Žalost na stran!nedelja 6. januar 2019 ob 11.00Orkester in Zbor Slovenske filharmonijeLiesbeth Devos sopran

Matej Šarc dirigent

Ana Dolžan koncertna mojstrica

Irina Kevorkova vodja drugih violin

Mateja Bajt kljunasta flavta

Una Košir kljunasta flavta

Gregor Marinko violončelo

Domen Marinčič čembalo

Sam Chapman teorba, baročna kitara

Jerica Bukovec priprava zbora

Barok 4

sporedAntonio Vivaldi (1678–1741)

Zbor Alla caccia ognuno prestiiz opere Dorilla in Tempe, RV 709

Arija Di due rai languir constante, RV 749iz neznane opere

Simfonija za godala v e-molu, RV 134brez oznake – Andante e pianissimo – Allegro

Recitativ in arija Bagóasa Armatae face, et anguibusiz oratorija Judita, zmagovalka, RV 644

Koncert za godala v G-duru, RV 151, »Concerto alla rustica«Presto – Adagio – Allegro

Simfonija in zbor Dell’ aura al sussurrariz opere Dorilla in Tempe, RV 709

Georg Friedrich Händel (1685–1759)

Uvertura iz opere Akis in Galateja, HWV 49a

Arija Galateje Hush ye pretty warbling quire!iz opere Akis in Galateja, HWV 49a

Musette iz Concerta grossa v g-molu, op. 6, št. 6, HWV 324

Arija Akisa Verso già l’alma col sangueiz serenade Akis, Galateja in Polifem, HWV 72

Uvertura iz opere Julij Cezar v Egiptu, HWV 17

Zbor Viva il nostro Alcideiz opere Julij Cezar v Egiptu, HWV 17

Arija Kleopatre Da tempeste il legno infrantoiz opere Julij Cezar v Egiptu, HWV 17

Arija Rejoice iz oratorija Mesija, HWV 56

Sklepni zbor Worthy is the Lamb iz oratorija Mesija, HWV 56

Glasba Antonia Vivaldija je danes tako priljubljena, da težko verjamemo, kako malo zanesljivih podatkov o njegovem življenju je bilo na voljo v stoletjih po njegovi smrti. Muzikologi so bili dolgo prepričani, da je umrl leta 1743 v rodnih Benetkah, in so šele ob koncu tridesetih let 20. stoletja odkrili, da je preminil dve leti prej na Dunaju. V šestdesetih letih so morali popraviti tudi letnico njegovega rojstva. Podobno pomanjkljivo je bilo tudi poznavanje Vivaldijeve glasbe. Vse do dvajsetih let prejšnjega stoletja je veljalo prepričanje, da so njegova dela skoraj v celoti izgubljena. Poznali so predvsem skladbe, ki jih je objavil v tisku, a te sestavljajo komaj šestino njegovega instrumentalnega opusa. Od neštetih oper in manjših vokalnih skladb so ostali le naslovi in pred slabim stoletjem nihče ni niti slutil, da je Vivaldi kdaj komponiral cerkveno glasbo. Spektakularno odkritje več kakor 450 rokopisov, med katerimi je tudi dvajset oper, v knjižnici nekega piemontskega samostana jeseni 1926 je spodbudilo preporod Vivaldijeve glasbe, ki se nadaljuje še danes. Odtlej skoraj ne mine leto, v katerem ne bi odkrili novih mojstrovin.

