BELGIJA 2007 Belgija. Ena najmanj!ih evropskih dr"av, ki pa je zahvaljujo! svoji legi na lo!nici med germanskim in romanskim svetom, postala prestolnica Zdru"ene Evrope. Bogata kraljevina, gosto naseljena z visoko stopnjo industrije, kaj pa lahko ponudi turistu ? Borno, pusto, nezanimivo, pravijo na!i bruseljski uradniki, ki jih v dobro voljo spravlja le pogled na njihov lepo kipe!i osebni ra!un. Po kraj!em premisleku se "e skoraj cini!no spomnijo na gozdnata in gri!evnata prostranstva Ardenov, kjer naj bili celo mo"ni izleti po sredogorju. #e v smehu pa omenijo !e transverzalo od table do table z napisom Propriete private. Tudi pogled na knji"ne police ni ravno navdu!ujo!, saj je ve!ina zalo"b svoje turisti!ne vodnike omejila v glavnem na prestolnico Bruselj in v najbolj!em primeru dodala !e poldnevna izleta do Genta in Bruggea. $e forum http://caravaning.zanimiv.net, ta neizmerna zakladnica idej, vsebuje le nekaj postov o zaprtem !okoladnem muzeju v Bruslju, ki je povsem nerazumljivo odprt le ob sobotah Ni potrebno posebej poudarjati, komu v dru"ini se je usedla v male mo"gane nora ideja o prvomajskih praznikih po Belgiji. Pri!la je tiho v pojavni obliki turisti!nega vodi!a Belgija 2005, ki si je pome!al med zadnje izvode Avtodoma. V prostoru seveda, kjer se rojevajo najve!je ideje. Ker je vsa poanta lastnega avtodoma skoncentrirana v motu Svoboda gibanja, kot pravi neka precej uspe!na dolenjska firma, se odpravimo proti Belgiji, povsem brez plana. Ali bolje re!eno , na dlan!nik nalo"imo !e navigacijske karte Francije, Nem!ije in Nizozemske in v gajbo vr"emo !e nekaj dodatnih kilogramov turisti!nih vodi!ev. Za primer, !e bi !lo kaj hudo narobe …. Skozi Nem!ijo in Luksemburg Prva etapa nam je v potovanjih proti Severu postala "e tradicionalna. Absolutno je po mnenju otrok potrebno preveriti novosti v nem!kem tematskem parku Legoland. Tokrat jo za spremembo prevozimo v paru skupaj s prijatelji Vizoti, in do !iste avtodomarske nirvane nama manjka samo CB postaja. Ob pol dveh pono!i pristaneva na Autohofu na izvozu iz A8 pred Gunzburgom in prvih 600 kilometrov je za nami. Vizoti zjutraj nadaljujejo proti Parizu, mi pa se izku!eno po labirintu slu"benega vhoda zapeljemo na PZA pred Legolandom ravno ob za!etku dnevne tarife. Od na!ega zadnjega obiska so dokon!no opremili parkiri!!e z zadostnim !tevilom elektri!nih priklju!kov in otro!kimi igrali. V samem parku, ki mu seveda niso pozabili konkretno dvigniti vstopnine, so dodali tematski sklop Pirati s Karibov, kjer pa smo vsaj o!ki pogre!ali mo"nost, da bi se slikali skupaj z Ms. Elizabeth Swan. Kljub temu, da je bil park skoraj prazen in smo bili z naskokom naj!tevil!nej!i Slovenci( slavili smo namre! Dan Osvobodilne Fronte), smo morali opraviti vseh predvidenih 18 vo"enj na Zmaj!ku, tako da smo park ponovno zapustili med zadnjimi.

Naslednja ve!erna etapa je imela samo en cilj in sicer pre"ivetje na legendarni A8 z minimalno toplotnim obdelanim "iv!nim sistemom voznika. Kljub temu, da pedantni Nemci "e desetletje rijejo po ne"ni bavarski zemljici in da so bile napovedane celo popolne zapore avtoceste, se !tevec na na!em Du!eju !ude"no ni spustil pod 80 km/h. Mimo nas se odpelje Stuttgart, kmalu zatem !e Karlsruhe, potem pa rutinirano med vo"njo odtipkam ukaze gospodu TomTomu, ki nas zatem v 5 minutah pripelje do li!no urejenega PZA. Puter!ek. Zbudim se ob zori in potegnem !e jutranjo seanso mimo Trierja in bencinske oaze sredi Evrope (Luksemburg, 0,85 ojra za liter!ek) vstopimo v ju"no belgijsko pokrajino Valonijo. Po Valoniji Na! prvi cilj je vasica Han sur Lesse v regiji Namur, kjer si ogledamo Han jamo. Posebnost tega izleta je, da te od sredi!!a vasice do vstopa v jamo pripelje ve! kot 100 let star tramvaj, iz jame pa pride! s !olnom po reki, katere ime ste poligloti verjetno "e uganili. Lesse seveda. Ogled traja pribli"no uro in pol, 2 kilometra, 8 dvoran in nekaj galerij, 436 stopnic in kljub

