of 10 /10
BELGIJA 2007 Belgija. Ena najmanjših evropskih držav, ki pa je zahvaljujo! svoji legi na lo!nici med germanskim in romanskim svetom, postala prestolnica Združene Evrope. Bogata kraljevina, gosto naseljena z visoko stopnjo industrije, kaj pa lahko ponudi turistu ? Borno, pusto, nezanimivo, pravijo naši bruseljski uradniki, ki jih v dobro voljo spravlja le pogled na njihov lepo kipe!i osebni ra!un. Po krajšem premisleku se že skoraj cini!no spomnijo na gozdnata in gri!evnata prostranstva Ardenov, kjer naj bili celo možni izleti po sredogorju. Že v smehu pa omenijo še transverzalo od table do table z napisom Propriete private. Tudi pogled na knjižne police ni ravno navdušujo!, saj je ve!ina založb svoje turisti!ne vodnike omejila v glavnem na prestolnico Bruselj in v najboljšem primeru dodala še poldnevna izleta do Genta in Bruggea. Še forum http://caravaning.zanimiv.net , ta neizmerna zakladnica idej, vsebuje le nekaj postov o zaprtem !okoladnem muzeju v Bruslju, ki je povsem nerazumljivo odprt le ob sobotah Ni potrebno posebej poudarjati, komu v družini se je usedla v male možgane nora ideja o prvomajskih praznikih po Belgiji. Prišla je tiho v pojavni obliki turisti!nega vodi!a Belgija 2005, ki si je pomešal med zadnje izvode Avtodoma. V prostoru seveda, kjer se rojevajo najve!je ideje. Ker je vsa poanta lastnega avtodoma skoncentrirana v motu Svoboda gibanja, kot pravi neka precej uspešna dolenjska firma, se odpravimo proti Belgiji, povsem brez plana. Ali bolje re!eno , na dlan!nik naložimo še navigacijske karte Francije, Nem!ije in Nizozemske in v gajbo vržemo še nekaj dodatnih kilogramov turisti!nih vodi!ev. Za primer, !e bi šlo kaj hudo narobe …. Skozi Nem!ijo in Luksemburg Prva etapa nam je v potovanjih proti Severu postala že tradicionalna. Absolutno je po mnenju otrok potrebno preveriti novosti v nemškem tematskem parku Legoland. Tokrat jo za spremembo prevozimo v paru skupaj s prijatelji Vizoti, in do !iste avtodomarske nirvane nama manjka samo CB postaja. Ob pol dveh pono!i pristaneva na Autohofu na izvozu iz A8 pred Gunzburgom in prvih 600 kilometrov je za nami. Vizoti zjutraj nadaljujejo proti Parizu, mi pa se izkušeno po labirintu službenega vhoda zapeljemo na PZA pred Legolandom ravno ob za!etku dnevne tarife. Od našega zadnjega obiska so dokon!no opremili parkiriš!e z zadostnim številom elektri!nih priklju!kov in otroškimi igrali. V samem parku, ki mu seveda niso pozabili konkretno dvigniti vstopnine, so dodali tematski sklop Pirati s Karibov, kjer pa smo vsaj o!ki pogrešali možnost, da bi se slikali skupaj z Ms. Elizabeth Swan. Kljub temu, da je bil park skoraj prazen in smo bili z naskokom najštevil!nejši Slovenci( slavili smo namre! Dan Osvobodilne Fronte), smo morali opraviti vseh predvidenih 18 voženj na Zmaj!ku, tako da smo park ponovno zapustili med zadnjimi. Naslednja ve!erna etapa je imela samo en cilj in sicer preživetje na legendarni A8 z minimalno toplotnim obdelanim živ!nim sistemom voznika. Kljub temu, da pedantni Nemci že desetletje rijejo po nežni bavarski zemljici in da so bile napovedane celo popolne zapore avtoceste, se števec na našem Du!eju !udežno ni spustil pod 80 km/h. Mimo nas se odpelje Stuttgart, kmalu zatem še Karlsruhe, potem pa rutinirano med vožnjo odtipkam ukaze gospodu TomTomu, ki nas zatem v 5 minutah pripelje do li!no urejenega PZA. Puter!ek. Zbudim se ob zori in potegnem še jutranjo seanso mimo Trierja in bencinske oaze sredi Evrope (Luksemburg, 0,85 ojra za liter!ek) vstopimo v južno belgijsko pokrajino Valonijo. Po Valoniji Naš prvi cilj je vasica Han sur Lesse v regiji Namur, kjer si ogledamo Han jamo. Posebnost tega izleta je, da te od središ!a vasice do vstopa v jamo pripelje ve! kot 100 let star tramvaj, iz jame pa prideš s !olnom po reki, katere ime ste poligloti verjetno že uganili. Lesse seveda. Ogled traja približno uro in pol, 2 kilometra, 8 dvoran in nekaj galerij, 436 stopnic in kljub

BELGIJA 2007 - SLO Caravaningcaravaning.si/caravaning/belgija_udi.pdf · BELGIJA 2007 Belgija. Ena najmanjših evropskih držav, ki pa je zahvaljujo! svoji legi na lo!nici med germanskim

  • Author
    others

  • View
    1

  • Download
    0

Embed Size (px)

Text of BELGIJA 2007 - SLO Caravaningcaravaning.si/caravaning/belgija_udi.pdf · BELGIJA 2007 Belgija. Ena...