Vivaldijevo življenje in delo sta bila tesno povezana z Benetkami. Več kakor petintrideset let je bil učitelj glasbe in skladatelj konservatorija dekliške sirotišnice Ospedale della Pietà in že razmeroma mlad je zaslovel po vsej Evropi kot violinist in skladatelj instrumentalne glasbe. Pri tridesetih se je začel posvečati operi in več kakor

tri desetletja večino ustvarjalne energije usmerjal v komponiranje in uprizarjanje oper. Med letoma 1713 in 1738 je vsako leto napisal tudi do pet novih del. Najprej je komponiral za manjša beneška gledališča, pozneje pa se je posvečal tudi opernim produkcijam v Mantovi, Rimu, Veroni, Anconi, Ferrari, Pavii, Reggiu Emilia, Trevisu in Pragi. Sam je nekoč trdil, da je napisal kar 94 oper, a jih je muzikologom doslej uspelo identificirati le polovico, ohranilo pa se jih je komaj enaindvajset.

Dorilla in Tempe, katere zbora uokvirjata prvi del nocojšnjega sporeda, je bila ena Vivaldijevih najljubših oper. Bila je njegovo prvo delo, v katerem je nastopila altistka Anno Girò, njegova učenka in prijateljica, ki ga je spremljala do konca življenja. Po uspešni premieri v beneškem gledališču San Angelo jeseni 1726 so opero uprizorili vsaj še trikrat, tudi v Pragi. Libretist Lucchini je delo opisal kot pastoralno-junaško opero in na uprizoritvi sta posebno pozornost vzbudili izjemno bogata scenografija in sijajna koreografija. Zbor Alla caccia ognuno presti (Lovu naj vsak posodi) iz drugega dejanja poziva na lov in slavi glavnega junaka, zaljubljenega pastirja Nomia, ki je v resnici preoblečeni Apolon. Zbor Dell’ aura al sussurrar (K šelestenju vetriča) z začetka opere časti pomlad in je predelava prvega stavka violinskega koncerta Pomlad iz slavnega cikla Štirje letni časi.

Pod oznako RV 749 je danski muzikolog Peter Ryom zbral Vivaldijeve arije, ki jih ni mogoče

k sporedu

Holofernovim barbarstvom. Njegova vsebina se je navezovala na vojne Beneške republike proti Turkom in je slavila uspešno obrambo Krfa avgusta istega leta. Judita se na Holoferna, ki namerava s svojo vojsko napasti njeno mesto, sprva obrne s prošnjo za mir. Asirski vojskovodja se zaljubi in jo povabi, naj se mu pridruži pri večerji v njegovem šotoru. Ko pijan od vina zaspi, mu Judita odseka glavo in tako reši svoje mesto. V času nastanka dela se je Vivaldi že več let ukvarjal z opero. Komponiral je efektne virtuozne arije, ki se od opernih točk razlikujejo le po tem, da imajo latinsko besedilo. V recitativu na nocojšnjem sporedu evnuh Bagóas ob zori zagleda luč v Holofernovem šotoru in odkrije izkrvavljeno truplo svojega gospodarja. V virtuozni ariji poziva k orožju, kliče kače in furije ter zahteva kruto maščevanje.

Koncert brez solistov v G-duru s pripisom alla rustica sodi med Vivaldijeve najbolj znane koncerte. Tako kakor Dorilla in tempe je nastal v drugi polovici dvajsetih let 18. stoletja in poznavalci menijo, da je bil morda namenjen znanemu glasbenemu mecenu, kardinalu Pietru Ottoboniju. Tej domnevi ustrezata pastoralni značaj skladbe, ki je takratne poslušalce verjetno ponesel v mitsko Arkadijo, in izvirna zasedba z oboami, ki je bila značilna za Vivaldijeve skladbe, namenjene izvedbam v Rimu. Prvi in zadnji stavek imata rustikalni plesni značaj. Poudarek na zvišani četrti stopnji lestvice v sklepnem Allegru

povezati z drugimi deli. Arija Di due rai languire (Nenehno hrepenenje para oči), se je ohranila kot samostojna skladba, a verjetno izvira iz kakšne izgubljene opere. Poleg dveh malih kljunastih flavt zahteva godala s sordini in v nekaterih pasažah predvideva vsaj dva čembala, kar kaže, da so jo izvajali z večjim, najverjetneje opernim orkestrom.

