Barok 2nedelja 2. december 2018 ob 11.00 Orkester Slovenske filharmonijeZbor Slovenske filharmonijeJerica Bukovec dirigentka

Monika Fele mezzosopran

Tomaž Sevšek orgle

sporedJohann Sebastian Bach (1685–1750)V čast zdaj tebi, Bog, zapojmo (Ehre sei dir, Gott, gesungen)iz Božičnega oratorija, BWV 248prir. Enrique Crespo (roj. 1941)

Johann Sebastian BachJezus, usmerjaj moj začetek (Jesus richte mein Beginnen)iz Božičnega oratorija, BWV 248prir. Matthias Höfs (roj. 1965)

Joseph Gabriel Rheinberger (1839–1901)Kyrie in Gloria iz Maše v Es-duru, op. 109

Joseph Gabriel RheinbergerMissa puerorum, op. 62

Joseph Gabriel RheinbergerSanctus in Agnus Deiiz Maše v Es-duru, op. 109

Johann Sebastian BachJezus še mi je v veselje (Jesus bleibet meine Freude)iz kantate Srce in usta in dejanje in življenje, BWV 147prir. Enrique Crespo

Johann Sebastian BachZdaj ste dobro maščevani (Nun seid ihr wohl gerochen)iz Božičnega oratorija, BWV 248prir. Matthias Höfs

Joseph Gabriel Rheinberger se je rodil v Liechtensteinu in že pri sedmih letih postal organist v Vaduzu. Kmalu je začel komponirati in napisal je tudi triglasno mašo z orgelsko spremljavo. Pri pouku pri zborovodji Philippu Schmutzerju je spoznal glasbo Johanna Sebastiana Bacha in dunajskih klasikov. Leta 1851 se je preselil v München in tam ostal do konca življenja. Študiral je na tamkajšnjem konservatoriju in se občasno učil pri Franzu Lachnerju. Že med študijem je pritegnil pozornost s hitrim napredovanjem v orglanju, kontrapunktu, fugi in partiturni igri. Pri štirinajstih je bil organist v več cerkvah in se preživljal tudi s poučevanjem. V naslednjih letih je napisal več kakor sto skladb, a je pozneje nanje gledal kritično in jih nikoli ni objavil. Svoj prvi opus, cikel štirih klavirskih skladb, je izdal šele leta 1859, pri dvajsetih. Takrat je začel poučevati na konservatoriju in postal organist Cerkve sv. Mihaela v starem mestnem jedru. Izkazal se je tudi kot zborovodja Münchenskega oratorijskega društva, predvsem z izvedbami Händlove glasbe. Kot korepetitor dvorne opere je spoznal Richarda Wagnerja in Hans von Bülow ga je visoko cenil kot učitelja kompozicije. Leta 1877 je postal dvorni kapelnik in v tej vlogi pomembno vplival na izvajanje duhovne glasbe. Med njegovimi učenci so bili Engelbert Humperdinck, Ermanno Wolf-Ferrari, slavni dirigent Wilhelm Furtwängler in muzikologa Adolf Sandberger in Theodor Kroyer.

Študentom je posredoval obsežno znanje na podlagi klasične tradicije. Z njo je tesno povezana tudi njegova glasba, saj je nastajala predvsem pod vplivom Bacha, Mozarta, Beethovna in zgodnjih romantikov. Rheinberger se je zavesto odrekel novim tokovom, ki so se razvili sredi 19. stoletja. Vsa njegova dela odlikuje mojstrska doslednost kompozicijskega sloga s poudarkom na polifoniji in manj na domiselnosti ali privlačni zasnovi.

Rheinberger je komponiral orkestrsko, orgelsko in komorno glasbo pa tudi odrska dela. Med njegovimi duhovnimi skladbami izstopa štirinajst uglasbitev mašnega ordinarija. To so štiri maše za mešani ali dvojni zbor a cappella, tri za mešani zbor z orgelsko spremljavo in ena za soliste, zbor in orkester. Poleg tega se je ohranilo še šest maš z orglami: tri za ženski zbor, dve za moške glasove in maša Missa puerorum za mezzosopran, ki je edina namenjena enemu samemu glasu. Nastala je med junijem 1871 in julijem 1872 in obsega poleg običajnih mašnih stavkov še tri kitice himne na besedilo sv. Tomaža Akvinskega za procesijo sv. Rešnjega telesa Verbum supernum prodiens. Te so umeščene kot gradual med Glorio in Credo.