  • BELGIJA 2007 Belgija. Ena najmanjših evropskih držav, ki pa je zahvaljujo! svoji legi na lo!nici med germanskim in romanskim svetom, postala prestolnica Združene Evrope. Bogata kraljevina, gosto naseljena z visoko stopnjo industrije, kaj pa lahko ponudi turistu ? Borno, pusto, nezanimivo, pravijo naši bruseljski uradniki, ki jih v dobro voljo spravlja le pogled na njihov lepo kipe!i osebni ra!un. Po krajšem premisleku se že skoraj cini!no spomnijo na gozdnata in gri!evnata prostranstva Ardenov, kjer naj bili celo možni izleti po sredogorju. Že v smehu pa omenijo še transverzalo od table do table z napisom Propriete private. Tudi pogled na knjižne police ni ravno navdušujo!, saj je ve!ina založb svoje turisti!ne vodnike omejila v glavnem na prestolnico Bruselj in v najboljšem primeru dodala še poldnevna izleta do Genta in Bruggea. Še forum http://caravaning.zanimiv.net, ta neizmerna zakladnica idej, vsebuje le nekaj postov o zaprtem !okoladnem muzeju v Bruslju, ki je povsem nerazumljivo odprt le ob sobotah Ni potrebno posebej poudarjati, komu v družini se je usedla v male možgane nora ideja o prvomajskih praznikih po Belgiji. Prišla je tiho v pojavni obliki turisti!nega vodi!a Belgija 2005, ki si je pomešal med zadnje izvode Avtodoma. V prostoru seveda, kjer se rojevajo najve!je ideje. Ker je vsa poanta lastnega avtodoma skoncentrirana v motu Svoboda gibanja, kot pravi neka precej uspešna dolenjska firma, se odpravimo proti Belgiji, povsem brez plana. Ali bolje re!eno , na dlan!nik naložimo še navigacijske karte Francije, Nem!ije in Nizozemske in v gajbo vržemo še nekaj dodatnih kilogramov turisti!nih vodi!ev. Za primer, !e bi šlo kaj hudo narobe …. Skozi Nem!ijo in Luksemburg Prva etapa nam je v potovanjih proti Severu postala že tradicionalna. Absolutno je po mnenju otrok potrebno preveriti novosti v nemškem tematskem parku Legoland. Tokrat jo za spremembo prevozimo v paru skupaj s prijatelji Vizoti, in do !iste avtodomarske nirvane nama manjka samo CB postaja. Ob pol dveh pono!i pristaneva na Autohofu na izvozu iz A8 pred Gunzburgom in prvih 600 kilometrov je za nami. Vizoti zjutraj nadaljujejo proti Parizu, mi pa se izkušeno po labirintu službenega vhoda zapeljemo na PZA pred Legolandom ravno ob za!etku dnevne tarife. Od našega zadnjega obiska so dokon!no opremili parkiriš!e z zadostnim številom elektri!nih priklju!kov in otroškimi igrali. V samem parku, ki mu seveda niso pozabili konkretno dvigniti vstopnine, so dodali tematski sklop Pirati s Karibov, kjer pa smo vsaj o!ki pogrešali možnost, da bi se slikali skupaj z Ms. Elizabeth Swan. Kljub temu, da je bil park skoraj prazen in smo bili z naskokom najštevil!nejši Slovenci( slavili smo namre! Dan Osvobodilne Fronte), smo morali opraviti vseh predvidenih 18 voženj na Zmaj!ku, tako da smo park ponovno zapustili med zadnjimi.