Kratka Simfonija za godala v e-molu je v izvirnem rokopisu opisana kot »koncert«, a jo je Vivaldi pozneje prekrstil v »simfonijo«, kar morda bolje ustreza obliki in zasedbi. Prvi stavek je skrbno zasnovana in presunljivo kromatična fuga. Počasni stavek bolj spominja na italijanske operne uverture, ki so jim rekli simfonije, in ostaja v enaki tonaliteti, kar je bilo za tisti čas nenavadno in je bolj značilno za Tartinijevo glasbo. Sklepni Allegro sestavljajo štirje ponavljajoči se odseki plesnega značaja.

Aprila 1713, ko je Vivaldi že deseto leto poučeval na konservatoriju sirotišnice Ospedale della Pietà, je njegov nadrejeni, Francesco Gasparini, odšel na bolniški dopust, s katerega se ni nikoli vrnil. Takrat je Vivaldi začel komponirati tudi duhovno glasbo. Upravitelji sirotišnice so bili tako zadovoljni, da so mu po dveh letih za mašo, večernice, oratorij, več kakor trideset motetov in druge skladbe namenili še celotni zaslužek zborovodje. Njegovemu oratoriju o Mojzesu je leta 1716 sledilo še drugo tovrstno delo, latinski sakralno-vojaški oratorij Judita, zmagovalka nad

ye pretty warbling quire! (Pst, ljubki žvrgoleči zbor!) hrepeni po Akisu med poslušanjem ptičjega petja, ki ga posnemajo kljunasta flavta in visoka godala.

Tretji stavek, Musette, iz Händlovega Concerta grossa v g-molu dobro ustreza pastoralnemu značaju zgodbe o Akisu in Galateji, saj s prepoznavnimi melodičnimi motivi v tridobnem taktu in ležečimi bordunskimi toni oponaša dude, ki so jim Francozi rekli musette. Cikel dvanajstih koncertov op. 6 ima drugačno zgodovino kakor Händlove druge objavljene zbirke. Händel je skladbe napisal septembra in oktobra 1739 v svoji hiši v Londonu in je drugače kakor pri drugih zbirkah skrbno načrtoval zasnovo celote. V sedmih koncertih, med katerimi je tudi nocojšnji, se je skoraj povsem izognil recikliranju svoje starejše glasbe, kar je bilo zanj neobičajno.

Händel je svoje prve večje uspehe doživel že pri devetnajstih letih kot operni skladatelj v Hamburgu. Okrog leta 1705 je bila prihodnost tamkajšnje opere zelo negotova zaradi priljubljenosti komedij in pietistične čistke, ki je prizadela vse zvrsti zabave. Povsem naravno je bilo, da si je nadarjeni mladenič zaželel oditi v Italijo. Po postankih v Benetkah in Firencah je še pred koncem leta 1706 prispel v Rim, poleti 1708 pa je šel v Neapelj, ki je bil z 250 tisoč prebivalci daleč najpomembnejše italijansko mesto. Händlov sloves je tja prispel še pred njim in sprejeli so ga z odprtimi rokami. Med svojim večtedenskim bivanjem v mestu je, verjetno za neko plemiško

spominja na ljudsko glasbo pa tudi na mnoge sonate in koncerte, v katerih Vivaldijev sodobnik Georg Philipp Telemann posnema poljske ljudske godce.

