopku brez krivde izgubil. Najti mora novega toženca in vložiti novo tožbo, za kar pa bi lahko bilo že prepozno (zastaranje).

Page 15: Avtorja vaj za civilno procesno pravo ne odgovarjava za pravilnost rešenih vprašanj

20. primer:

A.A. je samostojni podjetnik - njegovo podjetje ima firmo A.A., s.p., Krojaštvo Guči. Zaradi neplačanih obveznosti je B proti njemu vložil tožbo in v njej kot toženo stranko označil »Krojaštvo Guči«. Ali je označba stranke pravilna? Kaj naj stori višje sodišče, če se bo tudi sodba sodišča prve stopnje glasila na »Krojaštvo Guči«? Ali bi v primeru, če bi v zgornjem primeru tožnik vložil tožbo na ime »A.A., s.p., pa bi v vmesnem času A prenehal z dejavnostjo samostojnega podjetnika, sodišče moralo postopek prekiniti? Kaj pa, če bi do prenehanja dejavnosti s.p. prišlo po koncu pravdnega postopka in bi upnik imel sodbo, ki bi se glasila na A.A., s.p?

Označba stranke ni pravilna, kar je absolutna bistvena kršitev postopka. 1. stopenjsko sodišče bi moralo tožbo vrniti v popravo (pravilno označitev toženca), sicer bi jo zavrglo. Če se bo sodba 1. stopenjskega sodišča glasila na »Krojaštvo Guči«, bo višje sodišče sodbo razveljavilo in poslalo v ponovno odločanje na 1. stopnjo.

Če bi A.A. prenehal z dejavnostjo, se ne bi nič spremenilo, saj je stranka v postopku A.A., ne s.p. Postopek se bo nadaljeval, le da zraven ne bo več pisalo s.p.

Tudi če bi »A.A. s.p.« prenehal z dejavnostjo po izdaji sodbe, bi še vedno bil obsojen kot fizična oseba, ki bi morala izpolniti svojo obveznost.

21. primer:

A je vložil tožbo proti tožencu in ga v tožbi opredelil z imenom Dare Laurin. Postopek je normalno

tekel in se zaključil z obsodilno sodbo, ki tega toženca obsoja na plačilo 500.000 SIT. Ko je A zahteval izvršbo, je toženec uveljavljal, da njegovo ime ni Dare Laurin pač pa Darko Lavrin. Meni, da ga omenjena sodba ne zavezuje, saj naj bi šlo za neobstoječo sodbo - sodbo, izdano proti osebi, ki ne obstaja. Ali ima prav?

Ne. Take napake načeloma niso upoštevane; sodišče (tudi izvršilno) jih ignorira. Obstajati pa mora nek preizkus – ali je bilo vsem trem (tožniku, tožencu, sodišču) jasno, da gre za tega toženca.

6. Tožba

1. primer:

A je z B-jem junija 1998 sklenil posojilno pogodbo za 500.000 SIT; dogovorjeni rok za vrnitev posojila je bil 2 leti. Že januarja 2000 pa je A proti B-ju vložil tožbo za vrnitev posojenega zneska. Sodišče je zadnjo obravnavo opravilo septembra 2001. Kakšna naj bo sodba?

Sodba naj bo obsodilna, ker je pomembno, da je zahtevek do konca glavne obravnave zapadel.

2. primer:

ZOR kot eno izmed jamčevalnih sankcij za stvarne napake določa tudi odstop od pogodbe. V konkretnem primeru je kupec, ki je prodajalca pravočasno obvestil o napaki  (prodajalec pa nato ni nič naredil), s tožbo zahteval, da sodišče razveljavi prodajno pogodbo. Kaj naj stori sodišče?

Kupec toži, naj sodišče razveljavi pogodbo, a mu ni treba, ker lahko odstopi z enostransko izjavo. Takšna tožba torej ni potrebna.

3. primer:

ZOR določa, da lahko stranka, ki je v zmoti, zahteva razveljavitev pogodbe. V konkretnem primeru sta A in B sklenila prodajno pogodbo in jo tudi v celoti izpolnila. A (kupec) je nato s tožbo zahteval, da B

Page 16: Avtorja vaj za civilno procesno pravo ne odgovarjava za pravilnost rešenih vprašanj

(prodajalec) vrne kupnino. V utemeljitvi tožbe je navedel, da je zaradi zmote odstopil od pogodbe in da ima zato pravico (kondikcijski zahtevek) na vrnitev kupnine. Je ravnal pravilno?

Pogodba učinkuje, dokler zmota ni ugotovljena z oblikovalno tožbo. Tožnik bi moral v tožbi imeti 2 zahtevka: (1) na razveljavitev pogodbe, (2) naj se vrne kupnina. Zahtevek se zavrne.

4. primer:

A je dne 5.1. vložil proti svoji bivši  ženi B tožbo z zahtevkom, naj sodišče ugotovi, da znaša njegov delež na skupnem premoženju 70%. Tožba je bila B vročena 10.2.. B je 10.1. vložila proti A ju tožbo z zahtevkom, naj sodišče ugotovi, da znaša njen delež na skupnem premoženju 50% . Ta tožba je bila A-ju vročena 30.1. Kaj bo storilo sodišče?

Kot kasnejša tožba se šteje tista, ki je kasneje vročena, ne glede na to, kdaj je vložena. Zavrže se tožba A-ja, ki pa s tem ni v slabšem položaju, saj ima možnost ugovora proti zahtevku B. Zahtevka nista ista, a se medsebojno izključujeta (ko se odloča o deležu enega, se nujno odloča tudi o deležu drugega) in to zadošča za litispendenco. Dokazno breme je na A, ker zahteva več kot 50%, saj se med zakoncema domneva enak delež na skupnem premoženju.

5. primer:

A je proti B-ju vložil tožbo na ugotovitev lastninske pravice na stvari x. Preden je bila ta pravda končana, je B proti A-ju vložil tožbo na ugotovitev, da je on lastnik stvari x. Kaj po storilo sodišče?

Ko A toži, da je lastnik, lahko B doseže samo ugotovitev, da A ni lastnik, kar pa ne pomeni, da je lastnik B. B želi, da se ugotovi, da je on lastnik potrebni sta obe tožbi. Za litispendenco bi šlo, če bi B tožil na ugotovitev, da A ni lastnik.

6. primer:

A je proti B-ju vložil tožbo, s katero je zahteval izročitev stvari x na podlagi kupne pogodbe. Preden je bila ta pravda končana, je vložil proti B-ju tožbo še C, ter zahteval izročitev iste stvari, češ da jo je B prodal njemu. Kaj bo storilo sodišče?

Obe tožbi sta utemeljeni. Litispendence ni, ker ni istih oseb. Kdo bo stvar dobil, je odvisno od tega, kdo bo v izvršilnem postopku prej dosegel rubež te stvari. Drugi bo lahko zahteval samo denarno protivrednost stvari + odškodnino.

7. primer:

A je tožil B-ja na ugotovitev, da ne obstoji toženčeva posojilna terjatev v višini 6.000 SIT. V teku te pravde pa je B tožil A-ja na izročitev 6.000 SIT iz naslova te posojilne terjatve. Kaj bo storilo sodišče?

Predhodno vložena (v tem primeru negativna) ugotovitvena tožba ne preprečuje možnosti kasneje vložiti dajatvene tožbe. Litispendenca ni podana, ker gre za različno vsebino sodnega varstva. Sodišče bo moralo zavreči prvo tožbo, ker je odpadel pravni interes (ki mora obstajati ves čas postopka). Domnevni dolžnik s tem ni oškodovan, saj bo vprašanje obstoja terjatve rešeno kot predhodno vprašanje v postopku dajatvene tožbe.

8. primer:

A je proti B-ju vložil tožbo na plačilo 10.000 SIT kupnine iz prodajne pogodbe. V teku pravde je ugotovil, da je kupnina v resnici znašala 15.000 SIT in je zato vložil novo tožbo na plačilo 15.000 SIT kupnine iz iste prodajne pogodbe. Kaj bo storilo sodišče?

Page 17: Avtorja vaj za civilno procesno pravo ne odgovarjava za pravilnost rešenih vprašanj

Sodišče ne bo zavrglo nobene tožbe; litispendenca je deloma podana, deloma ne v drugi pravdi mora sodišče 10.000 zavreči, o 5.000 pa vsebinsko odločiti (ker je v drugi pravdi podana litispendenca do 10.000).

9. primer:

A je proti B-ju vložil tožbo zaradi motenja posesti. Zahteval je, naj B odstrani kup peska, ki ga je nasul na njegovo zemljišče, hkrati pa je zahteval odškodnino za škodo, ki mu jo je B s tem povzročil. Ali je takšno združevanje zahtevkov dopustno?

Kumulacija ni možna; sicer gre za isti dejanski podlagi, vendar za različni pr. podlagi motenje posesti po SPZ, odškodnina po OZ. Tudi ne gre za isto vrsto postopka – oba sta pravdna, vendar je za motenje posesti predpisan poseben postopek v posestni tožbi je uveljavljanje odškodninskih zahtevkov izključeno, zato takšno združevanje zahtevkov ni dopustno.

10. primer:

Tožnik je s tožbo zahteval izročitev stvari na podlagi kupne pogodbe, kolikor bi sodišče ugotovilo, da ta ni veljavna, pa vrnitev plačane kupnine. Za kakšne združevanje zahtevkov gre? Kako se bo glasil izrek sodbe, če bo sodišče ugotovilo, da je kupna pogodba veljavna, in kako v primeru, če bo ugotovilo, da ni veljavna?

a. Gre za eventualno kumulacijo.b. Če je pogodba veljavna, bo v sodbi ugodeno primarnemu zahtevku, v sekundarnega pa se

sodišče ne bo spuščalo. Če pogodba ni veljavna, bo s sodbo primarni zahtevek zavrnjen in bo ugodeno sekundarnemu zahtevku.

11. primer:

Tožnik je s tožbo zahteval plačilo 10.000 SIT. Na glavni obravnavi je svoj zahtevek zmanjšal na 8.000 SIT. Ali je za to potrebna privolitev toženca?

Gre za zmanjšanje zahtevka, ki je lahko:

delni umik potrebujemo soglasje toženca (učinek ne bis in idem) delni odstop ne potrebujemo soglasja toženca (učinke pravnomočnosti)

V dvomu bi zmanjšanje zahtevka šteli za delni umik (ker nima učinka ne bis in idem).

12. primer:

Tožnik je zahteval plačilo obroka posojila, toženec pa je ugovarjal, da sploh ne obstoji posojilno razmerje. Tožnik je zato tožbo razširil, tako da je zahteval, da naj sodišče razen o plačilu obroka posojila odtoči še o obstoju posojilnega razmerja. Toženec, je ugovarjal, da se s tako razširitvijo tožbe ne strinja. Kaj bo storilo sodišče?