Rheinbergerjeva žena Franziska je v svoj dnevnik zapisala, da je prvi stavek, Kyrie, nastal v komaj petnajstih minutah. Pisati ga je začel ob tri četrt na osem in že ob osmih ga je prepevala z malimi domačimi orglami. Z naslovnice izvirne rokopisne partiture izvemo, da so mašo izvajali pri vsakomesečnem bogoslužju bratovščine

k sporedu

od njegovega renesančnega predhodnika Orlanda di Lassa prek italijanskega baroka do dunajskih klasikov. To kažejo izvedbe glasbe Palestrine, Viadane, Haßlerja, Lottija, Mozarta in Michaela Haydna. Partitura njegove Maše v Es-duru, ki je nastala januarja 1878 in je edina, ki jo je namenil osmim glasovom, spominja na dvozborske maše in motete beneških mojstrov. Razdelitev besedila med zboroma ustreza staremu zborovskemu dialogu in ta se na vrhuncih stopnjuje do osemglasnosti. Raznoličnost zagotavljajo tudi občasne pasaže v unisonu in podvojitve v glasovih, ki so vselej odvisne od besedila. Glasbeni stavek je na prvi pogled podoben vzorom iz 16. in 17. stoletja, a kaže večjo svobodo pri vodenju glasov in harmonski zasnovi. Rheinberger je ponekod uporabil gregorijanske melodije in drugod nanizal terčne postope v isto smer. Z bogatejši harmonijami je ustvaril sodobnejši vtis in se zoperstavil purističnim prizadevanjem cecilijanske restavracije. V sporu o »pravi cerkveni glasbi« se je redko oglasil z besedo. Na kritike cecilijancev se je odzval tako, da je poiskal sodbo na najvišji instanci. Mašo v Es-duru, imenovano tudi Cantus Missae, je posvetil papežu Leonu XIII. in ta mu je podelil naslov viteza reda sv. Gregorja.

Nocojšnji spored uokvirjajo virtuozne priredbe glasbe Johanna Sebastiana Bacha, ki so nastale na koncu devetdesetih let minulega stoletja za

večnega češčenja v Münchnu. Tam sprva niso potrebovali stavkov Gloria in Credo. Franziska Rheinberger je 12. januarja 1872, pol leta po omenjenem dogodku, zapisala: »Proti večeru je bil potem še tako prijazen, da je za enoglasno mašo napisal manjkajoči Benedictus, medtem ko sva z materjo brez zadržkov klepetali za isto mizo, kjer je sedel. Pri tem si je zadal naslednje omejitve: 1. Benedictus mora biti končan v pol ure; 2. pri pisanju ne sme nastati napaka in nobena nota ne sme biti nepravilna; 3. stavek ne sme biti daljši od ene tesno popisane strani; 4. glas ne sme imeti večjega obsega od ene oktave in orgelska spremljava mora biti lahko izvedljiva.«

Julija istega leta je Rheinberger dodal še manjkajoča stavka Glorio in Credo in maša je še isto leto izšla v tisku. V obeh stavkih je tako kakor v drugih mašah izpustil več odsekov besedila in ta praksa je bila eden glavnih vzrokov, da so cecilijanci odklanjali njegovo glasbo. Njegov učenec in vneti zagovornik Joseph Renner je menil, da je Rheinberger pri komponiranju pazil predvsem na sklenjeno simetrično obliko in si zaradi tega dovolil nekoliko svobode pri obravnavi besedila.