Georg Friedrich Händel je iz rodnega Halleja na Saškem že zgodaj odšel v Hamburg, pozneje je nekaj let preživel v Italiji in leta 1710 pri petindvajsetih naposled pripotoval v Anglijo. V začetku naslednjega leta je londonsko občinstvo navdušil z opero Rinaldo. V letih 1717 in 1718 je nekaj časa živel na podeželskem domovanju earla Carnarvona Jamesa Brydgesa v Cannonsu, severozahodno od Londona. Prve izkušnje z angleščino je dobil pri komponiranju duhovne glasbe, njegovo prvo odrsko delo v tem jeziku pa je bila serenada ali pastoralna opera Akis in Galateja. Napisal jo je konec leta 1718 in izvedli so jo na Brydgesovem posestvu. Poskusi, da bi v Angliji uveljavili operne predstave v domačem jeziku, so se končali že po nekaj težavnih sezonah v prvem desetletju 18. stoletja in poslušalci so zahtevali le še predstave v italijanščini, v katerih so imeli pomembno vlogo kastrati. V drugem desetletju stoletja so Johann Christoph Pepusch, John Gay in drugi konkurirali Händlu in Italijanom s kratkimi operami v angleškem jeziku, ki so jim rekli maske. Händel je z Akisom in Galatejo že takoj presegel tovrstna dela. Prvo dejanje opisuje lepoto narave in srečno ljubezen pastirskega para. Galateja v svoji prvi ariji Hush

po viharjih vrne v domače pristanišče. Cezar jo pozneje razglasi za egipčansko kraljico in napove osvoboditev države izpod tiranstva.

Konec tridesetih let 18. stoletja se je Händel zaradi ostre konkurence in finančnih težav dokončno odpovedal operi ter se posvetil oratoriju. To zvrst je leta 1718 uvedel sam z Estero, ki velja za prvi angleški oratorij v zgodovini. Triindvajset let pozneje je napisal svoje sedmo tovrstno delo, oratorij Mesija. Libretist Charles Jennens je bil prvi, ki ga je poskušal prepričati, naj se po letu in pol spet posveti oratoriju. Desetega julija 1741 je v pismu nekemu prijatelju zapisal: »Händel pravi, da naslednjo zimo ne bo delal nič, jaz pa upam, da ga bom prepričal, da bo uglasbil še eno zbirko svetopisemskih besedil, ki sem jo sestavil zanj, in jo v lastno korist izvedel v predvelikonočnem tednu. Upam, da bo vanjo vložil ves svoj talent in znanje, tako da bo delo prekosilo vse njegove dosedanje skladbe, saj tudi tema prekaša vse druge teme. Ta tema je Mesija.«

Naj je bila tema še tako privlačna, se Händel libreta nikoli ne bi dotaknil, če ne bi računal na izvedbo. Jenennsov rokopis bi se verjetno kmalu izgubil v njegovi knjižnici v drugem nadstropju, če Händel ne bi prav takrat dobil povabila iz Irske. William Cavendish ga je v imenu več dublinskih dobrodelnih ustanov povabil k sodelovanju pri oratorijskih koncertih bližajoče se sezone. Händla je privlačila misel na novo publiko, na dobrodelni namen in na cikel koncertov namesto ene same

poroko, napisal serenado Akis, Galateja in Polifem, povsem drugačno uglasbitev zgodbe, h kateri se je vrnil deset let pozneje v Angliji. V lepo Galatejo je zaljubljen tudi velikan Polifem in ta naposled s skalo pokonča svojega tekmeca. Tožba umirajočega Akisa Verso già l’alma col sangue (S prelito krvjo me zapušča že duša) sodi med najpresunljivejša dela mladega Händla. Pulziranje godal in čudovito ekspresivna pevska melodija ponazarjata utrip junakovega srca in njegovo stisko.

Opera Julij Cezar v Egiptu je nastala leta 1724 za Kraljevo glasbeno akademijo v Londonu. To operno podjetje so ustanovili pet let pred tem, po propadu Kraljičinega gledališča v Haymarketu, ki je uprizorilo že Händlovega Rinalda. Glavni razlogi za finančni polom so bili astronomski honorarji pevcev, visoki stroški s scenografijo in prenizki dohodki od prodaje vstopnic. Julij Cezar je bil že od vsega začetka zelo uspešen, Händel ga je večkrat oživil v poznejših sezonah in še danes sodi med najpogosteje izvajane baročne opere. Zbor Viva il nostro Alcide (Naj živi naš Alkid) z začetka prvega dejanja pozdravlja naslovnega junaka, ko ta s svojo vojsko pristane na obali Nila. Cezar se pozneje zaljubi v Kleopatro, a mu njen brat Ptolemej streže po življenju. Poročajo ji, da je Cezar umrl na begu pred njegovimi vojaki, a se v tretjem dejanju pojavi živ in zdrav. V ariji Da tempeste il legno infranto (Od neviht razbiti les) Kleopatra primerja svojo usodo z ladjo, ki se