Gre za privilegirano spremembo tožbe najprej je bil vložen dajatveni, nato pa še vmesni ugotovitveni zahtevek, za katerega privolitev toženca ni potrebna, saj bi se v pravdi tako ali tako odločalo o obstoju posojilnega razmerja (predhodno vprašanje).

13. primer:

A je proti B-ju vložil tožbo za ugotovitev lastninske pravice na zemljišču, češ da je zemljišče pridobil na podlagi izročilne pogodbe, sklenjene z B-jevim prednikom. Izkazalo se je, da izročilna pogodba ni bila veljavna. A je nato spremenil svoje navedbe in zahteval, naj sodišče ugotovi njegovo lastninsko pravico na tem zemljišču na podlagi priposestvovanja. Ali gre za spremembo tožbe?

Page 18: Avtorja vaj za civilno procesno pravo ne odgovarjava za pravilnost rešenih vprašanj

Po civilistični teoriji gre za spremembo tožbe, po čisti procesni teoriji ne gre za spremembo tožbe in po ekvivalenčni teoriji gre za spremembo tožbe ( različna dejstva na tožbi). 184. člen ZPP ne daje odgovora na to, katero teorijo moramo uporabiti, le izključi civilistično.

14. primer:

A je od B-ja s tožbo zahteval izročitev klavirja na podlagi lastninske pravice. B je ugovarjal, da A

sploh ni lastnik klavirja. Ne glede na to pa klavirja ni dolžan izročiti tudi zato, ker mu ga je A dal v

najem. A je na to odgovoril, da je najemno pogodbo že odpovedal in da mu mora zato B vrniti klavir tudi na podlagi te pogodbe. Ali gre za spremembo tožbe?

Po čisti procesni teoriji tožbeni zahtevek ni spremenjen, po ekvivalenčni teoriji na meji.

15. primer:

A je proti B-ju vložil tožbo za plačilo 50.000 SIT po računu z dne 15.10.1992. Na obravnavi se je izkazalo, da je B to obveznost že izpolnil. A je nato izjavil, da mu B dolguje isti znesek tudi po računu z dne 15.1 1.1992. Ali gre za spremembo tožbe?

Pri čisti procesni teoriji je pri generičnih zahtevkih treba upoštevati dejstva, ker šele ta povedo, ali je to isti denar gre za spremembo tožbe.

16. primer:

A je vložil proti zavarovalnici tožbo za plačilo 100.000 SIT odškodnine za škodo, ki jo je utrpel v

prometni nesreči (trčenjem z B-jevim vozilom). V tožbi je navedel, da je za nesrečo kriv B, zato naj mu zavarovalnica povrne škodo na podlagi B-jevega zavarovanja odgovornosti. Na obravnavi se je izkazalo, da B ni kriv za nesrečo. A je nato izjavil, da zahteva plačilo odškodnine na podlagi svojega kasko zavarovanja. Ali gre za spremembo tožbe?

Po čisti procesni teoriji ne gre za spremembo tožbe, saj gre za isti denar (dobil bi isti denar).

17. primer:

Kakšen zahtevek lahko s tožbo uveljavlja A, če je z B-jem v obligacijskopravnem razmerju, v katerem:

je B dolžan bodisi A-ju omogočiti 7-dnevno uporabo svojega vikenda, bodisi izročiti 100.000 SIT po A-jevi izbiri;

je B dolžan A-ju bodisi omogočiti 7-dnevno uporabo svojega vikenda, bodisi izročiti 100.000 po B-jevi izbiri

je B dolžan A-ju omogočiti 7-dnevno uporabo svojega vikenda, te obveznosti pa se lahko reši s tem, da A-ju izroči 100.000 SIT.

ima A od B-ja pravico dobiti odškodnino za materialno škodo po §185 ZOR, vendar ne ve, ali lahko zahteva denarno odškodnino (to lahko dobi, če naturalna restitucija ni možna oz. ni smiselna) ali pa vrnitev v prejšnje stanje (do česar je upravičen, če je to možno in smiselno)

a. ni združevanja zahtevkov, če izbira upnik upnik se bo odločil, kaj hoče, in tožil na tisto dajatveni zahtevek

b. alternativna kumulacija zahtevkovc. nadomestno upravičenje fakultativna kumulacijad. eventualno podrejena kumulacija

Page 19: Avtorja vaj za civilno procesno pravo ne odgovarjava za pravilnost rešenih vprašanj

18. primer:

Tožnik je na naroku na katerem toženec ni bil prisoten, spremenil tožbo. Sodišče je spremembo tožbe dopustilo ter na istem naroku zaključilo obravnavo in izdalo obsodilno sodbo na podlagi spremenjene tožbe. Na vsako od navedenih vprašanj odgovorite le v enem stavku!

V čem je sodišče ravnalo napak; kako bi moralo ravnati? Katero temeljno načelo pravdnega postopka je bilo prekršeno in kateri pritožbeni razlog lahko uveljavlja toženec? Kakšna bo odločitev pritožbenega sodišča?

a. Če na naroku sodišče dovoli spremembo tožbe, mora narok preložiti in tožencu vročiti spremenjeno tožbo. Tožencu je treba dati dovolj časa, da se pripravi na obravnavanje na podlagi spremenjene tožbe.

b. Prekršeno je bilo načelo kontradiktornosti toženec lahko uveljavlja absolutno bistveno kršitev postopka.

c. Pritožbeno sodišče bo sodbo razveljavilo in jo poslalo v ponovno sojenje na 1. stopnjo.

19. primer:

Kakšen naj bo zahtevek, če v primeru jamčevanja za stvarne napake, kupec zahteva

razdrtje pogodbe, znižanje kupnine?

a. Dajatveni zahtevek.

b. Oblikovalni zahtevek, da se pogodba spremeni, tako da se zmanjša kupnina. Po oblikovalnem zahtevku se lahko zahteva denar nazaj.

20. primer:

Gostilničar je že novembra (z namenom uspešnega dela v naslednji poletni turistični sezoni) s pivovarno sklenil ekskluzivno pogodbo o dobavah piva. Dogovorjeno je bilo, da bo junija naslednje leto pivovarna gostilno opremila z potrebnimi napravami za točenje piva ter zalogami piva, obenem pa tudi poskrbela za zunanjo in celostno podobo gostilne, skladno z ekskluziviteto pivovarne. Ker marca naslednje leto pivovarna ni začela niti s pripravami na izpolnitev pogodbe, je gostilničar zaskrbljen. Odgovorne v pivovarni je povprašal, kako da še nič ni storjeno, odgovorili pa so mu, da se ne štejejo vezani s pogodbo. Gostilničar meni, da je pogodba veljavna in da jo je treba izpolniti. Kaj naj stori? Gostilničar je vložil ugotovitveno tožbo, pivovarna pa je ugovarjala, da pogodba ne obstoji, pravnega interesa za ugotovitev nečesa, česar ni, pa ne more biti. Kako naj ravna sodišče, če ugotovi, da pogodba res ne obstoji?

a. Gostilničar lahko vloži ugotovitveno tožbo (= ali pogodba obstaja?), saj je izpolnitev pogodbe ogrožena. Pogoj za dajatveno tožbo je, da je zahtevek zapadel, saj je šele takrat dolžnik dolžan izpolniti.

b. Pravni interes se ugotavlja glede na trditve tožnika, zato ugovor pivovarne ni relevanten. Če sodišče ugotovi, da pogodba ne obstoji, izda ugotovitveno sodbo.

21. primer:

A je z B-jem sklenil prodajno pogodbo, po kateri bi B moral stvar izročiti 15. marca. B pa je tega

dne A-ja obvestil, da od pogodbe odstopa zaradi spremenjenih okoliščin in da zato ni več zavezan k izpolnitvi. A meni, da pogoji za odstop od pogodbe niso izpolnjeni in da pogodba še vedno veljavno obstaja. Zato je vložil ugotovitveno tožbo — za ugotovitev, da obstoji veljavna prodajna pogodba. Ali je ravnal prav?

Page 20: Avtorja vaj za civilno procesno pravo ne odgovarjava za pravilnost rešenih vprašanj

A ni ravnal prav. Ker je zahtevek že zapadel, je treba vložiti dajatveno tožbo, saj za ugotovitveno ni več pravnega interesa. Vprašanje veljavnosti pogodbe se bo pri dajatveni tožbi reševalo kot predhodno vprašanje. Sodišče bo ugotovitveno tožbo zavrglo.

22. primer:

A je vložil tožbo za izpolnitev pogodbe. Toženec B je ugovarjal, da je bil ob sklenitvi pogodbe v zmoti. Ali sodišče ta ugovor sme upoštevati?

Ne, potrebna je nasprotna tožba.

23. primer:

A ima proti B-ju neposredno izvršljiv notarski zapis glede obveznosti milijon SIT iz posojilne pogodbe. Ker B ob zapadlosti ni plačal, je A proti njemu vložil tožbo. Kaj bo storilo sodišče?

Pri neposredno izvršljivem notarskem zapisu je obveznost ob zapadlosti neposredno izvršljiva v takem primeru se faza sodnega varstva preskoči. Sodišče bi tako tožbo zavrglo, ker ni pravnega interesa. Tožnik bi pravni interes imel, če sodbo rabi:

da bo zahteval izvršbo v tujini, kjer upoštevajo le sodbo, pri sodbi je daljši zastaralni rok

24. primer:

A je tožil B-ja, naj mu vrne računalnik, ki mu ga je posodil. Skliceval se je na svojo lastninsko pravico (reivindikacijska tožba). Med pravdo je B računalnik prodal C-ju, nato pa ugovarjal, da računalnika nima in da ga zato ne more vrniti. Kaj bo storilo sodišče?

Sodišče dokonča pravdo, kot da do odtujitve ni prišlo, in izda obsodilno sodbo (tožnik mora stvar vrniti). Sodba bo učinkovala proti pridobitelju (singularnemu nasledniku) med pravdo ali po pravdi.

25. primer:

A je z B-jem sklenil prodajno pogodbo glede določenega avtomobila. Ker B avtomobila ni izročil, je A proti njemu vložil tožbo za izpolnitev pogodbe (tj. izročitev avtomobila). Tekom pravde je B avto prodal in izročil C-ju. Ali bo sodišče tožbenemu zahtevku lahko ugodilo in ali bo morebitna obsodilna sodba učinkovala tudi zoper C-ja?

26. primer:

A je tožil B-ja na vrnitev 5.000.000 SIT posojila. Med pravdo je A to terjatev odstopil (cediral) C-ju. B je nato ugovarjal, da A-ju ničesar ni dolžan, saj je A terjatev med pravdo odstopil in ni več aktivno legitimiran. Kako naj ravnata A oz. C:

C naj v pravdo vstopi kot nov tožnik namesto A-ja; nič ni treba storiti; A še vedno ostane tožnik, vendar pa mora zahtevek spremeniti tako, da zahteva spolnitev v

korist C-ja.