Arhiv Cerkve sv. Kajetana v Münchnu, ki ji rečejo Teatinska cerkev, dokumentira glasbila, notni material, zasedbe in izvedbe kraljevske dvorne kapele v 19. stoletju, tudi med letoma 1877 in 1895, ko jo je vodil Rheinberger. Kot kapelnik je ostal zavezan tradiciji, ki je segala

Njune priredbe izrabljajo nekoč neslutene zmožnosti sodobnih trobil in napredka instrumentalne tehnike. A kako bi na takšne sodobne aranžerske posege gledal Bach? V radijskem intervjuju z novinarjem, ki ni skrival navdušenja nad njegovimi transkripcijami za simfonični orkester, je slavni ameriški dirigent Leopold Stokowski leta 1962 pojasnil, da poskuša Bachovo glasbo na ta način predstaviti čim širšemu krogu poslušalcev. Podvomil je, da bi njegovo delo utegnilo ugajati Bachu, a je novinar vztrajal, da bi bil Bach gotovo navdušen nad njegovimi veličastnimi interpretacijami in sijajnim orkestrom, kakršnih prej niso poznali. Stokowski je zato odgovoril odločneje: »Bach ni bil kip iz marmorja, temveč človek iz mesa in krvi. Imel je kar petindvajset otrok. Prepričan sem, da bi bil zelo slabe volje, če bi slišal našo izvedbo. Znano je, da je bil zelo vročekrven, in morda bi me celo napadel in ubil. No, tega ne bomo izvedeli, dokler ga ne srečam v nebesih ali kje drugje, kamor odidejo dirigenti.«

Domen Marinčič

slavni nemški trobilni ansambel German Brass. Bach je že sam spreminjal tako lastno glasbo kakor dela svojih sodobnikov. Svoje violinske partite je prirejal za čembalo, orgle, lutnjo in celo za orkester. Koncerte Vivaldija, Torellija, Marcella in Telemanna je izvajal na orglah in čembalu, pri komponiranju fug si je izposojal teme Corellija, Legrenzija in Albinonija, na razne načine je predeloval glasbo Lullyja, Raisona in Weissa. To prakso so prevzeli že njegovi sinovi in mlajši sodobniki, ki so izvajali njegova dela. Wolfgang Amadeus Mozart je Bachove fuge prirejal za godalni ansambel, med najbolj znane »aranžerje« Bachove glasbe v 19. stoletju pa sodijo Mendelssohn, Schumann, Liszt, Brahms, Gounod in Saint-Saëns. V prejšnjem stoletju so nastale neštete klavirske transkripcije, jazzovske priredbe pa tudi spektakularne orkestracije izpod peres mojstrov, kot so Mahler, Elgar, Respighi, Stokowski, Grainger in Walton. V Urugvaju rojeni pozavnist Enrique Crespo že od leta 1967 živi v Nemčiji. Ustanovil je Nemški trobilni kvintet, ga leta 1984 podvojil, da bi z njim brez umetniških kompromisov izvajal svoje priredbe Bachove glasbe, in mu nadel ime German Brass. Zanj je priredil veliko Bachovih skladb, tudi znana korala na nocojšnjem sporedu. Oba druga korala iz Bachovega Božičnega oratorija je aranžiral njegov kolega, trobentač Matthias Höfs, ki še vedno igra v omenjenem ansamblu in poučuje na Visoki šoli v Hamburgu.

dirigente v Ljubljani in se leto zatem uvrstila med tri finaliste na dirigentskem tekmovanju Erica Ericsona v Stockholmu. Na zborovskem tekmovanju v Riminiju je leta 2016 dobila nagrado za najboljšega dirigenta tekmovanja.