Liesbeth Devos je sprva igrala oboo in pozneje študirala petje pri Stephanie Friede na konservatoriju v Antwerpnu. Dobila je prvo nagrado na tekmovanju Kurta Leimerja v Zürichu, bila je finalistka tekmovanja za samospev Bavarskega radia v Bayreuthu in Mednarodnega pevskega tekmovanja Dvorane Wigmore za štipendijo Neodvisne opere (Wigmore Hall/Independent Opera International Song Competition).

Med njenimi nedavnimi vlogami so Belinda (Dido in Enej), Galateja (Akis in Galateja), Zerlina (Don Giovanni) in Evridika (Orfej in Evridika) z belgijsko operno družbo The Ministry of Operatic Affairs, Galateja (Akis, Galateja in Polifem) z Orkestrom Slovenske filharmonije, Danica (Svatba) na Festivalu Aix-en-Provence in Melpomena (Atys) z ansamblom Les Arts Florissants. Njen posnetek pesmi in duetov Clare in Roberta Schumanna Liebesfrühling je predlani izšel pri založbi Phaedra CD. V tej sezoni bo debitirala v Cherubinijevi Medeji v Rouenu, nastopila bo v Mahlerjevi Četrti simfoniji in Sedmih zgodnjih pesmih Albana Berga z Rotterdamskim združenjem za komorno glasbo, prevzela bo glavno vlogo v novi operi Roberta Groslota in posnela vlogo Kate Pinkerton v operi Madame Butterfly z Orkestrom Gulbenkian.

Liesbeth Devos je sodelovala z vsemi tremi belgijskimi opernimi hišami. Ko je končala študij, je dobila vlogo Despine (Così fan tutte)

izvedbe, ki jo je predlagal Jennens. Nemudoma se je lotil libreta. Prvi del Mesije je končal že v šestih dneh, drugi in tretji pa sta mu vzela po teden dni. Dva dni je nato v partituro vpisoval notranje glasove in oratorij končal v pičlih štiriindvajsetih dneh. Sopranska arija Rejoice (Silno se raduj) izvira iz prvega dela, ki ga nekateri imenujejo božični, in z besedilom iz knjige preroka Zaharije poziva k veselju ob prihodu Odrešenika. Besedilo sklepnega zbora izvira iz Razodetja: »Vredno je Jagnje, ki je bilo zaklano, da prejme oblast in bogastvo, modrost in moč, čast, slavo in hvalo.«

sopran

Matej Šarc je študiral oboo pri Božu Rogelji na Akademiji za glasbo v Ljubljani in se izpopolnjeval pri Heinzu Holligerju na Visoki šoli za glasbo v Freiburgu. Bil je prvi oboist Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in Freiburškega filharmoničnega orkestra. Kot solist in komorni glasbenik koncertira po Evropi, Avstraliji, Kitajski, Mongoliji, Japonski in obeh Amerikah. Za vrsto evropskih radijskih postaj je posnel številna solistična, komorna in koncertantna dela za oboo. Njegovi posnetki so izšli pri slovenskih in svetovnih založbah.