temu, da se jama po !tevilu, lepoti in velikosti kapnikov, ne more primerjati z na!imi kra!kimi biseri, nam je bila zelo v!e!. Zanemarimo dejstvo, da smo se morali odlo!ati med valonsko(francosko) in flandrijsko(nizozemsko) vodi!ko, v razumevanju obeh jezikov namre! blestimo in seveda francoska vodi!ka spet ni izrekla tistega stavka, ki bi ga edinega razumel. "e vas jame ne zanimajo, si v bli"ini lahko ogledate Safari park s !irokim izborom divjih valonskih zveri, ali pa vsaj kra!ki muzej, ki je seveda na visokem tehni!nem nivoju. "e sem prav razumel sporo!ila prospekta, se od letos naprej lahko celo igrate z navidezno resni!nostjo in se v stilu Michaela Douglasa v filmu Disclousure z baklo prebijate skozi jamski labirint. Baje, da najbolj!i v zadnji dvorani sre!ate !e ljubezni "eljno Demi Moore, druga!e pa vsaj kak!no jamsko po!ast.

Prava poletna nevihta nas konec aprila (temperatura je bila 28 stopinj) pre"ene v avtodom, kjer !oferja premaga spanec. Ko potem zamudimo ogled gradu Veves, je dru"inska porota seveda enoglasna : Guilty as charged. Tako pozno popoldne izkoristimo za enourni sprehod po ardenskem gozdu, zatem pa si v na!em prepoznavnem stilu v ve!erni samoti ogledamo !e naravni rezervat Furfooz. Seveda samota zahteva nekaj znanja plezanja, je pa zato popust konkreten. Iz vrha skalne pe!ine, na katerem je postavljenih nekaj rimskih utrdb, ki so jih kasnej!i zgodovini obdelale po svoje !e vse ostale zmagovalne armade, zagledam krasen travnik ob reki, na katerem "e kraljujejo avtodomi. Vikend je o!itno spravil na plano tudi doma!e belgijske jazbe!arje. Tistim, ki radi !olnarite po Kolpi in Krki, naj pri!epnem : Valonija je rajska za izlete s kanuji, kajaki ali !e bolje malimi gumijastimi dru"inskimi rafti.

Prespimo kar na grajskem parkiri!!u in si zjutraj uspemo grad ogledati !e pred festivalom Bingljajo!ih Olympusov, Pentaxov in Canonov oziroma avtobusi japonskih turistov. Pridejo mno"i!no in tudi zato, ker si je pred leti grad ogledal japonski cesar Hakito. Njega so pa! sprejeli lastniki. Grad je !e vedno v privatni lasti( dru"ina Beaufort), kar je takoj jasno, ker vstopnino pobirajo tudi otrokom. Poleg tega bi ga lahko gladko umestili med touriste trape, saj je bila li!na zunajnost strogo obrambnega gradu temeljito obnovljena daljnega leta 1961, prav tako pa je tudi notranja oprema zbrana iz vseh vetrov in obdobij. Kakorkoli, postanem le malo "alosten, ker imamo v na!i domovini mnogo takih gradov z mnogo lep!o okolico ampak nikjer nobenega bingljajo!ega Olympusa, ki bi cepetal od navdu!enja.