    Naslednja ve!erna etapa je imela samo en cilj in sicer preživetje na legendarni A8 z minimalno toplotnim obdelanim živ!nim sistemom voznika. Kljub temu, da pedantni Nemci že desetletje rijejo po nežni bavarski zemljici in da so bile napovedane celo popolne zapore avtoceste, se števec na našem Du!eju !udežno ni spustil pod 80 km/h. Mimo nas se odpelje Stuttgart, kmalu zatem še Karlsruhe, potem pa rutinirano med vožnjo odtipkam ukaze gospodu TomTomu, ki nas zatem v 5 minutah pripelje do li!no urejenega PZA. Puter!ek. Zbudim se ob zori in potegnem še jutranjo seanso mimo Trierja in bencinske oaze sredi Evrope (Luksemburg, 0,85 ojra za liter!ek) vstopimo v južno belgijsko pokrajino Valonijo. Po Valoniji Naš prvi cilj je vasica Han sur Lesse v regiji Namur, kjer si ogledamo Han jamo. Posebnost tega izleta je, da te od središ!a vasice do vstopa v jamo pripelje ve! kot 100 let star tramvaj, iz jame pa prideš s !olnom po reki, katere ime ste poligloti verjetno že uganili. Lesse seveda. Ogled traja približno uro in pol, 2 kilometra, 8 dvoran in nekaj galerij, 436 stopnic in kljub

  • temu, da se jama po številu, lepoti in velikosti kapnikov, ne more primerjati z našimi kraškimi biseri, nam je bila zelo vše!. Zanemarimo dejstvo, da smo se morali odlo!ati med valonsko(francosko) in flandrijsko(nizozemsko) vodi!ko, v razumevanju obeh jezikov namre! blestimo in seveda francoska vodi!ka spet ni izrekla tistega stavka, ki bi ga edinega razumel. "e vas jame ne zanimajo, si v bližini lahko ogledate Safari park s širokim izborom divjih valonskih zveri, ali pa vsaj kraški muzej, ki je seveda na visokem tehni!nem nivoju. "e sem prav razumel sporo!ila prospekta, se od letos naprej lahko celo igrate z navidezno resni!nostjo in se v stilu Michaela Douglasa v filmu Disclousure z baklo prebijate skozi jamski labirint. Baje, da najboljši v zadnji dvorani sre!ate še ljubezni željno Demi Moore, druga!e pa vsaj kakšno jamsko pošast.

    Prava poletna nevihta nas konec aprila (temperatura je bila 28 stopinj) prežene v avtodom, kjer šoferja premaga spanec. Ko potem zamudimo ogled gradu Veves, je družinska porota seveda enoglasna : Guilty as charged. Tako pozno popoldne izkoristimo za enourni sprehod po ardenskem gozdu, zatem pa si v našem prepoznavnem stilu v ve!erni samoti ogledamo še naravni rezervat Furfooz. Seveda samota zahteva nekaj znanja plezanja, je pa zato popust konkreten. Iz vrha skalne pe!ine, na katerem je postavljenih nekaj rimskih utrdb, ki so jih kasnejši zgodovini obdelale po svoje še vse ostale zmagovalne armade, zagledam krasen travnik ob reki, na katerem že kraljujejo avtodomi. Vikend je o!itno spravil na plano tudi doma!e belgijske jazbe!arje. Tistim, ki radi !olnarite po Kolpi in Krki, naj prišepnem : Valonija je rajska za izlete s kanuji, kajaki ali še bolje malimi gumijastimi družinskimi rafti.

  • Prespimo kar na grajskem parkiriš!u in si zjutraj uspemo grad ogledati še pred festivalom Bingljajo!ih Olympusov, Pentaxov in Canonov oziroma avtobusi japonskih turistov. Pridejo množi!no in tudi zato, ker si je pred leti grad ogledal japonski cesar Hakito. Njega so pa! sprejeli lastniki. Grad je še vedno v privatni lasti( družina Beaufort), kar je takoj jasno, ker vstopnino pobirajo tudi otrokom. Poleg tega bi ga lahko gladko umestili med touriste trape, saj je bila li!na zunajnost strogo obrambnega gradu temeljito obnovljena daljnega leta 1961, prav tako pa je tudi notranja oprema zbrana iz vseh vetrov in obdobij. Kakorkoli, postanem le malo žalosten, ker imamo v naši domovini mnogo takih gradov z mnogo lepšo okolico ampak nikjer nobenega bingljajo!ega Olympusa, ki bi cepetal od navdušenja.