27. primer:

A meni, da je postal lastnik določene nepremičnine s priposestvovanjem. Ker je v zemljiški knjigi kot lastnik še vedno vpisan B, ki domnevnemu priposestvovanju in prepisu lastninske pravice na A-ja nasprotuje, želi A vložiti tožbo. Kateri zahtevek je pravilen (ali morda kumulacija več zahtevkov – od teh):

Page 21: Avtorja vaj za civilno procesno pravo ne odgovarjava za pravilnost rešenih vprašanj

»Ugotovi se, da je A lastnik nepremičnine k.o., parcela……….«  »Ugotovi se, da je nastopilo priposestvovanje A-ja na nepremičnini……….« »B je dolžan priznati, da je A lastnik nepremičnine……..« »B je dolžan izstaviti listino, ki bo sposobna za prenos lastninske pravice na nepremičnini……,

(v petnajstih dneh, ker bo sicer izjavo nadomestila ta sodba)………« »B je dolžan izstaviti listino z naslednjo vsebino: Dovoljujem, da se pri nepremičnini……….

vknjiži…….«

a. Ugotovitvena tožba; ugotavlja se le obstoj pogodbe ali pravnega razmerja. PRAVILNO

b. Da je nastopilo priposestvovanje je dejstvo, pravica pa je lastninska pravica.c. Da bi bil nekdo dolžan priznati, da smo mi lastnik; to ne gre. To je bilo pred ugotovitveno

tožbo, zato se v praksi še pojavlja; naredili bi slab vtis, če bi naleteli na striktnega ?sodnika?.d. Sicer je v redu, vendar na koncu sodba nadomesti listino; kaj pa je v sodbi?e. To je zemljiškoknjižno dovolilo. Kdo ga podaja? Lastnik, mi pa trdimo, da smo mi lastnik, ker je

priposestvovalna doba že potekla.

28. primer:

SPZ določa, da imisije ne smejo presegati krajevno običajne mere. Ker A meni, da B z obratovanjem teniškega igrišča na sosednji nepremičnini povzroča prevelik hrup, želi vložiti tožbo. Kako naj oblikuje tožbeni zahtevek:

»B je dolžan opustiti povzročanje hrupa, ki izvira iz nepremičnine………zaradi………in ki presega krajevno običajno mero«

»B je dolžan prenehati z obratovanjem teniškega igrišča, ki povzroča….« »B je dolžan opustiti povzročanje hrupa, ki presega .... decibelov«

a. Zahtevek ni specifičen. Izvršno sodišče bi moralo rešiti vprašanje, kaj je to krajevno običajna mera.

b. Zahtevek ni materialnopravno opredeljen, saj sosed nima dolžnosti gledat, kaj bo delal na svojem zemljišču, ampak da to ne bo povzročalo prekomernih imisij.

c. Pravilen zahtevek. Moramo jasno specificirati, vendar se pri imisijah to velikokrat ne da.

29. primer:

A toži za plačilo odškodnine za duševne bolečine zaradi razžalitve. Po OZ sodišče za nepremoženjsko škodo prisodi pravično denarno odškodnino. Ali so pravilni tožbeni zahtevki: »Toženec je dolžan plačati pravično denarno odškodnino.«

»Toženec je dolžan plačati 100.000 SIT odškodnine.«

»Toženec je dolžan plačati 100.000 SIT.«

a. Tožbeni zahtevek mora biti vedno konkretiziran, specificiran z denarnim zneskom. Tožnik je tisti, ki mora določiti znesek, ki naj bi ustrezal standardu pravične denarne odškodnine (razen, kadar gre za stroške postopka), o čemer pa odloči sodišče.

b. Dodatek »odškodnina« ne spada v tožbeni zahtevek. V sodbi ni več pomembno, kaj mora plačati toženec, ampak koliko. Pravna kvalifikacija ne spada v tožbeni zahtevek, razvidna bo iz drugih delov tožbe (obrazložitev).

c. Tožbeni zahtevek se mora vedno glasiti tako, kot tožnik želi, da se glasi izrek sodbe. Tožbeni zahtevek mora biti napisan v obliki povelja. Ta oblika pravilna.

30. primer:

Page 22: Avtorja vaj za civilno procesno pravo ne odgovarjava za pravilnost rešenih vprašanj

A meni, da ima pravico, da lastnik stanovanja z njim sklene najemno pogodbo. Ker lastnik najemne pogodbe ne želi skleniti, A toži. Ali so pravilni zahtevki:

»Toženec je dolžan skleniti najemno pogodbo za stanovanje .... proti plačilu najemnine 50.000 SIT mesečno ter stroškov.«

»Sklene se najemna pogodba z naslednjo vsebino: (sledi konkretna navedba celotne pogodbe).«

»B je dolžan skleniti pogodbo z naslednjo vsebino: (sledi konkretna navedba celotne pogodbe« v petnajstih dneh, ker bo sicer pogodbo nadomestila ta sodba.«

»Ugotovi se, da obstoji najemna pogodba....«

a. Tožbeni zahtevek mora biti tak, kot bi želeli, da je napisan v izrek. V tem primeru ni dovolj določen; razmišljati je potrebno tudi o izvršbi.

b. Pogodba še ni sklenjena, niti oblikovana. Imamo pravico, da toženec z nami sklene pogodbo (mi damo ponudbo). Prišlo bi do dajatvene sodbe (zahtevamo storitev), zahtevek pa je v tem primeru oblikovalen.

c. Izvršilna klavzula ni nujen del sodbe, ampak izhaja iz zakona. Ni potrebno, ni pa moteče. Navadno se izvršilna klavzula doda zaradi »grožnje«.

d. Najemna pogodba še ne obstaja.

7. Intervencija in sosporništvo

1. primer:

Upnik A je vložil proti B-ju (enemu od dolžnikovih dedičev) tožbo za izpolnitev obveznosti, ki je izvirala iz pogodbe, ki jo je sklenil z dolžnikom pred njegovo smrtjo. B je ugovarjal, da še ni prišlo do delitve zapuščine in da bi zato moral A tožiti vse dediče. Kaj bo storilo sodišče?

Če gre za spor o konkretni stvari iz zapuščine, pride v poštev pravilo o skupni lastnini upnik mora tožiti vse dediče – gre za materialno, enotno in nujno sosporništvo. Če gre za denarni dolg, imamo pravilo o solidarni odgovornosti toži lahko vsakega posebej.

2. primer:

A ima proti B-ju pogodbeno predkupno pravico. Kljub temu je B stvar prodal C-ju, ne da bi o tem

obvestil A-ja. OZ določa, da predkupni upravičenec lahko zahteva razveljavitev pogodbe in da se stvar pod enakimi pogoji proda njemu. Koga in s kakšnim zahtevkom naj A toži?

A naj toži B in C na razveljavitev pogodbe med njima. B in C sta enotna in nujna sospornika.

3. primer:

Šestletni otrok je A-ju razbil šipo na A-jevi hiši in s tem A-ju povzročil 50.000 SIT premoženjske škode. A je vložil tožbo proti otrokovi materi na plačilo 50.000 SIT. V teku te pravde je iz istega razloga vložil novo tožbo, tokrat proti otrokovemu očetu, na plačilo 50.000 SIT. Toženi oče je predlagal, naj sodišče to tožbo zaradi litispendence zavrže. Kaj bo storilo sodišče?

V tem primeru sta mati in oče solidarna dolžnika. Ne gre za isto stranko, zato ugovor litispendence ni utemeljen in ni ovir za dve pravdi. Zaveza solidarnega dolžnika preneha, ko eden plača.

4. primer:

Oškodovanec A, ki je bil poškodovan v prometni nesreči, je vložil tožbo za povračilo škode proti povzročitelju nesreče (B-ju). B je o tožbi obvestil zavarovalnico, pri kateri je imel sklenjeno obvezno avtomobilsko zavarovanje. Zavarovalnica je v pravdo vstopila kot intervenient na B-jevi strani. Na

Page 23: Avtorja vaj za civilno procesno pravo ne odgovarjava za pravilnost rešenih vprašanj

obravnavi je skušala dokazati, da je A-jev zahtevek za povračilo nematerialne škode pretiran. Vendar je B trditve tožnika glede višine škode priznal in je nato sodišče zahtevku v celoti ugodilo. B je A-ju plačal dosojeni znesek, nato pa vložil tožbo proti zavarovalnici in uveljavljal regresni zahtevek. Ali zavarovalnica lahko proti njemu uveljavlja "ugovor slabega pravdanja"?

Gre za stransko intervencijo, pri kateri vedno obveljajo dejanja strank. Ker je zavarovalnica ugovarjala zahtevku, ki pa mu je bilo zaradi toženčeve pripoznave ugodeno, ima v postopku uveljavljanja regresnega zahtevka pravico »ugovora slabega pravdanja«.

5. primer:

A je z reivindikacijsko lastninsko tožbo tožil B-ja na izročitev stvari X. B je imel stvar v najemu na podlagi najemne pogodbe s C-jem, ki mu je zatrdil, da jo on njen lastnik. Kaj lahko stori?

Lahko imenuje prednika toženec (najemnik), ki si sam ne lasti pravice na stvari, lahko pozove pravnega prednika (najemodajalca), da vstopi v pravdo.

6. primer:

Kupec je prodajalca tožil za povračilo škode, ki je nastala zaradi napake na stvari (električnemu

kuhalniku), ki ga je kupil. Ali ima proizvajalec te stvari pravni interes, da se v pravdo vključi kot intervenient?

Da. Proizvajalec s stransko intervencijo varuje svoj položaj.

7. primer:

V zgornjem primeru proizvajalec za pravdo ni vedel in se vanjo ni vključil. Sodišče je ugotovilo, da je prodana stvar imela napako in je prodajalca obsodilo na plačilo odškodnine. Nato je prodajalec vložil regresni zahtevek proti proizvajalcu. Ali v tej pravdi proizvajalec lahko uveljavlja, da je bila stvar (ko je bila prodana kupcu) brezhibna? Kako pa bi bilo v primeru, če bi se prodajalec o prvi pravdi obvestil proizvajalca, ta pa na obvestilo o pravdi ne bi reagiral?

a. Da. Če se proizvajalec v 1. pravdo ni imel možnosti vključiti, mora imeti v 2. pravdi možnost ugovora slabega pravdanja.

b. Če se proizvajalec kljub obvestilu o pravdi v pravdo ne spusti, pride do intervencijskega učinka proizvajalec ne bo več mogel ugovarjati niti dejanskim niti pravnim stališčem v prvi pravdi konec.