Od leta 1994 je član Orkestra Slovenske filharmonije in pihalnega kvinteta Slowind, s katerim je priredil in izvedel dvajset mednarodnih festivalov Slowind. Za odlične izvebe je z ansamblom prejel vrsto nagrad, med drugim tudi nagrado Prešernovega sklada. Poučuje oboo in komorno glasbo na Akademiji za glasbo v Ljubljani, Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana ter na mojstrskih tečajih doma in v tujini. Nastopal je z izjemnimi glasbeniki, kot so Alexander Lonquich, Nicolas Altstaedt, Christiane Iven, Riccardo Muti, Carlos Kleiber, Ferdinand Leitner, Radovan Vlatković, Heinz Holliger, Arvid Engegård, Ursula Oppens in Naoko Jošino.

V njegovi umetniški dejavnosti ima posebno mesto sodobna glasba. Premierno je izvedel ogromno število prav zanj napisanih novitet

v operi La Monnaie v Bruslju in kmalu zatem nastopila kot Ilse (Frühlings Erwachen) in Papagena (Čarobna piščal). V Flamski operi je pela Miss Wordsworth (Albert Herring), Barbarino (Figarova svatba), Lucio (The Rape of Lucretia), Prvo nečakinjo (Peter Grimes) in glavno vlogo Helene (Rage of Life). V Valonski kraljevi operi je nastopila kot Xunchia (L’Inimico delle Donne), Marija (Viljem Tell) in Elvira (Italijanka v Alžiru). Nastopila je v operi Smrt v Benetkah v gledališču La Fenice in v Svatbi v San Franciscu. Kot solistka sodeluje z orkestri, kot so Amsterdam Sinfonietta, Les Arts Florissants, Simfonični orkester iz Antwerpna, Bruseljska filharmonija, Orkester Dijona in Burgundije, Handel & Haydn Society iz Bostona in Württemberška filharmonija iz Reutlingena. Nastopa z dirigenti, kot so William Christie, Richard Egarr, Ivo Venkov, Gergely Madaras, Michael Schønwandt, Rinaldo Alessandrini, Bo Holten, Robert Groslot, Bruno Bartoletti, Bart Van Reyn, Dirk Vermeulen in Leif Segerstam.

Nakit, ki ga nosi Liesbeth Devos, je oblikovala Anne Zellien iz Antwerpna.

dirigent

slovenskih in tujih skladateljev, v zadnjem času pa se kot dirigent, solist in ustanovitelj Filharmoničnega festivala baročne glasbe vse bolj posveča izvajanju glasbe iz obdobja baroka.

napovedujemo

Barok 5četrtek 17. januar 2019 ob 19.30Orkester Slovenske filharmonijeMatej Šarc oboa in glasbeno vodstvo

Tomaž Sevšek čembalo J. G. Graun Uvertura in Allegro v d-molu, GraunWV A:XI:2

J. L. Krebs Koncert za čembalo, oboo in godala v h-molu, KWV 204

W. F. Bach Simfonija v F-duru, F. 67

C. P. E. Bach Simfonija št. 1 v D-duru, Wq 183/1

J. C. Bach Simfonija v G-duru, op. 6, št. 1, W. C7

vstopnice blagajna Slovenske filharmonije, Kongresni trg 10, Ljubljana med delavniki od 11. do 13. in od 15. do 17. ure ter uro pred koncertom T +386 1 24 10 800, E info@filharmonija.si https://filharmonija.kupikarto.si/ www.filharmonija.si cene vstopnic I. KATEGORIJA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 15,00 € / 12,00* €II. KATEGORIJA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10,oo € / 7,00* €* popust za dijake, študente, upokojence in abonente

Slovenske filharmonije

Iz časov viharništva

www.filharmonija.si

V NOVO LETO Z NOVO GLASBO10. januar–2. februar 2019

Orkester in Zbor Slovenske filharmonije

V NOVO LETO Z NOVO GLASBO10. januar–2. februar 2019 Orkester in Zbor Slovenske filharmonije