    Po ozki cesti se zapeljemo do nekaj kilometrov oddaljenega Dinanta, mesta, ki je stisnjeno med reko Meuse in veliko skalno pe!ino. Njegovi za!etki sodijo v dobo Keltov, Merovingi so ga prvi preuredili v utrjeno postojanko, potem pa so si ga podajali kot vro!o žemljico vsi veliki osvajalci. Neredko so zmagovalci zaradi po pravilu dolgih in iz!rpa!ujo!ih obleganj, neusmiljeno sprostili nad mestom svoje frustracije in ga zravnali z zemljo. Zadnji so to storili leta 1914 Nemci, ki so prav tu porazili francosko armado. Že skoraj bizarno pa je dejstvo, da visoko na pe!ini kraljuje mogo!na trdnjava, ki obi!ajno nikoli ni delila usode z mestom pod njo. Do nje se najlažje povzpnemo z vzpenja!o, obstaja pa tudi varianta vzpona za ljubitelje stopnic. Ogled trdnjave je možen samo z vodnikom, ki pa ste ga pla!ali že z nakupom vozovnice za vzpenja!o. Belgijci so na splošno ljubitelji voš!enih lutk, tako da ne bodite presene!eni, !e se med ogledom celice vojaškega zapora skozi lino sre!ate z izbuljenimi o!mi že rahlo jeti!nega kaznjenca. Giljotina, odsekana glava v košu, kakšna desnica, mu!ilne naprave, sprehod po rovih prve bojne !rte v I.svetovni vojni, podprt z zvo!nimi, svetlobnimi in dimnimi efekti. Na koncu sledi še ogled dela trdnjave, ki ga je v drobovje zadela nemška granata, kar je povzro!ilo 30% nagib temeljev. Prav neverjetno je, ko se v navidez neuni!ljivi trdnjavi spustiš po stopnicah v eno od sob, kjer so tla in stene tako nagnjeni, da imajo po sredini sobe postavljeno ograjo, na katero se naslanjajo zbegani obiskovalci. Popoldne se premaknemo po reki navzdol,po kateri se odvija živahen re!ni promet do baro!nega gradu Freyr. Grad, ki je še danes v lasti prvotnih lastnikov družine Rochefort,(belgijska žlahta Habsburžanov) je nastal v srednjem veku, današnjo frizuro pa so mu nadeli konec 17.stoletja. Seveda je brez težav preživel vse velike bitke, saj ga ni maršala ali generala, ki si ravno v tem gradu ne bi postavil svojega štaba. Lastniki so ga rade volje dali v uporabo tudi Napoleonu, ki si je izbral najlepšo sobo in edino s pogledom na reko in park. Sprehod skozi baro!no notranjost odseva razkošno poletno rezidenco. Zvezda ogleda je otroška ko!ija iz 18.stoletja, ki je na pariški svetovni razstavi leta 1889 dobila prvo nagrado. Kljub ve! kot 350 let starim pomaran!evcem, nas najbolj navduši skrivanje in lovljenje v labirintu angleškega parka. Poti po labirintu je 6 km- Zanimivo je tudi pismo belgijskega kralja iz leta 1860, v katerem ugotovi, da zaradi gradnje železniške proge po dolini, ni potrebno uni!iti prelepega grajskega parka. Kraljeva ugotovitev v enem stavku je bila dovolj, da so železnico dejansko poglobili in speljali ob samem robu parka.

  • BRUSELJ Nedelja zve!er se nam zdi idealna za premik v Bruselj. Ne boste verjeli, ampak naša evropska prestolnica ne premore niti enega po!ivališ!a za avtodome in o!itno ga angleška zunanja ministrica Mrs. Beckett premalokrat obiš!e v prostem !asu. Tako smo po ve!ernem !astnem krogu okrog Atomiuma kon!ali v severnem predmestju, imenovanim Grimbergen. V tem predelu je tako kamp, kot tudi urejeno parkiriš!e brez dodatne infrastrukture za avtodome, kjer pa lahko bivate do 24 ur brezpla!no. Takoj za parkiriš!em je park z otroškimi igrali, do !istega ideala manjka samo postaja podzemne železnice. Vozi seveda primestni avtobus, vendar se mi zjutraj vseeno udobno zapeljemo do okoliša Heysel, kjer parkiramo v bližini postaje podzemne železnice Ogledamo si tri bruseljskih znamenitosti : Slikoviti Grand Place, na katerem se bohotijo hiše bruseljskih trgovcev in obrtnikov, najbolj znan svetovni lul!ek Maneken Pis, ki so ga ob posebni priložnosti oblekli v uniformo tujske legije in pa kitajske trgovine z otroškimi igra!ami. Ni da ni.