8. primer:

Naročnik je z izvajalcem sklenil pogodbo o delu (izdelava in oprema kuhinje). Posamezno delo polaganje ploščic) je izvajalec poveril podizvajalcu. Ploščice v kuhinji so nato odpadale (zaradi slabega lepila). Naročnik je vložil tožbo proti izvajalcu, s katero je uveljavljal znižanje cene. Podizvajalec se je v pravdo vključil kot intervenient in navajal, da je naročnik vztrajal pri uporabi prav tega lepila, čeprav ga je podizvajalec izrecno in ponovljeno opozoril, da to lepilo ni dovolj dobro. Vendar je toženec (izvajalec) zahtevek pripoznal. Nato je uvajalec vložil tožbo proti podizvajalcu in uveljavljal regresni zahtevek. Ali lahko podizvajalec v tej pravdi uveljavlja ugovor slabega pravdanja?

Da, ker ni intervencijskega učinka, saj je toženec opravljal procesna dejanja v nasprotju z intervenientovimi.

9. primer:

A in B sta oškodovancu C-ju povzročila škodo. C je na povračilo celotne škode tožil A-ja. B se je v pravdo vključil kot intervenient. V pravdi je sodišče ugotovilo, da je bilo ravnanje storilcev protipravno,

Page 24: Avtorja vaj za civilno procesno pravo ne odgovarjava za pravilnost rešenih vprašanj

da obstaja vzročna zveza, odgovornost in škoda. Kasneje je B tožil sostorilca A-ja z regresnim zahtevkom za povračilo polovice zneska, ki ga je storilec B moral plačati oškodovancu C-ju. Ali lahko C v tej pravdi uveljavlja, da njuno ravnanje sploh ni bilo protipravno, pa tudi da tako velike škode, kot jo je ugotovilo sodišče v prvi pravdi, ni bilo?

Ne. Gre za stransko intervencijo med solidarnimi dolžniki – velja jasen intervencijski učinek. C ne more uveljavljati, da ravnanje ni bilo protipravno. Lahko pa bi npr. povedal, da ni bil prišteven – prištevnost v 1. pravdi ni bila pomembna.

10. primer:

A.A. in B.B., oba slušatelja izrednega študija na PF, sta proti PF vložila tožbo za znižanje cene šolnine, kot jamčevalne sankcije za napako - nekvalitetno izvedbo predavanj. V pravdi je A.A. pri zahtevku vztrajal in se kvalitetno pravdal, B.B. pa se je zahtevku odpovedal. Ali sme sodišče glede A-ja izdati ugodilno sodbo, proti B-ju pa zavrnilno sodbo (sodbo na podlagi odpovedi zahtevku)?

Da. Če je istovrstna podlaga, še ne pomeni, da izgubiš individualne pravice – sam se odločiš, ali jih boš varoval in kako. Gre za navadna in formalna sospornika.

11. primer:

A je kot lastnik zemljišča a vložil proti B-ju in C-ju kot solastnikoma zemljišča b tožbo na ugotovitev, da ima pravico služnosti poti preko zemlišča b. B je ugovarjal zahtevku, C pa je zahtevek pripoznal. Ali sme sodišče zahtevek proti B-ju zavrniti, glede A-ja pa zahtevku ugoditi (s sodbo na podlagi pripoznave)?

Ne. B in C sta enotna sospornika (ker gre za služnost), njuni dejanji oz. ravnanji si nasprotujeta. Po zakonu obvelja tisto ravnanje, ki je bolj koristno glede na cilj postopka za sospornika. Zato sodišče pripoznave zahtevku ne sme upoštevati.

12. primer:

A in B sta solastnika stvari X vsak s po 50% solastniškim deležem. Proti njima je C vložil tožbo na ugotovitev, da je on lastnik stvari X. B je zahtevku ugovarjal, A pa ga je pripoznal. Kaj bo naredilo sodišče?

Kar stranke lahko naredijo po materialnem pravu, lahko tudi po procesnem pravu. Z idealnim deležem je možno razpolagati. A in B sta navadna materialna sospornika. Če lahko A proda, lahko tudi pripozna. Posledica je sodba na podlagi pripoznave lastnik je zdaj C. Če se B uspešno upira, potem sta solastnika B in C.

13. primer:

Kupec je proti zakoncema kot prodajalcema vložil tožbo za izpolnitev obveznosti iz prodajne pogodbe za prodajo avtomobila, ki spada v njuno skupno premoženje. Kakšna sospornika sta zakonca?

Zakonca sta v tem primeru materialna, enotna in nujna sospornika.

14. primer:

Zakonita dediča Z1 in Z2 (zapustnikova nečaka, ki bi dedovala, če bi prišlo do zakonitega dedovanja) sta proti oporočnemu dediču (O) vložila tožbo za razveljavitev oporoke. Kaj lahko stori Z3 – tretji zapustnikov nečak:

v pravdo se lahko vključi kot nov tožnik in s tem pridobi položaj navadnega sospornika v pravdo se lahko vključi kot nov tožnik in s tem pridobi položaj enotnega sospornika v pravdo se lahko vključi kot stranski intervenient na strani tožnikov

Page 25: Avtorja vaj za civilno procesno pravo ne odgovarjava za pravilnost rešenih vprašanj

v pravdo se lahko vključi kot sosporniški intervenient na strani tožnikov proti istemu oporočnemu dediču (O-ju) lahko vloži ločeno tožbo za razveljavitev oporoke

a. ne

b. jac. ja; Z3 ima pravni interes (če bo oporoka razveljavljena, bo tudi on takoj dedoval). Enotni

sosporniki (sodba učinkje tudi na ostale sospornike). Če Z1 in Z2 ne uspeta red iudicata z učinkom ne bis in idem za vse zakonite dediče. Tu ni regresnih zahtevkov neposredno sodba deluje na tretjega.

d. ja; kot sosporniški intervenient se lahko vključi tisti, ki bi lahko v pravdi sodeloval kot enotni sospornik. Sodba neposredno učinkuje na intervenienta.

e. ne; enotno sosoporništvo dediči so ista stranka. Vložitev ločene tožbe preprečuje litispendenca. Lahko se vključi le v tekočo pravdo.

8. Vrnitev v prejšnje stanje, vročanje, roki

1. primer:

Toženec, ki predhodno ni odgovoril na tožbo, ni prišel na prvi narok za glavno obravnavo in sodišče je izdalo bo na podlagi izostanka (stari ZPP). Nato je predlagal vrnitev v prejšnje stanje ter pri tem navedel, da je bil v času naroka hudo bolan in da je telefonsko želel obvestiti sodnico, vendar ga v centrali sodišča niso hoteli prevezati k sodnici. Kot dokaz za svoje navedbe je predlagal vpogled zdravniškega potrdila -- na tem je pisalo "dne…je…visoko febrilen in ni sposoben za svoje delo." Sodišče je predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrnilo. S pritožbo in revizijo pritožnik ni uspel. Ali bo pritožnik uspel z ustavno pritožbo? (Sklep Vrhovnega sodišča št. II lps 167/97 z dne 25.3.1998 ter sklep Ustavnega sodišča v zadevi Up 184/98 z dne 2.2.1999).

Ne. Bolezen bi lahko bila opravičljiv razlog, vendar ni ne zatrjeval, ne dokazoval, da je bolezen nastopila nepričakovano. Navadna bolezen ni opravičljiv razlog, saj bi lahko kaj storil. Dogodek mora biti nepričakovan.

2. primer:

Po prejemu obsodilne sodbe sodišča prve stopnje je odvetnik toženca osmi dan pritožbenega roka odšel na lov na Hrvaško. Tam je nameraval ostati štiri dni, vendar se je zastrupil s hrano, kar potrjuje tudi zdravniško potrdilo, izdano v zagrebški univerzitetni kliniki. Zdravnik ga tudi opravičuje od dela za čas "odvisno od tegob". Nato je ostal na okrevanju pri sorodnikih v Zagrebu, v kraj odvetniške pisarne pa se je vrnil popoldne, zadnji dan pritožbenega

roka. Pritožbo skupaj s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje je vložil tri dni zatem. Ali sme sodišče predlog za vrnitev v prejšnje sanje zavrnil z utemeljitvijo:

da bi odvetnik pritožbo lahko izdelal že preden je odšel na lov, saj je pred odhodom na lov potekla že polovica pritožbenega roka;

da bi lahko telefonsko iz bolnišnice poskrbel za substitucijo; da bi lahko pritožbo vložil zadnji dan pritožbenega roka da je v primeru daljše odsotnosti odvetnik dolžan delo v pisarni organizirati tako, da bo

poskrbljeno za normalno delo, tudi če se odvetniku ob odsotnost zgodi kaj nepredvidenega

a. NE, ne more se zahtevati pisanje pritožb na zalogo.

b. DA; zaupno razmerje med odvetnikom in stranko; odvetniki pogosto najdejo zamenjavo.c. DA, lahko bi se poslužil kratke vloge, ki bi jo v 3 dneh dopolnil.d. DA.

3. primer:

Page 26: Avtorja vaj za civilno procesno pravo ne odgovarjava za pravilnost rešenih vprašanj

Študent je odšel na mesec in pol trajajoče potovanje. Pooblaščenca za sprejem pisanj ni postavil, odsotnosti uradno ni priglasil. V vmesnem času mu je bila po pravilih o fikciji opravljena vročitev tožbe, potekel pa je tudi rok za odgovor pritožbo in sodišče je izdalo zamudno sodbo. Ali lahko toženec uspe s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje? Kaj pa če bi študent šel na potovanje za dobre tri mesece?

a. Da (v predpisanem roku: 15 dni / 3 mesece).b. Če bi bil odsoten dlje kot 3 mesece, ima možnost vložiti predlog za obnovo postopka.

5. primer:

A je sodbo v sporu za izpolnitev pogodbe prejel po pošti 10.7. Pritožbeni rok je 15 dni. ZPP določa, da v primeru, če je zadnji dan pritožbenega roka sobota, nedelja, praznik ali drug dela prost dan, ki ga določa zakon o praznikih, se izteče rok s pretekom prvega naslednjega delavnika. Po Zakonu o sodiščih so v času med 15. julijem in 15. avgustom sodne počitnice, ko sodišče opravlja le nujne zadeve (obravnavana pa med te ne sodi). Roki med sodnimi počitnicami ne tečejo. Kdaj začne teči in kdaj bo potekel pritožbeni roka?

Pritožbeni rok začne teči 10.7., potem se 15.7. prekine in 1 mesec ne teče nadaljuje se 16.8., ki je 5. dan roka. Rok poteče 25.8.

6. primer:

Pritožbeno sodišče je sodbo po nejavni seji izdalo 15.9.2000. Pet dni pred tem je tožnik odpovedal pooblastilo odvetniku, ki ga je dotlej zastopal. Sodišče je sodbo vročilo odvetniku. Prejel jo je 30.10. Ta je sodbo poslal stranki, ki jo je prejela 15.11. Stranka je revizijo vložila 10.12.2000. Ali je revizija pravočasna (rok za revizijo je 30 dni)?