ORANŽNI 410. in 11. januar 2019 ob 19.30 Gallusova dvorana, Cankarjev dom12. januar 2019 ob 19.30Velika dvorana, SNG Maribor Michael Wendeberg dirigentRinnat Moriah sopranJean-Frédéric Neuburger klavirspored V. Žuraj | R. Strausspredkoncertni pogovor ob 18.30: Vito Žuraj, Patrick Hahn in Klemen Hvala

FOUR INVENTIONS18. januar 2019 ob 19.30Dvorana Marjana Kozine Slovenska filharmonijaPhillipp von Steinaecker dirigentAleš Kacjan flavtaMassimiliano Miani klarinetPaolo Calligaris fagotspored P. Boulez | M. Bonin | G. Benjamin |

J. Matičič predkoncertni pogovor ob 19.00: Matej Bonin in Klemen Hvala

POP ART21. januar 2019 ob 19.30Dvorana Marjana Kozine Slovenska filharmonijaSteven Loy dirigentspored V. Žuraj | N. Šenk | E. Varese | A. Makor |

D. Božič | E. Poppepredkoncertni pogovor ob 19.00: Nina Šenk in Klemen Hvala

VOKALNI 5Vse najboljše, dragi Mozart!27. januar 2019 ob 19.30Dvorana Marjana Kozine Slovenska filharmonijaSteffen Schreyer dirigentTheresa Plut sopranBarbara Jernejčič Fürst mezzosopranDavid Jagodic tenorMarko Fink basbaritonspored A. Pärt | N. Forte | W. A. Mozartpredkoncertni pogovor ob 18.30: Tomaž Faganel

TIŠINA, PROSIM!2. februar 2019 ob 19.00Dvorana Marjana Kozine Slovenska filharmonijaGregor A. Mayrhofer dirigentRinnat Moriah sopranBoris Ostan govorecBoris A. Novak besedilaspored V. Žuraj | R. Strauss | B. A. Zimmerman |

F. Biber | I. Xenakis | G. Ligeti

www.filharmonija.si

Godalni kvartet Dissonance

Ena misel sama:

TiVečer ljubezenske poezije in

najlepših skladb na temo ljubezniNedelja 10. februar 2019 ob 19.30Dvorana Marjana Kozine Slovenska filharmonija

DUO CLARIPIANODušan Sodja klarinetTatjana Kaučič klavir

Saša Mihelčič dramska igralka

spored F. Schubert | A. Makor | E. Grieg | P. Šavli | R. Strauss | C. Debussy

besedila A. Gradnik | C. Zlobec | T. Pavček | S. Kosovel | W. Shakespeare | A. S. Puškin …

vstopniceblagajna Slovenske filharmonije Kongresni trg 10, 1000 Ljubljana med delavniki od 11. do 13. in od 15. do 17. ure ter uro pred koncertom T +386 1 24 10 800, E info@filharmonija.si spletna prodaja: https://filharmonija.kupikarto.si

www.filharmonija.si

Slovenska filharmonija – Academia philharmonicorum

@SFilharmonija

@slofilharmonija

Če želite prejemati redna e-obvestila o programu Slovenske filharmonije, sporočite svoj e-naslov na info@filharmonija.si.

Koncertni list Slovenske filharmonijeFilharmonični koncerti baročne glasbe, št. 4Izdala: Slovenska filharmonijaDirektorica: Marjetica MahneAvtor spremne besede in urednik biografij: Domen Marinčič Jezikovni pregled: Tanja SvenšekPrelom: Vlado TrifkovičTisk: Birografika Bori, LjubljanaNaklada: 200 izvodov Ljubljana, januar 2019

Redakcija koncertnega lista je bila zaključena 3. januarja 2019.

ISSN 2350-5117

Slovenska filharmonijaOrkester Slovenske filharmonijeZbor Slovenske filharmonije

Kongresni trg 101000 LjubljanaT +386 1 2410 800F +386 1 2410 900E info@filharmonija.siwww.filharmonija.si