Jerica Bukovec je diplomirala na ljubljanski Akademiji za glasbo. V okviru študijske izmenjave je eno leto študirala zborovsko dirigiranje pri Dan-Olofu Stenlundu v Malmöju na Švedskem. Izobraževanje je nadaljevala na Kraljevi akademiji za glasbo v Stockholmu, tam končala magistrski študij zborovskega dirigiranja v razredu Andersa Ebyja in se pri njem še dodatno izpopolnjevala. Med študijem na Švedskem je vodila sestav šestnajstih poklicnih pevcev, snemala in nastopala z radijskima zboroma iz Stockholma in Berlina ter Komornim zborom Stuttgart. Zadnja leta na Švedskem je vodila tri zbore: Komorni zbor KFUM, Stockholmski komorni in moški zbor ter Stockholmski študentski zbor. Bila je večkratna štipendistka Kraljeve akademije za glasbo v Stockholmu, Ministrstva za kulturo RS, Glasbene matice Ljubljana ter prejemnica štipendij Erica Ericsona in Dan-Olofa Stenlunda. Štiri leta je bila dirigentka Komornega zbora Ave in z njim koncertirala tudi v Vokalnem abonmaju Slovenske filharmonije, od leta 2015 pa je dirigentka Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič Univerze v Ljubljani. Sodelovala je s Komornim zborom RTV Slovenija in Slovenskim otroškim zborom. Minulo sezono je sodelovala z ansamblom za sodobno glasbo MD7, s Slovenskim komornim glasbenim gledališčem pa je izvedla komorno opero Pavla Mihelčiča Božji delec. Leta 2009 je osvojila tretje mesto na tekmovanju Europa Cantat za mlade zborovske

dirigentka

Tomaž Sevšek je študiral orgle pri Zsigmondu Szathmaryju in čembalo pri Robertu Hillu na Visoki šoli za glasbo v Freiburgu. V sklopu izmenjave se je dodatno izobraževal pri Davidu Higgsu in Arthurju Haasu na Glasbeni šoli Eastman v Rochestru (ZDA). Soustanovil je komorni ansambel za staro glasbo musica cubicularis in Zavod za umetniško poustvarjanje in izobraževanje na področju stare glasbe Harmonia Antiqua Labacensis. Poučuje orgle in čembalo in je aktiven kot organizator glasbenega življenja. Koncertiral je na pomembnih zgodovinskih glasbilih, tudi na najstarejših orglah na svetu v Sionu v Švici. Kot solist sodeluje z Orkestrom Slovenske filharmonije in je z njim med drugim izvedel Poulencov Koncert za orgle, pavke in godala ter rekviema Fauréja in Durufléja. Veliko se ukvarja tudi s klavikordom in francoskim umetniškim harmonijem (harmonium d’art).

Monika Fele študira solopetje pri Matjažu Robavsu na Akademiji za glasbo v Ljubljani in deluje tudi kot zborovodkinja in korepetitorka. Leta 2013 in leta 2016 je na tekmovanju TEMSIG dobila drugo in tretjo nagrado pa tudi posebno priznanje za izvedbo samospeva slovenskega skladatelja. Leta 2007 je v Šmartnem pri Litiji soustanovila Mešani pevski zbor Cum anima, ga vodila sedem let in z njim dobila vrsto priznanj na državnih tekmovanjih. Leta 2014 je prevzela vodenje Ženskega komornega zbora CarniCe in z njim zdaj posega po nagradah tudi na mednarodni ravni. Sodeluje z zbori, kot so Vokalna akademija Ljubljana, Komorni zbor RTV Slovenija, Komorni zbor Ave, Zbor sv. Nikolaja Litija in Akademski pevski zbor Tone Tomšič. Leta 2016 je bila finalistka 1. Državnega tekmovanja Mateja Hubada za slovenske zborovodje Zvok mojih rok. Od leta 2014 je pevka in solistka Zbora Slovenske filharmonije.

mezzosopran orgle

napovedujemo

Barok 3četrtek 6. december 2018 ob 19.30Orkester Slovenske filharmonijeMiran Kolbl violina in glasbeno vodstvo

Ana Dolžan violina

Matej Grahek flavta

Tomaž Sevšek čembalo

Martin Sikur violončelo

Jošt Kosmač violončelo

Aljaž Beguš chalumeau

Dušan Sodja chalumeau

A. Corelli Concerto grosso v g-molu, op. 6, št. 8, »Božični«

J. S. Bach Koncert za flavto, violino in čembalo v a-molu, BWV 1044

G. P. Telemann Koncert za dva chalumeauja v d-molu, TWV 52:d1

A. Vivaldi Koncert za dva violončela v g-molu, RV 531

J. S. Bach Orkestrska suita št. 4 D-duru, BWV 1069

nedelja 6. januar 2019 ob 11.00Orkester in Zbor Slovenske filharmonijeLiesbeth Devos sopran