Ne. Stranka je naredila napako, ker sodišča ni obvestila o preklicu 30.10. začne teči rok.

7. primer:

A, slovenski državljan s stalnim prebivališčem v Amsterdamu, je vložil tožbo pred sodiščem v Ljubljani. Kako naj mu sodišče vroči odgovor na tožbo in poziv na narok za glavno obravnavo?

Oseba, ki je v tujini TOŽNIK, mora v Sloveniji postaviti pooblaščenca za sprejemanje pisanj, ki ima dolžnost, da to zahtevo spravi do stranke. Sodišče pozove tožnika, naj si postavi pooblaščenca, sicer bo zavrglo tožbo.

8. primer:

A je vložil tožbo zoper B-ja. Ker mora biti v tožbi označeno tudi prebivališče strank, je vpisal B-jevo prebivališče – prepisal je podatke iz Centralnega registra prebivalstva. Ko je sodišče poskusilo opraviti vročitev, se je pošiljka s tega naslova vrnila nevročena z oznako »odselil, neznano«. Kako raj ravna sodišče v tem primeru:

a. tožbo naj A-ju vrne v popravo; v tožbi namreč ni označeno pravo prebivališče nasprotne stranke in očitno tožba ni popolna; če A tožbe ne bo popravil z navedbo pravega naslova toženca, bo sodišče tožbo zavrglo;

b. vročitev naj se enostavno opravi tako. da se obvestilo pusti na naslovu, ki je v Centralnem registru prebivalstva vpisan kot prebivališče toženca, čeprav toženec tam dejansko več ne stanuje po pravilih o fikciji vročitve se bo vročitev štela za opravljeno;

c. nič od zgoraj navedenega, pač pa…………a. NE; A se lahko zanese na podatke v centralnem registru. Če se tožba ne more vročiti, ker se

je toženec odselil, to ni nepopolna vloga.b. NE, ker se ve, da toženec tam ne stanuje več.c. Sodišče mora samo najti toženca. Opravi naj poizvedbe, kam se je odselil. Ni dolžnost strank,

da odkrijejo pravi naslov.

Page 27: Avtorja vaj za civilno procesno pravo ne odgovarjava za pravilnost rešenih vprašanj

9. primer:

A je proti B-ju vložil tožbo. Na tožbo je 28. dan po vročitvi odgovoril odvetnik, ki je navedel, da zastopa B-ja, vendar pooblastila ni priložil. Sodišče je odvetniku določilo 8-dnevni rok za predložitev pooblastila. Odvetnik je pooblastilo predložil 20 dni po vročitvi sklepa o obveznosti predložitve pooblastila. Ali lahko sodišče, ki zamudne sodbe ni izdalo takoj po preteku roka za predložitev pooblastila, še izda zamudno sodbo z utemeljitvijo, da toženec ni odgovoril na tožbo?

Da. Gre za sodni rok, ne zakonski, ki je načeloma podaljšljiv, vendar samo tekom roka. Sodišče lahko izda zamudno sodbo tudi po 2 letih, čeprav bi vmes dobilo pooblastilo. Navadno se zaradi hudih posledic sodišča temu izogibajo.

9. Stroški

1. primer:

A (ki je iz Celja) je za zastopanje pred sodiščem v Mariboru pooblastil odvetnika iz Celja. V pravdi je zmagal. Priglasil je tudi stroške, vključno z odvetnikovimi potnimi stroški (kilometrina za 4 vožnje odvetnika iz CE v MB na obravnavo). Sodišče je zahtevek za ta del stroškov postopka zavrnilo. Ali je ravnalo prav? Ali lahko odvetnik od A-ja kljub temu, da je sodišče zavrnilo povrnitev teh stroškov, zahteva, naj mu A plača te potne stroške?

Sodišče je ravnalo prav. To ni nujni strošek (lahko bi si izbral odvetnika iz MB). Sodišče prizna samo potrebne stroške. Odvetnik sme po tarifi zahtevati povrnitev teh stroškov od stranke, ki jo zastopa.

2. primer:

A je B-ja tožil za plačilo 10.000.000 SIT odškodnine. Obe stranki sta v pravdi imeli odvetnika. A je končno priglasil 400.000 SIT stroškov, B pa je priglasil 500.000 SIT stroškov. Sodišče je zahtevku delno ugodilo za znesek 2.000.000 SIT, za 8.000.000 SIT pa je zahtevek zavrnilo. Kakšna naj bo odločitev sodišča o stroških (če sodišče v celoti izhaja iz načela uspeha)?

Načelo uspeha: tisti, ki izgubi, mora plačati stroške tistemu, ki v pravdi zmaga. Tožnik uspe v višini 2 mio, toženec v višini 8 mio 20% stroškov tožnika = 80k; 80% stroškov toženca = 400k tožnik tožencu dolžan plačati 320k.

3. primer:

V pravdnem postopku je tožnik, ki ga je zastopal odvetnik, uspel z zahtevkom za plačilo 10 milijonov SIT. Odvetnik je imel s stranko (tožnikom) sklenjen dogovor za plačilo po uspehu 15% od prisojenega. Po odvetniški tarifi bi plačilo sicer znašalo 400.000 SIT, 100.000 SIT pa bi znašale sodne takse. Odvetnik je v postopku priglasil stroške. Kako naj sodišče obračuna, koliko stroškov postopka mora plačati toženec? Koliko bo končen izkupiček tožnika, koliko odvetnika?

Kar je med odvetnikom in stranko, se sodišča ne tiče, zato bo zaračunalo tožencu stroške po tarifi 500k. Ker je stranka odvetniku dolžna 15% od 10 mio = 1,5 mio, bo njen končni izkupiček 10 mio + 0,5 mio (stroški) – 1,5 mio (nagrada odvetniku) = 9 mio. Torej: Stranka dobi 9 mio, odvetnik 1,5 mio, toženec pa palača 0,5 mio stroškov.

5. primer:

Tožniku A-ju je bila dodeljena polna brezplačna pravna pomoč (plačilo taks, stroški dokazov, neodplačni odvetnik). Tožil je B-ja, B pa je za zastopanje v pravdi pooblastil odvetnika.

ali mora A, če v pravdi izgubi, B-ju povrniti stroške (vključno s stroški in nagrado B-jevega odvetnika)? Ali lahko B, če A nima denarja, povrnitev nagrade za odvetnika terja od države?

ali lahko A, če v pravdi zmaga, od B-ja uveljavi povrnitev stroškov; ali to lahko stori država?

Page 28: Avtorja vaj za civilno procesno pravo ne odgovarjava za pravilnost rešenih vprašanj

ali lahko država v primeru, če A v pravdi zmaga (šlo pa je za velik znesek; npr. 20.000 EUR) in s tem pridobi velika finančna sredstva, od A-ja zahteva povrnitev stroškov, ki jih je A dobil v sistemu brezplačne pravne pomoči?

a. Če dobiš polno brezplačno pravno pomoč [BPP], ta ne pokriva grozečih stroškov, če bomo v pravdi izgubili. A se mora zavedati, da če bo izgubil, bo moral nasprotni stranki te stroške povrniti. Grozeči stroški so le za 1/2 zmanjšani (po ZPP&ZBPP). B povrnitve nagrade za odvetnika ne more zahtevati od države. Po ZPP ima pravico do povračila stroškov le od tožnika. Za toženca to zoprno, če ga toži revna oseba.

b. Po ZPP lahko tožnik od toženca zahteva povrnitev stroškov, če zmaga. Po ZBPP je tista, ki je imela stroške država zakonita cesija.

c. Zaradi izida pravde A ni več reven. Naknadna pridobitev premoženja se lahko upošteva. Primarno bo država terjala od toženca, če pa ta nima, lahko terja od tožnika, ki je dobil BPP. Odg.: LAHKO, ampak šele, če od toženec obveznosti plačila stroškov ne bo mogel poravnati.

10. Dokazovanje

4. primer:

A je z lastninsko tožbo zahteval od B-ja, da mu izroči avtomobil, za katerega je A trdil, da je njegov. B je ugovarjal, da ima sporni avtomobil upravičeno v posesti na podlagi najemne pogodbe z A-jem. Sodišče je ugotovilo, da je A res lastnik in da je avto res v posesti B-ja. Glede dejstev, ali med A-jem in B-jem glede tega avtomobila obstaja veljavno najemno-pogodoeno razmerje, pa je sodišče po izvedbi razpoložljivih dokazov ostalo v dvomu. Kakšna bo odločitev

sodišča?

Stvar bo pripadla A-ju, če B ne dokaže obstoja najemne pogodbe. Če se ne da ugotoviti, ali dejstvo obstaja ali ne, presodimo po dokaznem bremenu. Obstaja povezanost trditvenega in dokaznega bremena; tisti, ki nekaj trdi, pa ne dokaže, trpi škodo, če to ostane nedokazano.

5. primer:

Kakšna naj bo odločitev sodišča v zgornjem primeru, če sodišče glede dejstev, ki utemeljujejo najemno pogodbeno razmerje, meni, da je verjetneje, da takšno razmerje obstaja kot da ne obstaja?

Rešitev bi morala biti ista kot zgoraj, saj za morebitno odločbo verjetnost ne zadostuje, potrebno je prepričanje.

6. primer:

Kakšna pa bi bila odločitev sodišča v zgornjem primeru, če bi sodišče ob ugotovljenih dejstvih

ostalo v dvomu, ali je glede na določbe ZOR omenjeno pogodbo treba šteti za nično ali za veljavno?

Iura novit curia - sodišče ne more reči, da je glede pravnih norm v dvomu, saj pravo pozna po UD. Vsebino pravne norme mora sodišče ugotoviti + če se le da, naj pogodba ostane v veljavi.

7. primer:

V pravdi za plačilo odškodnine je sodišče ugotovilo, da je škoda nastala s tem, ko je steklenica gazirane mineralne vode, postavljena na polici v trgovini, eksplodirala, drobci stekla pa so poškodovali tožnico. Ali je ob dilemi, ali gre za objektivno ali krivdno odgovornost, ugotavljanje, ali je v opisani situaciji steklenica nevarna stvar, dejansko ali pravno vprašanje?

Page 29: Avtorja vaj za civilno procesno pravo ne odgovarjava za pravilnost rešenih vprašanj

Gre za pravno vprašanje, sodišče mora samo določiti pravno kvalifikacijo. Od tega, ali je steklenica nevarna stvar, je odvisno, ali gre za objektivno odgovornost ali ne.