    Bruselj izvira iz 10. stoletja, ko so francoski trgovci postavili majhno utrdbo na re!nem oto!ku(Bruoscella = mesto ob potoku), ki naj bi jih varovala pred te!nimi flamskimi sosedi. V 11. stoletju je bilo že cveto!e trgovsko mesto, ki je bogatelo predvsem na osnovi spretnih rok izdelovalcev preprog, tapiserij, !ipkarjev in tkalcev. Bogateli so seveda trgovci, ki so po!asi za!eli zanimati tudi Burgundce, Špance, Habsburžane, Francoze in Nizozemce. Leta 1830 je domoljubna pesem v bruseljskem gledališ!u Monnaie za!ela vstajo, ki je prerasla v revolucijo in se kon!ala z odcepitvijo od Kraljevine Nizozemske. Sledilo je še rahlo komi!no iskanje prvega belgijskega kralja, vendar se belgijska zgodba kljub sporom med Valonci in Flamci še vedno uspešno nadaljuje. Bruselj je samostojna pokrajina, ima ve! kot milijon prebivalcev in težko najdeš manjšino na globusu, ki ne bi imela svojega predstavnika v bruseljskem koktejlu narodov. Po obveznem postanku v kavarni na glavnem trgu in !ešnjevem pivu si popoldne ogledamo še notranjost mestnega simbola Atomiuma, molekule železa, ki so ga postavili v !ast valonski jeklarski industriji ob svetovni razstavi leta 1958. Kljub temu, da je bil leta 2006 popolnoma prenovljen, da ima enega najhitrejših dvigal, da ima zelo podobno višino kot pariški Eifflov stolp, te po ogledu pusti popolnoma praznega. Sladoled v enem od atomov je bil mnogo boljši.- WATERLOO "as je za premik na bojno polje. Waterloo, po mnenju mnogih najve!ja bitka, ki se je kdajkoli bojevala na evropskih tleh. Na prizoriš!e pridemo v stilu Prusov, torej zadnji in za razliko od Blucherjeve armade tudi prepozno, vendar le za ogled spominskega parka. Kakšne posebne depresije pa ne doživimo, saj Jure kmalu odkrije špranjo v železni ograji in tako sami uživamo ve!er in son!ni zahod na Levjem gri!u.

  • Spominski park Waterloo je prav zanimiva mešanica turizma iz za!etka 20. stoletja in modernega pristopa. Moderno je seveda oskubiti turista s celo množico razli!nih variant, ki se seveda nahajajo v razli!nih cenovnih paketih. Tako sem še preden pridem do prodajalca vstopnic bolj utrujen zaradi milijona možganskih operacij, kot je bil francoski vojak zaradi dolgega marša do prizoriš!a bitke. Po tehtnem premisleku se odlo!imo za ogled filma, ki naj bi bil posebej primeren za otroke, multivizije, potem pa še ogled panoramske freske bitke in pa muzej voš!enih lutk. V bistvu izpustimo samo letošnjo novost, to pa je prevoz po bojnem polju s 4WD kamioni ob navdušeni razlagi kakšnega diplomiranega obramboslovca o takti!nih potezah Wellingtona in njegovih lordov, o neprimernem vremenu in predvsem namo!enem terenu, ki je spodrezal krila francoski konjenici, o junaštvu ostarelega pruskega generala Blucherja, in o nesre!i mladega nizozemskega princa Wiljema Oranžnega. "e imate posebno sre!o in na kamion dobite še Phillipa z doktoratom iz Waterloojske bitke, vam pove še kje je zadnji! kihnil in si obrisal nos maršal Nei preden je pognal elitne francoske gardiste v zadnji boj. Po ogledu multivizije, ki kronološko prikaže razvoj bitke leta 1816 na belgijskih ravnicah, s skupnim mo!mi rešimo še otroško zgibanko in tako si za nagrado zaslužimo voš!enke in liziko. Film o bitki je milo re!eno zelo umetniški, ki presega moje intelektualne potenciale in verjetno je umetnik hotel izpostaviti zgrešeno idejo o veli!astnosti vojne. Bolj zanimiva sta muzej voš!enih lutk, kjer na dolgo razložijo, da je Napoleon na poti do Waterlooja izgubil svoj srebrni servis in je moral ubožec na ve!er pred bitko jesti iz navadnega kme!kega krožnika, ter Panoramica, ogromna freska, ki ponazarja bitko. Narisal jo je znani slikar Louis Dumoulin, ob pomo!i še treh vojaških slikarjev in poznavalcev taktike .

  • Po Flandriji Hiter preskok iz krvavega Waterlooja v romanti!ni Brugge, ublažimo s kolesarjenjem po parku Het Leen. Na obrobju mesteca Eeklo je nekdanja vojaška kasarna preurejena v park, katerega glavna zna!ilnost so številna mo!virja, slepi zatoki in ogromna stara listnata drevesa.

    Po starih tankovskih betonskih stezah so speljane urejene in ozna!ene kolesarske poti in števila množica kolesarjev vseh starosti potrdi mojo domnevo, da resni!no cela Belgija kolesari in Eddie Mercx je bil le najhitrejši in najvztrajnejši med njimi. Za tiste redke brez koles pa so po 250 hektarjev velikem parku speljane štiri ozna!ene poti. Celovitost ponudbe pa zaklju!uje arboretum, ki je namenjen tistim, ki so jim tudi daljši sprehodi prevelik zalogaj. Poudarjam, vse to iz kasarne. V severne Benetke, kakor tudi poimenujejo Brugge, vstopimo na njegovem južnem delu v bližini železniške postaje, kjer naj bi bil tudi opremljeni PZA. Žal so potekala ravno zaklju!na dela njegove stilske preobrazbe, tako da smo bili primorani našega Son!nega popotnika parkirati kar na mestno zelenico, kjer je že bilo parkiranih vsaj 10 francoskih, nizozemskih in nemških avtodomov. V staro mesto jedro se odpravimo peš in do glavnega trga je morda 10 minut zložne hoje. Na otroško veselje si najprej privoš!imo lokalno specialiteto vafle s sladoledom, za name!ek pa še ogled mesta s ko!ijo. Naslednje jutro nas policaji prijazno opomnijo, da smo parkirali na neprimernem prostoru in mi vljudno razložijo, kako do najbližjega brezpla!nega parkiriš!a.