Matej Šarc dirigent

A. VivaldiSimfonija in zbori iz opere Dorilla in Tempe, RV 709Arija Bagóasa iz oratorija Juditha triumphans, RV 644Koncert za godala v e-molu, RV 134Arija iz neznane opere, RV 479Koncert za godala v G-duru, RV 151, »Alla rustica«

G. F. HändelUvertura in arija Galateje iz opere Akis in Galateja, HWV 49Arija Galateje iz serenade Akis, Galateja in Polifem, HWV 72Uvertura, zbor in arija Kleopatre iz opere Julij Cezar v Egiptu, HWV 17Arija angela iz oratorija Vstajenje, HWV 47Sklepni zbor iz oratorija Mesija, HWV 56

Barok 4

Barok 5četrtek 17. januar 2019 ob 19.30Orkester Slovenske filharmonijeMatej Šarc oboa in glasbeno vodstvo

Tomaž Sevšek čembalo

J. G. Graun Uvertura in Allegro, GraunWV A:XI:2

J. L. Krebs Koncert za čembalo, oboo in godala, KWV 204

W. F. Bach Simfonija v F-duru, F. 67

C. P. E. Bach Simfonija št. 1 v D-duru, Wq 183/1

J. C. Bach Simfonija v G-duru, op. 6, št. 1, W. C7

vstopnice

blagajna Slovenske filharmonije, Kongresni trg 10, Ljubljana med delavniki od 11. do 13. in od 15. do 17. ure ter uro pred koncertom T +386 1 24 10 800, E info@filharmonija.si https://filharmonija.kupikarto.si/

www.filharmonija.si

cene vstopnic

I. KATEGORIJA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 15,00 € / 12,00* €II. KATEGORIJA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10,oo € / 7,00* €* popust za dijake, študente, upokojence in abonente

Slovenske filharmonije

Ob hkratnem nakupu vstopnic za vseh pet koncertov baročne glasbe vam eno vstopnico podarimo.

Ker je december praznični mesec,

mesec srečanj in obdarovanj, bi vam

želeli namigniti, da je lahko tudi

vstopnica inovativno darilo, ki bo

zagotovo razveselilo vaše bližnje.

BožičnikoncertSlovenskefilharmonije20. december 2018 ob 18.00

Slovenska filharmonijaDvorana Marjana Kozine

Orkester in Zbor Slovenske filharmonije

Simon Dvoršak dirigent

sporedJohann Sebastian Bach Magnificat v Es-duru, BWV 243aAndrej Misson Božična noč, kako si lepa

vstopniceblagajna Slovenske filharmonije, Kongresni trg 10, 1000 Ljubljana med delavniki od 11. do 13. in od 15. do 17. ure ter uro pred koncertom T +386 1 24 10 800, E info@filharmonija.si spletna prodaja: https://filharmonija.kupikarto.si

Dirigent: Philipp von Steinaecker Solistka: Nika Gorič, sopran

Orkester in Zbor Slovenske �lharmonije

Zlata doba francoske in dunajske operete

1. januarja 2019 Gallusova dvorana

V novo leto z novo glasbo10. januar–2. februar 2019

www.filharmonija.si

Slovenska filharmonija – Academia philharmonicorum

@SFilharmonija

@slofilharmonija

Ce želite prejemati redna e-obvestila o programu Slovenske filharmonije, sporočite svoj e-naslov na info@filharmonija.si.

Koncertni list Slovenske filharmonijeFilharmonični koncerti baročne glasbe, št. 2Izdala: Slovenska filharmonijaDirektorica: Marjetica MahneAvtor spremne besede in urednik biografij: Domen Marinčič Jezikovni pregled: Tanja SvenšekPrelom: Vlado TrifkovičTisk: Birografika Bori, LjubljanaNaklada: 200 izvodov Ljubljana, november 2018

Redakcija koncertnega lista je bila zaključena 28. novembra 2018.

ISSN 2350-5117

Slovenska filharmonijaOrkester Slovenske filharmonijeZbor Slovenske filharmonije

Kongresni trg 101000 LjubljanaT +386 1 2410 800F +386 1 2410 900E info@filharmonija.siwww.filharmonija.si