8. primer:

A je B-ja tožil na plačilo odškodnine za škodo. B je predlagal izvedbo dokazov (zaslišanje prič, ogled), ki naj bi izkazali obstoj dejstev, potrebnih za ugotovitev, da ni podana njegova krivda. Sodišče je izvedbo teh dokazov zavrnilo z utemeljitvijo, da:

že iz ostalih izvedenih dokazov izhaja, da ni kriv; že iz ostalih izvedenih dokazov izhaja, da je kriv; da so bili ti dokazi predloženi prepozno (kasneje kot na prvem naroku) da so bili ti dokazi

pridobljeni s kršitvijo človekovih pravic da predlagatelj dokaza ni navedel, kaj konkretno naj bi se s temi dokazi ugotovilo, zakaj meni,

da bi dokaz lahko bil uspešen, in zakaj meni, da so dejstva, ki naj se s temi dokazi ugotovijo, pravno relevantna.

da je predlagatelj sicer navedel tisto, kar je navedeno v zgornji točki, vendar že iz samega dokaznega predloga glede ogleda izhaja, da tam sploh ni več mogoče ničesar ugotoviti (ker je npr. kraj dogodka že spremenjen), predlagana priča pa o relevantnih dejstvih tudi ne more nič vedeti;

da bi predlagana priča govorila le o tem, kar je o spornem dogodku izvedela od neke druge osebe (hear-say), ne pa z neposrednim zaznavanjem

da dokazov za ugotovitev (ne)krivde ni treba izvajati, saj je treba zadevo obravnavati po pravilih o objektivni odgovornosti

a. OK; ni potrebno nadaljnje dokazovanje

b. ne; vnaprejšnja dokazna ocenac. OK, razen če brez lastne krivde ni mogel navesti/predložiti dokazov na 1. narokud. OKe. OK; pomemben razlog, ki lahko utemelji zavrnitev dokaznih predlogov.f. OK; je sprejemljiv razlog, a se lahko nevarno približa prepovedi vnaprejšnje dokazne oceneg. ne; pri nas ni dokaznega pravila o prepovedi hear-saya (ni prepovedan)h. OK; primer irelevantnega dokaza

9. primer:

A je proti B-ju vložil tožbo z zahtevkom, naj sodišče ugotovi, da je 33% lastnik določenega vikenda. V tožbi je navedel, da je bil lastnik te hiše sicer B, vendar je ob njegovi daljši odsotnosti, ko je hiša propadala, A opravil nujna popravljalna dela ter s tem vrednost vikenda povečal za 50%. Zato naj bi nastala na tem vikendu solastnina (poslovodstvo brez naročila). Predlagal je zaslišanje prič, ki naj bi potrdile nujnost del ter njihovo opravo ter izvedbo dokaza z izvedencem-cenilcem, ki naj bi ocenil vrednost hiše pred in po posegu. Ali naj sodišče izvede ponujene dokaze?

Ne, ker tožba ni sklepčna. Vsa dejstva so sporna. Dokazov ni treba izvesti, ker niso relevantni. Če bi dokazal, da se hiše ni niti pritaknil zavrnilna sodba. Če se ugotovi, da je vse naredil tudi zavrnilna sodba. Taka situacija (=gestija) utemelji obligacijskopravni zahtevek, ne pa stvarnopravnega. Utemeljuje le denarni zahtevek, ne pa lastniškega. Ta tožba je nesklepčna, zato ne bomo izvajali dokazov, pač pa bomo zavrnili zahtevek.

10. primer:

A je vložil tožbo proti B-ju za plačilo 1.000.000 SIT kot odškodnine za kršitev pogodbe. Navedel je, da je pogodbo B sicer sklenil s C-jem, vendar je nato terjatve iz te pogodbe C cediral na A-ja. Nadalje je navedel, da je B kršil pogodbo in da je zato prišlo do več vrst škode (dejanska škoda, izgubljeni dobiček). B je vse ugovarjal: navedel je, da do cesije terjatev od C-ja na A-ja ni prišlo, prav tako pa ni bilo nobenih kršitev pogodbe in tudi škoda A-ju ni nastala. Sodišče je ugotovilo, da cesija terjatev od

Page 30: Avtorja vaj za civilno procesno pravo ne odgovarjava za pravilnost rešenih vprašanj

C-ja na A-ja ni veljavna. Ali naj izvede ostale ponujene dokaze - glede okoliščin o sklepanju in kršitvi pogodbe, glede škode?

Ko ena od strank daje več argumentov, je za uspeh dovolj, če uspe eden sodišču ni več treba izvajati dokazov za ugotovitev ostalih okoliščin.

11. primer:

A je proti B-ju vložil tožbo za vračilo avtomobila. Navedel je, da je ta avto B-ju izročil na podlagi najemne pogodbe, vendar pa je ta že potekla. Predlagal je zaslišanje oseb C in D, ki naj bi bili ob sklenitvi ustne pogodbe prisotni, ter zaslišanje strank. B je v odgovoru na tožbo priznal, da ima res v posesti A-jev avtomobil, zanikal pa je, da sta z A-jem sklenila kakšno najemno pogodbo. Ali naj sodišče izvede predlagane dokaze?

Ne. Tudi če je vse res, kar pravi toženec, se zahtevku ugodi, ker je toženec sam priznal, da je tožnik lastnik, on pa ima stvar le v posesti.

11. Pravnomočnost

1. primer:

Sodišče je v pravdi med A-jem in B-jem ugotovilo, da je A lastnik neke stvari. Nato je C vložil tožbo proti A-ju in zahteval, naj to stvar izroči njemu, češ da je on njen lastnik. A je ugovarjal, da je sodišče že v prejšnji pravdi pravnomočno ugotovilo, da je on lastnik. Ali ima prav?

Ne. Sodba učinkuje med strankama (inter partes, med A in B) in ne preprečuje 3. osebi (C), da uveljavlja, da je ona že od nekdaj lastnik.

2. primer:

Zakoniti dedič A je tožil oporočnega dediča na razveljavitev oporoke zaradi napake v obliki. Sodišče je tožbeni zahtevek zavrnilo. Kasneje je zakoniti dedič B vložil novo tožbo za razveljavitev oporoke iz istega razloga. Ali je ta tožba dopustna?

Ne. Zakonita dediča sta enotna sospornika sodba učinkuje tudi na tiste, ki so v razmerju do stranke potencialni enotni sosporniki.

3. primer:

Oškodovanec A, ki je bil kot potnik v avtobusu poškodovan v prometni nesreči, je vložil tožbo za povračilo škode proti avtobusnemu podjetju. Sodišče je njegovemu zahtevku ugodilo, ker je ugotovilo, da je za nesrečo odgovoren voznik avtobusa. Kasneje je vložil tožbo proti prevoznemu podjetju še oškodovanec B. Toženo podjetje je ugovarjalo, da nesreče ni zakrivil njihov voznik, ampak voznik tovornjaka, B pa se je skliceval na to, da je bilo že v prejšnji pravdi ugotovljeno, da je za nesrečo odgovoren voznik avtobusa in da je sodišče dolžno upoštevati to sodbo. Ali ima prav?

Ne. Tisto, kar je odločeno v prvi pravdi, nima nobenega učinka na drugo pravdo, saj stranki nista isti sodba učinkuje inter partes.

4. primer:

S pravnomočno sodbo je bilo ugotovljeno, da je A oče otroka B. Ali lahko C vloži tožbo na ugotovitev, a je on oče tega otroka?

Ne. Če je očetovstvo ugotovljeno s pravnomočno sodbo (na podlagi tožbe za ugotovitev očetovstva), ga ni mogoče izpodbijati. V statusnih sporih odločbe učinkujejo erga omnes.

Page 31: Avtorja vaj za civilno procesno pravo ne odgovarjava za pravilnost rešenih vprašanj

5. primer:

A je tožil B-ja na vrnitev posojila. Na glavni obravnavi je sodišče ugotovilo, da terjatev še ni zapadla, zato je tožbeni zahtevek zavrnilo. Čez mesec dni je potekel rok za izpolnitev obveznosti. Ali lahko vloži A novo tožbo in ponovno zahteva plačilo iste terjatve?

DA. Če kaj s pravnomočnostjo ni zajeto in se zgodi kasneje, ne bis in idem ne pride v poštev.

6. primer:

A je tožil B-ja za plačilo 50.000 SIT. Sodišče je na zadnji glavni obravnavi ugotovilo, da terjatev še ni pačana, naslednji dan pa je B A ju nakazal dolgovani znesek. Čez nekaj dni je dobil sodbo, da je A-ju dolžan plačati 50.000 SIT. Kaj naj stori?

B naj ničesar ne naredi, ampak čaka. Upnik ima sedaj denar in sodbo če bi upnik zahteval izvršbo, bi toženec lahko to dejstvo (da je že plačal) ugovarjal v izvršilnem postopku.

7. primer:

Pešec A je vložil proti vozniku B-ju tožbo za plačilo odškodnine na podlagi krivdne odgovornosti za škodo, ki jo je utrpel v prometni nesreči. Sodišče je tožbeni zahtevek zavrnilo, ker je ugotovilo, da toženec B ni kriv za nesrečo, ker so mu odpovedale zavore. Ali lahko vloži A novo tožbo in zahteva odškodnino na podlagi objektivne odgovornosti?

Prva sodba ni bila zakonita. Avtomobil je nevarna stvar, glede katere velja objektivna odgovornost, ne pa krivdna. Po čisti procesni teoriji druga tožba ne bi bila dopustna, ker je tožbeni zahtevek isti. Tudi po ekvivalenčni teoriji tožba ni dopustna, saj se je spremenila le pravna kvalifikacija, kar se ne nanaša na bistveno drugačno pravno podlago. Po pravilu iura novit curia bi moralo to sodišče samo ugotoviti. Za to, da je s sodbo nekaj narobe, so na voljo pravna sredstva le v tem, istem postopku.

8. primer:

A je vložil proti B ju tožbo za plačilo odškodnine. V tožbi je navedel, da je imel B v najemu njegov avto in da ga je poškodoval, zato zahteva odškodnino na temelju pogodbene odškodninske odgovornosti. Sodišče je njegov tožbeni zahtevek zavrnilo, ker je ugotovilo, da najemna pogodba ni bila sklenjena. Ali lahko vloži A novo tožbo za povračilo škode na temelju nepogodbene odškodninske odgovornosti?

Gre za isti denar, ki ga zahteva samo po drugem pravnem temelju. Tožba ni dopustna po čisti procesni teoriji, pa tudi po ekvivalenčni ne (dejanska podlaga je ista oz. ni bistveno spremenjena).

9. primer:

A je tožila B-ja za plačilo dela, ki ga je opravljala na njegovi kmetiji, ker je mislila, da se bo B z njo poročil. Ker sta se kasneje sprla, je A vložila tožbo in zahtevala plačilo dela. Sodišče je ugotovilo, da pogodba o delu ni bila sklenjena in je njen tožbeni zahtevek zavrnilo. Ali lahko A vloži novo tožbo in zahteva isti znesek na podlagi neupravičene pridobitve?