    Tako ponovimo ogled mesta tokrat s kolesi po ozna!eni kolesarski poti, ki ve!inoma poteka po obrežju nad glavnim kanalom. . Ogledamo si obnovljeni mlin na veter, ki je v svojih najboljših letih dal delo 26 pekom in posledi!no hranil približno 1000 meš!anov. Mlin je v celoti lesen in stoji na vrtljivem podstavku, saj so ga obra!ali, kakor je pihal veter. Mlin se v sunkih vetra kar pošteno maje. Skratka jadra. Mesto je prepredeno s kanali, zato si ga ogledamo še z ladjice. S !olnom lahko prideš do vseh 14 katoliških in ene protestantske cerkve, ter do vseh pomembnih zgradb v mestu. V eni od cerkva je glavna znamenitost Michelagelov kip. Narejen je bil za neko cerkev v Firencah, kjer ga je opazil bogat bruggeski trgovec in ga prinesel domov. V enem izmed bojnih pohodov so ga ukradli francoski vojaki, kasneje, v 2.svetovni vojni še Nemci, a po !udežu se vedno najde in vrne v Brugge.

  • V 14. stoletju je bil Brugge poleg Londona najve!je evropsko pristaniš!e, tako da do hladnega Atlantika ni bilo ve! dale!. Naš naslednji cilj je bil narodni park Zwin, do katerega pa pot vodi mimo najve!jega, predvsem pa najbolj mondenega belgijskega obmorskega letoviš!a . Knokke Heist. Vsaj 10 kilometrov obale je popolnoma pozidane s hoteli in apartmajskimi naselji na peš!eni sipini, ki lo!uje Atlantik od polderja za njo, v katerem pa namesto poljš!in uspevajo družinske vile. V nekaj kilometrih tega bliš!a se mit o skromnem in marljivem belgijskem narodu izgubi v severnem vetru. Kon!no se pogled na silne gradbene žerjave novih hotelskih naselij z letnico 2007 kon!a tik pred tablo narodnega parka. Že na pristopni poti do recepcije parka nas pozdravijo prve štorklje in pa reka kolesarjev. Park je razdeljen na dva dela in sicer na pti!ji rezervat in pa del polderja, ki je ostal nedotaknjen. Moram posebej poudariti, da je naziv narodni park izredno pretiran, vendar se morate zavedati, da Belgijci, predvsem pa Flamci delajo turizem iz ni!.

    Poskušamo se prebiti do peš!ene obale, vendar je to brez plavanja misija nemogo!e. Kljub neuspešnemu poskusu je poseben ob!utek, ko ti nad glavo v nizkem preletu leti jata gosi in se ti potem razkazujejo na razdalji 50 metrov v vsej svoji lepoti. Tokrat nimamo problemov, da bi zamudili vstop v park, imamo pa zato velike probleme, kako iz zaklenjenega parka ob son!nem zahodu izstopiti. Tako se dan spet kon!a s plezanjem preko ograje. Med povratkom skozi elitni Knokke Heist ne morem, da ne bi postavil svojega okornega velikana v prvo vrsto takoj ob vzorno pograbljeni peš!eni plaži. Vse je tako sterilno, še školjke v pesku so snežno bele in ob!utek imam, kot da so bile ravnokar oprane z Vanishem. Pred Zeebruggem, današnjim pristaniš!em, nas preseneti velika prekooceanka, ki si skozi zapornice utira pot proti odprtemu morju. "akanje pred pokonci postavljenim dvižnim mostom nas prvih 15 minut še zelo zabava, potem pa nadaljnjih 45 vsako minuto manj. Tako pridemo v Blankenberge že z no!jo in prespimo na enem izmed številnih posebnih parkiriš! za avtodome. Zjutraj se odlo!imo za ogled akvarija iz verige SEA-LIFE, ki te nikoli ne razo!arajo in vedno se vsaj nekoliko razlikujejo. Zvezde belgijskega akvarija so raki. Mega raki, ki živijo v Japonskem morju na globini 300 metrov in v razkoraku lahko dosežejo tudi do 370 centimetrov. Na njihovo sre!o so bolj podobni morskim pajkom, mesa prakti!no nimajo in tako ne kon!ajo na kakšnem suši pladnju. Poleg rakov so v akvariju še morski sloni, pingvini iz Tihega Oceana, nutrije, skati, morski psi, orjaške želve, pisane strupene želve, hobotnice , Mali Nemo, Lori, bratec od Nema, piranhe, morene in okostje neprevidnega ribi!a, ki se je v sušnem obdobju sprehodil skozi amazonski gozd. Skratka, !e spuš!ate vodene predstavitve, ste za dve uri dobri. V kolikor se seveda ne odlo!ite za partijo piratskega golfa s 18 luknjami, kajti v tem primeru gre vsaj dopoldne.