Ne, ker gre bolj ali manj za isto dejansko podlago. Če bi v drugi tožbi zatrjevala, da ne bi delala, če bi vedela, da se ne bosta poročila, pa bi bila nova tožba dopustna.

10. primer:

A je zahteval od B-ja izročitev stvari na podlagi kupne pogodbe. Sodišče je njegov tožbeni zahtevek zavrnilo, ker je ugotovilo, da kupna pogodba ni bila veljavna. A je vložil novo tožbo in zahteval vrnitev plačane kupnine. Ali je ta tožba dopustna?

Da, saj vrnitev stvari ni isto kot vrnitev kupnine.

Page 32: Avtorja vaj za civilno procesno pravo ne odgovarjava za pravilnost rešenih vprašanj

11. primer:

Sodišče je na podlagi ugotovitvene tožbe, ki jo je A vložil proti B-ju, ugotovilo, da je prodajna pogodba, sklenjena med A-jem in B-jem, nična. Sodba je postala pravnomočna. Kljub temu je B kasneje vložil tožbo poti A-ju, s katerim je zahteve plačilo 100.000 SIT kupnine iz te prodajne pogodbe. Ali je tožba dopustna in ali sodišče lahko toženca obsodi na plačilo kupnine iz te prodajne pogodbe?

Tožba je dopustna, ker ugotovitvena sodba ne utemeljuje litispendence in res iudicate glede poznejše dajatvene tožbe. Predhodna ugotovitvena tožba ne preprečuje kasnejše dajatvene tožbe. Vendar pa je sodišče dolžno šteti, da je o pravni podlagi že pravnomočno odločeno ni pravne podlage za izpolnitev, tožbeni zahtevek je neutemljen. Zato se zahtevek zavrne.

12. primer:

A je vložil proti B-ju tožbo za plačilo določenega zneska kupnine za prodano motorno kolo, ki ga je že izročil B-ju. Sodišče je njegov tožbeni zahtevek zavrnilo, ker je ugotovilo, da kupna pogodba ni bila veljavno sklenjena. A je vložil proti B-ju novo tožbo, s katero je zahteval, naj mu B plača isti znesek kot odškodnino za motorno kolo, ki ga je medtem že prodal tretjemu, tako da ga ne more več vrniti. Ali je ta tožba dopustna?

Po pravnomočnosti, ko gre za učinek ne bis in idem, je uveljavljeno, da naj se vprašanje identitete zahtevka presoja po ekvivalenčni teoriji (ker je čista procesna teorija prestroga). Ta tožba je v tem primeru dopustna (sklop dejstev je precej drugačen v drugi tožbi kot v prvi).

13. primer:

Tožnik je vložil tožbo proti zavarovalnici Sava in proti povzročitelja nesreče (italijanskemu državljanu) ter zahteval odškodnino za materialno škodo iz prometne nesreče, ki jo je leta 1967 povzročil drugi toženec. Sodišče je leta 1972 s sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek proti zavarovalnici, ker je bilo mnenja, da jugoslovanska zavarovalnica ni dolžna povrniti škode, ki jo v Jugoslaviji povzroči tuje nezavarovano motorno vozilo. Sodba je postala pravnomočna. Kasneje je Vrhovno sodišče Jugoslavije zavzelo stališče, da jugoslovanska zavarovalnica odgovarja tudi za tako škodo. Tožnik je vložil novo tožbo in zahteval odškodnino za nematerialno škodo (za trajne posledice nezgode). Ali je taka tožba dopustna? Ali bi sodišče v primeru, če bi štelo, da je tožba dopustna, vprašanje odgovornosti zavarovalnice smelo rešiti drugače kot v prejšnji pravdi?

a. Da, ker gre za drug tožbeni zahtevek – drugo vrsto škode (in ne zato, ker se je spremenil zakon).

b. Da – novo sodišče na dejstva iz 1. odločbe ni vezano, ker je to v obrazložitvi.

14. primer:

Pravna oseba Društvo X je leta 2000 vložila tožbo za plačilo odškodnine milijon SIT za nepremoženjsko škodo zaradi okrnitve ugleda. Sodišče je zahtevek zavrnilo, ker po ZOR pravna oseba ni upravičena do odškodnine za nepremoženjsko škodo. 1.1. 2002 je začel veljati OZ, ki v §183 dopušča možnost denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo. Društvo X je zato ponovno vložilo tožbo in zahtevalo plačilo milijon SIT z utemeljitvijo, da se je pravna podlaga spremenila. Kaj naj naredi sodišče?

Nova tožba ni dopustna, ker gre za iste stranke, isto škodo. Nova pravna podlaga ne zadostuje. Sodišče bi novo tožbo zavrglo. Če pravna oseba ne bi vložila tožbe leta 2000, bi jo lahko po 1.1.2002 in uspela.

15. primer:

Leta 1975 je enoletni otrok A (prek matere) vložil tožbo proti tožencu, ki je povzročil smrt njegovega očeta. Zahteval je plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo (duševne bolečine). Sodišče je njegov zahtevek zavrnilo z utemeljitvijo, da tako majhen otrok duševnih bolečin zaradi izgube očeta ne

Page 33: Avtorja vaj za civilno procesno pravo ne odgovarjava za pravilnost rešenih vprašanj

more čutiti — takšna je bila tedaj uveljavljena sodna praksa. Kasneje se je sodna praksa glede navedenega problema spremenila in sodišča so začela priznavati takšne zahtevke. Otrok A je zato ponovno proti istemu tožencu vložil tožbo za plačilo odškodnine za duševne bolečine zaradi istega škodnega dogodka. Ali je tožba dopustna?

Nova tožba ni dopustna, ker gre za isto škodo. Spremenila se je samo sodna praksa (= interpretacija zakona). Nova tožba se zavrže. Če bi tožil samo zdaj, pa bi uspel.

17. primer:

A je vložil proti B-ju tožbo za plačilo 100.000 SIT, B pa je ugovarjal v pobot svojo nasprotno terjatev, ki je v celoti znašala 150.000 SIT. Sodišče je po §333/3 ZPP ugotovilo obstoj obeh terjatev in izreklo pobotanje obeh terjatev do višine 100.000 SIT. Čez nekaj časa je B vložil tožbo proti A-ju in zahteval preostalih 50.000 SIT. A je ugovarjal, da terjatev ne obstoji, B pa je na to odgovoril, da je vprašanje obstoja terjatve že pravnomočno rešeno. Ali ima prav?

Ne. Sodišče je ugotovilo obstoj B-jeve terjatve do višine 100k, za preostalih 50k bo moral B z novo tožbo ponovno prepričati sodišče. Za B (toženca) bi bilo bolj idealno, da bi na glavni obravnavi vložil nasprotno tožbo, saj bi tako pridobil izvršilni naslov in pravnomočno odločitev za preostalih 50k.

19. primer:

A je za odškodnino glede protipravno zaplenjenega premoženja tožil občino Grosuplje ter s tožbo uspel. Sodba je postala pravnomočna. Občina z odločitvijo sodišča ni zadovoljna, saj meni, da ni pravi dolžnik in da bi za tovrstne obveznosti morala odgovarjati država. Tako je v vmesnem času v neki drugi zadevi ugotovilo tudi Ustavno sodišče. Ker občina meni, da je plačala obveznost, za katero ne odgovarja, želi denar nazaj. Ali bi uspela s tožbo, v kateri bi kondikcijski zahtevek za vračilo plačanega uveljavljala:

s tožbo proti A-ju; (češ da je A protipravno okoriščen, občina pa protipravno prikrajšana) s tožbo proti državi (z argumentom: "plačala sem znesek, ki ga nisem dolžna, zato sem

neupravičeno prikrajšana; ta znesek pa bi morali plačati vi – država – saj ste pravi dolžnik; ker ga vi niste plačali, plačala pa sem ga jaz, ste na moj račun protipravno okoriščeni").

a. Ne. Občina se ne more sklicevati, da je neutemeljeno plačala nekaj, kar ni bila dolžna, saj nam sodba nekaj nalaga in to moramo izpolniti.

b. Isto kot zgoraj. Občina ni neupravičeno prikrajšana, saj ji je sodba naložila plačilo določenega zneska in s tem je občina postala dolžnik.

21. primer:

Bivši mož je po razvezi zakonske zveze proti bivši ženi vložil tožbo za vrnitev 500.000 SIT posojila, ki ji ga je dal med trajanjem zakonske zveze (zato, da je ona lahko poplačala druge dolgove, ki so ji nastali še pred sklenitvijo zakonske zveze).Sodišče je ugotovilo, da so vse navedbe resnične, zahtevek pa je kljub temu zavrnilo z utemeljitvijo, da posojilna pogodba ni veljavna, saj ni bila sklenjena v predpisani obliki (pravni posli med zakoncema morajo biti notarsko overjeni). Ali lahko vloži mož novo tožbo in zahteva 500.000 SIT iz naslova neupravičene obogatitve?

Ne. Nova tožba ni dopustna, saj gre za isti denar in ista dejstva kot v prvi pravdi ne bis in idem.

22. primer:

Delavec A, ki je zaposlen pri družbi B, d.o.o., je C-ju povzročil škodo. C je za povračilo škode tožil družbo B, d.o.o. Navedel je, da je škodo povzročil A ter izkazal protipravnost, vzročno zvezo, škodo in A-jevo odgovornost. Sodišče je kljub temu zahtevek moralo zavrniti, saj tožnik C ni zatrjeval, da je A zaposlen pri toženi stranki (družbi B, d.o.o.). Ali lahko C vloži proti družbi B, d.o.o., novo tožbo, s

Page 34: Avtorja vaj za civilno procesno pravo ne odgovarjava za pravilnost rešenih vprašanj

katero zahteva povrnitev iste škode ter se pri tem sklicuje še na dejstvo, ki ga je v prejšnji pravdi pozabil navest! – da je povzročitelj škode A v delovnem razmerju s tožencem B, d.o.o.?

Ne. Nova tožba ni dopustna (niti po čisti procesni niti po ekvivalenčni teoriji), saj delovno razmerje A pri B d.o.o. ni novo dejstvo. C lahko toži A, saj stranke v tem primeru niso iste, zato je tožba dopustna.

23. primer:

A, ki je bil poškodovan v prometni nesreči, ki jo je povzročil B, je proti zavarovalnici, pri kateri je

imel B sklenjeno obvezno zavarovanje odgovornosti, vložil tožbo za plačilo odškodnine v višini

10.000.000 SIT. Sodišče je ugotovilo, da je zahtevek po podlagi utemeljen in da je škoda znašala

7.000.000 SIT. Vendar pa je odgovornost zavarovalnice omejena (limit) na 5.000 000 SIT. Zato je

 

zahtevku ugodilo le do te višine. A je nato vložil tožbo proti povzročitelju nesreče B-ju in zahteval plačilo preostalih 2.000.000 SIT odškodnine. B je ugovarjal, da škoda ni bila tako visoka, A pa je menil, da je sodišče že v prvi pravdi ugotovilo, da je škoda znašala 7.000.000 SIT in da se v to vprašanje ni mogoče ponovno spuščati. Ali ima prav?