  • Nazaj skozi Francijo Prazniki se bližajo koncu in Belgiji po Kortrijku pomahamo v slovo. V kolikor ste pristaš obra!unavanja stroškov v MS Excell tabeli na 5 decimalk natan!no, je vsekakor pametno pred prehodom francoske meje zaviti na belgijsko bencinsko !rpalko. Pri litru nafte lahko prihranite tudi do 2 centa. "e še boljšo polovico spustite na maraton po zadnjem belgijskem hipermarketu, bodo prihranki skoraj že astronomski, saj je Belgija na splošno cenejša od zahodne sosede.Kon!a se tudi obdobje brezpla!nih belgijskih avtocest in gospodu TomTomu po želji nastavite opcijo Izogibanja cestnin. Mi prav tako zavijemo na magistralko, saj so naš naslednji cilj znameniti vrtovi Amiensa, imenovani hortillonnages. Pred dvemi leti smo ogled s !olni zamudili in tudi tokrat nam uspe. Kdor zna, pa! zna. Tako nam ni ostalo drugega, kot da izlet namesto s !olnom opravimo s kolesi. Poti so speljane po ozkih prehodih in preko mosti!kov, po kanalih pa se skrivajo številne ptice. Mo!virje je zavetiš!e za 200 vrst ptic in v pravem ornitološkem slogu smo prepoznali race in ponirke. Že v galsko-rimskih !asih so pridne roke poglobile obstoje!e re!ne zatoke, utrdile re!no obalo in tako formirale številne oto!ke. Na oto!kih pa so vrtnarji gojili izbrano zelenjavo, sadje in rože, ki so jih skoraj dvajset stoletij prodajali na sobotni amienski tržnici. Ve!ino !asa je bila tržnica kar na njihovih !olnih, zdaj pa na !olnih v tradicionalni noši le še enkrat letno v nedeljo sredi junija. Po legendi naj bi bila tudi slovita Amienska gotska katedrala zgrajena na polju arti!ok, ki ga je za ta namen odstopil eden od vrtnarjev.

  • Mimo Asterix Parka domov Amien zapustimo skupaj z dnevom, v TT6, France Plus karta pa predhodno izberem med POI Zabaviš!nimi parki Asterix Park in potem sledi še usodna napaka . izberem namre! opcijo Izogibaj se cestninam. Ko bi šufta le vedel, da je vstop v park možen izklju!no iz avtoceste A1 bodisi iz smeri Pariza ali pa Lilla. Tako pa sledi no!na mora vsakega popotnika, opremljenega z GPS navigacijo, ko ti prijazen ženski glasek sredi Ni!esar za!ne tupit v glavo : You have reached your destination. Mi smo tako »Na cilju« obstali sredi galskega gozda ob pol enih zjutraj, stevardesa in otroci globoko v komi, medtem ko se šofer ni spomnil niti enega kraja, ki ga je v zadnjih treh urah vožnje prevozil. Pa tudi !e bi se ga spomnil, mi kaj dosti ne bi pomagalo, saj sem se na pot odpravil le z karto Evrope v papirnati obliki. Tako mi ne ostane drugega, kot da za!nem z metodo 512 premikov v obra!anju 7-metrske krave na 5 metrski cesti. V za!etku skoraj pomirjen, ker sem bil povsem prepri!an da v zadnjih 3 letih ta cesta ni videla drugega prometa razen kakšnega merjasca, ki je ušel iz Obelixovega pladnja. Potem se pri 308 premiku spomnim, da se okoli Pariza motovili tudi Vizo in da je povsem mogo!e, da se tudi on odlo!i za obisk Asterix Parka. V smrtnem strahu, kdaj se bo izza ovinka prikazal meni dale! najlepši Ford s znanim šoferjem , izvedem naslednjih 204 premikov s svetlobno hitrostjo. Potem se odpeljem nazaj do prve vasi na prvo parkiriš!e, vmes pa seveda recitiram odo TomTomu v PM molu, ki ni za javnost. Zjutraj se me smola še vedno drži, saj mi uspe najti najdražjo !rpalko v osrednji Franciji. V Asterix parku, kjer dostop do parkiriš!a odprejo šele ob osmih zjutraj( spanje v AD-ju na parkiriš!u NI MOŽNO), smo med prvimi. Kolo sre!e se obrne in tako je park skoraj prazen, pa tudi vsi dežni oblaki se nas nekako uspejo ogniti. Sledi samo še nujno zlo v obliki 1300 km dolge poti nazaj, ki jo ponovno opravimo v paketu skupaj z Vizoti.