12. Pritožba

1. primer:

QA je tožil B-ja na izročitev slike "Jesen", ki jo je sam naslikal. V tožbi je navedel, da je nečaku B-ju podaril to sliko, B pa ga nato pet let ni obiskoval, niti mu ni voščil ob osebnih praznikih, kar predstavlja "hudo nehvaležnost" (kar je po OZ razlog za razveljavitev darilne pogodbe). Sodišče je zahtevku ugodilo. Toženec meni, da njegovo opisano ravnanje ne predstavlja hude nehvaležnosti. Kateri pritožbeni razlog naj uveljavlja?

Huda nehvaležnost je pravni standard, ki ga sodišče interpretira na podlagi materialnopravne norme. Toženec meni, da je sodišče za konkretni primer materialnopravno normo narobe interpretiralo, zato naj kot pritožbeni razlog uveljavlja nepravilno uporabo materialnopravne norme (napačna interpretacija pravnega standarda).

2. primer:

A je tožil B-ja na plačilo 100.000 SIT odškodnine za nepremoženjsko škodo (duševne bolečine zaradi razžalitve). Sodišče je zahtevku v celoti ugodilo in v obrazložitvi sodbe zapisalo, da je, ker višine škode ni možno ugotoviti, odškodnino prisodilo po prostem preudarku v skladu s §216 ZPP. Ta se glasi: "Če se ugotovi, da ima stranka pravico do odškodnine, do denarnega zneska ali do nadomestnih stvari, pa se višina zneska oz. količina stvari ne da ugotoviti ali bi se mogla ugotoviti samo z nesorazmernimi težavami, odloči sodišče o tem po prostem preudarku." Ali je sodišče ravnalo pravilno?

Ne. Sodišče ne sme določiti odškodnine po prostem preudarku, pod določenimi pogoji pa lahko po 216. členu ZPP določi višino škode. Gre za kršitev materialnega prava nepravilna uporaba določb zakona glede na ugotovljeno dejansko stanje.

3. primer:

Navedite (1) za kateri pritožbeni razlog bo šlo in ali (2) lahko stranka isto uveljavlja z revizijo, v primeru, ko:

Page 35: Avtorja vaj za civilno procesno pravo ne odgovarjava za pravilnost rešenih vprašanj

je sodišče prve stopnje izreklo, da delo natakarja v bifeju ni nevarna dejavnost, tožnik pa meni, da to je nevarna dejavnost;

je sodišče prve stopnje sodbo oprlo na dokaze (listine), ne da bi strankam dalo možnost; da se z njimi seznanijo;

je sodišče prve stopnje v pravdi za plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo prisodilo 100.000 SIT odškodnine, tožnik pa meni, da bi glede na ugotovljene okoliščine pravična odškodnina znašala 200.000 SIT

je sodišče prve stopnje po prostem preudarku (čl. 216 ZPP) ugotovilo, da je višina škode 50.000 SIT, tožnik pa meni, da bi sodišče po prostem preudarku moralo ugotoviti, da je višina škode 100.000 SIT

(1) pritožbeni razlog; (2) možnost revizije

a. (1) Nepravilna uporaba materialnega prava (=pravno vprašanje; nevarna dejavnost). (2) Revizija mogoča.

b. (1) Absolutna bistvena kršitev postopka (načela kontradiktornosti). (2) Revizija mogoča.

c. (1) Nepravilna uporaba materialnega prava (pravična odškodnina = pravni standard). (2) Revizija mogoča.

d. (1) Nepravilna ugotovitev dejanskega stanja. (2) Revizija ni mogoča zaradi nepravilne ugotovitve dejanskega stanja.

4. primer:

Sodišče prve stopnje je zadevo presojalo z vidika objektivne odškodninske obveznosti. Toženec je v tej pravdi zatrjeval dejstva, iz katerih naj bi izhajalo, da ni kriv, vendar sodišče dejstev glede (ne)krivde ni ugotavljalo. Po stališču sodišča prve stopnje namreč zaradi objektivne odgovornosti vprašanje (ne)krivde toženca ni bilo pomembno. Obsodilno sodbo je višje sodišče potrdilo. Vrhovno sodišče pa je ob reviziji ugotovilo kršitev materialnega prava – ugotovilo je, da bi bilo zadevo treba presojati po pravilih krivdne odškodninske odgovornosti. Kakšna naj bo odločitev vrhovnega sodišča – oblika odločitve in razlog?

Nepravilna uporaba materialnega prava ima za posledico tudi nepravilno ugotovljeno dejansko stanje. Vrhovno sodišče sodbo s sklepom razveljavi zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in jo pošlje v ponovno odločanje na prvostopenjsko sodišče z napotilom, naj presoja z vidika krivdne odgovornosti (na kar pa sodišče 1. stopnje ni vezano).

5. primer:

V pravdi za plačilo odškodnine je tožnik dejansko trditev o prepovedanem ravnanju toženca želel dokazati s pričama A-jem in B-jem. Sodišče se je odločilo, da zasliši le A-ja. Iz A-jeve izpovedbe je sklepalo, da tožnik navedb ni dokazal (saj naj A ne bi bil dovolj prepričljiv). Tožnik se je pritožil in uveljavljal, da sodišče A-jeve izpovedbe ni pravilno ocenilo, oporekal pa je tudi odločitvi sodišča, da ni zaslišalo še B-ja. Odgovorite:

kakšen pritožbeni razlog je tožnikovo nestrinjanje z odločitvijo sodišča, da ne zasliši B-ja (nepravilna ugotovitev dejanskega stanja, nepopolna ugotovitev dejanskega stanja, procesna kršitev)?

kaj naj stori pritožbeno sodišče, če meni, da je resnično dvomljiva ocena sodišča prve stopnje glede A-jeve izpovedbe?

kaj naj stori pritožbeno sodišče, če meni, da sodišče prve stopnje ni ravnalo prav, ker ni zaslišalo tudi B-ja?

a. Gre za nepravilno ugotovitev dejanskega stanja, ki pa lahko preraste (zavrnitev dokaznih predlogov) v absolutno bistveno kršitev načela kontradiktornosti.

b. Sodišče 2. stopnje naj razpiše obravnavo in ponovi že izvedene dokaze ter jih oceni.

Page 36: Avtorja vaj za civilno procesno pravo ne odgovarjava za pravilnost rešenih vprašanj

c. Sodišče 2. stopnje naj sodbo razveljavi in jo vrne sodišču 1. stopnje v novo sojenje, da dopolni dokazni postopek.

6. primer:

Odškodnino za škodo, ki jo delavec tretji osebi stori pri svojem delu, lahko tretja oseba od delavca zahteva le, če jo je ta povzročil namenoma. V konkretnem primeru je oškodovanec zahteval povračilo škode od delavca. Sodišče je ugotovilo protipravnost, vzročno zvezo in škodo, izreklo je tudi, da delavec za škodo odgovarja, za kakšno vrsto odgovornosti gre, pa v obrazložitvi sodbe ni navedlo. Kakšna kršitev je to:

nepopolno ugotovljeno dejansko stanje; nepravilna uporaba materialnega prava; absolutna bistvena kršitev postopka po 14. točki čl. 33912 ZPP (če ima sodba takšne

pomanjkljivosti, da se je ne da preizkusiti, med drugim če.... nima razlogov o odločilnih dejstvih)

Še najbolj verjetno je, da gre za nepravilno uporabo materialnega prava. Sodišče spregleda relevantno normo – spregleda naklep. Če bi sodišče na začetku navedlo določbo OZ, da delavec odgovarja, če stori škodo namenoma, bi bilo jasno, da sodnik ni spregledal norme v OZ, pač pa na koncu pozabil obrazložiti odločilna dejstva v tem primeru bi šlo za absolutno bistveno kršitev.

7. primer:

A je deseti dan pritožbenega roka vložil pritožbo. Po nadaljnjih desetih dneh je vložil še »dopolnitev pritožbe«, v kateri je natančno razdelal pritožbene razloge (nepravilna ugotovitev dejanskega stanja in nepravilna uporaba materialnega prava). Kako naj ravna sodišče? Ali bi bilo ravnanje sodišča kaj drugačno, če bi bila »prva« pritožba povsem brez obrazložitve?

Dopolnitev pritožbe se zavrže kot prepozna. Če bi šlo za »prvo« pritožbo brez obrazložitve (golo pritožbo), bi sodišče ravnalo enako, saj se gola pritožba šteje za popolno, pri kateri se po UD upoštevajo materialnopravne in večina absolutnih bistvenih kršitev postopka.

8. primer:

Sodišče je ugotovilo, da je bolničar nezavestni ponesrečenki v prometni nesreči iz žepa odvzel 700€. Ugotovilo je tudi, da je na vprašanje policista (v istem času), ali je imela bolnica pri sebi kaj denarja, odgovoril, da ne. Prav tako je sodišče ugotovilo, da je ponesrečenka medicinsko sestro še isti večer vprašala, kje je denar. Ugotovilo pa je tudi, da je naslednji dan bolničar ponesrečenki, ne da bi ga kdo o denarju kaj spraševal, izročil 700€. Ali sklepanje sodišča, da je bolničar v času odvzema denarja imel namen, da si ga prilasti, reševanje dejanskega ali pravnega vprašanja?

Gre za dejansko vprašanje okoliščine notranjega življenja (krivda, zmota) pomenijo dejansko ugotovitev o človekovem miselnem svetu.

9. primer:

V sporu majhne vrednosti je pritožbeni rok 8 dni. Sodišče pa se je v sodbi zmotilo in v pravni pouk napisalo, da je pritožbeni rok 15 dni. Pritožnik je pritožbo vložil 14. dan po vročitvi sodbe. Ali je pritožba pravočasna?

V sodbi sodišče po pomoti sploh ni podalo pravnega pouka. Pritožnik je nato pritožbo vložil po treh mesecih – in uveljavljal, da je šele sedaj zvedel za možnost pritožbe in da mu pač napaka sodišča, ki ga o tem ni poučilo, ne sme iti v škodo. Ali je pritožba pravočasna?

a. Sodišče ga je zavedlo s pravnim poukom. Gre za zakonski rok, ki je prekluziven in ga sodišče ne more podaljšati. Pritožba ni pravočasna, pritožnik pa ima možnost vrnitve v prejšnje stanje.

Page 37: Avtorja vaj za civilno procesno pravo ne odgovarjava za pravilnost rešenih vprašanj

b. Če je stranka imela odvetnika, to ne bi bilo mogoče. Če pa je bila stranka prava neuka oseba, bi ji pritožbo dovolili.