  • Še zadnja misel : Zaradi kratkih po!itnic in relativno dolge poti smo Belgijo le ošvrknili. Poduhali. "e pogledam realno, ima nekaj lepih starih, romanti!nih mest v flamskem gosto naseljenem delu. Obala si prej zasluži koncert žvižgov kot pa stoje!i aplavz. Bruselj je pa! veliko mesto, kakšnega posebnega karakterja in šarma jaz nisem za!util, !eprav verjamem, da je zelo lepo posedati v kavarnah na Velikem Trgu in opazovati množico ljudi. Valonija je zanimiva in v primeru lepega vremena nudi mnoge nepozabne dogodivš!ine. Organizirani in vodeni spusti s !olni, izlet z drezino, kolesarski izleti, izleti z ladjami po plovnih kanalih in rekah, živalski rezervati, tematski parki, skratka Belgija je pod !rto krasen cilj za družinsko potovanje. Še bomo šli, naslednji! s svojim malim raftom. Absolutno priporo!am, da si pred odhodom v Belgijo pogledate spletno stran http://www.tourist-attractions.be. Prav tako boste isti turisti!ni katalog dobili v vsaki, ampak res vsaki vasici, kjer deluje turisti!ni informacijski center. In potem samo še obra!ate strani in izbirate cilje. Tako enostavno je to. Pa še v razmislek za doma!e ume turisti!nega razvoja. Za spanje smo porabili 0 Eurov. Prav tako parkiranje. Evropski !udež. Res pa je da nekateri parkirni avtomati, predvsem na Obali še niso bili v funkciji. Hvala bogu, ker cene so bile take, kot da bi ob!inski matematik ravnokar prišel iz kakšnega seminarja v Bohinju na temo kako za vedno odgnati turista z avtodomom. In koliko smo porabili za ostale užitke ? Mnogo, mnogo, zaradi lastnega zdravja si raje sploh ve! ne vodim kakršnekoli statistike. In na koncu smo veseli in zadovoljni, ker smo za vloženi denar tudi veliko dobili. Uradne spletne strani : Han sur Lesse : http://www.grotte-de-han.be/index.php?docID=8 Grad Veves : http://www.chateau-de-veves.be/ Krajinski park Furfooz : http://www.parcdefurfooz.be/ Dinant : http://www.dinant.be/index.htm Grad Freyr : http://www.freyr.be/ Bruselj : http://www.brucity.be/ Waterloo : http://www.napoleonguide.com/battle_waterloo.htm http://www.britishbattles.com/waterloo/waterloo-allied-order.htm Brugge : http://www.brugge.be/internet/nl/home.htm Zwin : http://www.planetware.com/knokke-heist/knokke-heist-het-zwin-nature-reserve-b-wv-hetzwi.htm SEA-FIFE Blankenberge : http://www.sealife.be/ Amiens : http://www.amiens.fr/decouvrir/tourismegb/index.asp Parc Asterix : http://www.parcasterix.fr/v2/default.asp Legoland Nem!ija : http://www.legoland.de Belgijski gradovi : http://www.dreamit.be/castles/ Kolesarske poti po Belgiji : http://www.fietsroute.org/indexuk.htm?Biking_Belgium.htm&midframe Kampi po Belgiji : http://users.swing.be/sw365127/en/campings.htm Belgija:

    50,255 4,91446 Dinant Brezpla!no parkiriš!e

    50,12785 5,18834 Han sur Lasse PZA

    50.2217° 4.98365° Grad Veves Grajsko parkiriš!e, spanje

    50,93197 4,3698 Grimbergen, Pastoor Woutersstraat Spanje, brezpla!no parkiriš!e

    50.226° 4.88903° Grad Freyr Ogled

    50,67896 4,40668 Waterloo Spanje

    51.1675° 3.57357° Het Leen Rezervat

    51,19765 3,22646 Brugge Spanje

    51.1967° 3.22592° Brugge Tu bo PZA

    51,20398 3,23678 R30 Buiten Boninvest,Brugge Brezpla!no parkiranje

    51,35827 3,35008 Zwin Ogled naravnega rezervata

    51,31863 3,14896 Blankenberge Parkiriš!e za AD, spanje Francija :

    49,89653 2,31085 Boulevard De Beauville,Amiens Amiens, hortilonnages

    49,12761 2,53351 N17 Rue De Paris, La Chapelle en Serval

    Spanje, parkiriš!e

    49,13599 2,57387 Asterix Parc Nem!ija :

    49,08939 8,2218 Adams Hof PZA, spanje Luksemburg : 49, 63722 5,9708 Texaco bencinska !rpalka Sanitarna postaja