Po ozki cesti se zapeljemo do nekaj kilometrov oddaljenega Dinanta, mesta, ki je stisnjeno med reko Meuse in veliko skalno pe!ino. Njegovi za!etki sodijo v dobo Keltov, Merovingi so ga prvi preuredili v utrjeno postojanko, potem pa so si ga podajali kot vro!o "emljico vsi veliki osvajalci. Neredko so zmagovalci zaradi po pravilu dolgih in iz!rpa!ujo!ih obleganj, neusmiljeno sprostili nad mestom svoje frustracije in ga zravnali z zemljo. Zadnji so to storili leta 1914 Nemci, ki so prav tu porazili francosko armado. #e skoraj bizarno pa je dejstvo, da visoko na pe!ini kraljuje mogo!na trdnjava, ki obi!ajno nikoli ni delila usode z mestom pod njo. Do nje se najla"je povzpnemo z vzpenja!o, obstaja pa tudi varianta vzpona za ljubitelje stopnic. Ogled trdnjave je mo"en samo z vodnikom, ki pa ste ga pla!ali "e z nakupom vozovnice za vzpenja!o. Belgijci so na splo!no ljubitelji vo!!enih lutk, tako da ne bodite presene!eni, !e se med ogledom celice voja!kega zapora skozi lino sre!ate z izbuljenimi o!mi "e rahlo jeti!nega kaznjenca. Giljotina, odsekana glava v ko!u, kak!na desnica, mu!ilne naprave, sprehod po rovih prve bojne !rte v I.svetovni vojni, podprt z zvo!nimi, svetlobnimi in dimnimi efekti. Na koncu sledi !e ogled dela trdnjave, ki ga je v drobovje zadela nem!ka granata, kar je povzro!ilo 30% nagib temeljev. Prav neverjetno je, ko se v navidez neuni!ljivi trdnjavi spusti! po stopnicah v eno od sob, kjer so tla in stene tako nagnjeni, da imajo po sredini sobe postavljeno ograjo, na katero se naslanjajo zbegani obiskovalci. Popoldne se premaknemo po reki navzdol,po kateri se odvija "ivahen re!ni promet do baro!nega gradu Freyr. Grad, ki je !e danes v lasti prvotnih lastnikov dru"ine Rochefort,(belgijska "lahta Habsbur"anov) je nastal v srednjem veku, dana!njo frizuro pa so mu nadeli konec 17.stoletja. Seveda je brez te"av pre"ivel vse velike bitke, saj ga ni mar!ala ali generala, ki si ravno v tem gradu ne bi postavil svojega !taba. Lastniki so ga rade volje dali v uporabo tudi Napoleonu, ki si je izbral najlep!o sobo in edino s pogledom na reko in park. Sprehod skozi baro!no notranjost odseva razko!no poletno rezidenco. Zvezda ogleda je otro!ka ko!ija iz 18.stoletja, ki je na pari!ki svetovni razstavi leta 1889 dobila prvo nagrado. Kljub ve! kot 350 let starim pomaran!evcem, nas najbolj navdu!i skrivanje in lovljenje v labirintu angle!kega parka. Poti po labirintu je 6 km- Zanimivo je tudi pismo belgijskega kralja iz leta 1860, v katerem ugotovi, da zaradi gradnje "elezni!ke proge po dolini, ni potrebno uni!iti prelepega grajskega parka. Kraljeva ugotovitev v enem stavku je bila dovolj, da so "eleznico dejansko poglobili in speljali ob samem robu parka.

BRUSELJ Nedelja zve!er se nam zdi idealna za premik v Bruselj. Ne boste verjeli, ampak na!a evropska prestolnica ne premore niti enega po!ivali!!a za avtodome in o!itno ga angle!ka zunanja ministrica Mrs. Beckett premalokrat obi!!e v prostem !asu. Tako smo po ve!ernem !astnem krogu okrog Atomiuma kon!ali v severnem predmestju, imenovanim Grimbergen. V tem predelu je tako kamp, kot tudi urejeno parkiri!!e brez dodatne infrastrukture za avtodome, kjer pa lahko bivate do 24 ur brezpla!no. Takoj za parkiri!!em je park z otro!kimi igrali, do !istega ideala manjka samo postaja podzemne "eleznice. Vozi seveda primestni avtobus, vendar se mi zjutraj vseeno udobno zapeljemo do okoli!a Heysel, kjer parkiramo v bli"ini postaje podzemne "eleznice Ogledamo si tri bruseljskih znamenitosti : Slikoviti Grand Place, na katerem se bohotijo hi!e bruseljskih trgovcev in obrtnikov, najbolj znan svetovni lul!ek Maneken Pis, ki so ga ob posebni prilo"nosti oblekli v uniformo tujske legije in pa kitajske trgovine z otro!kimi igra!ami. Ni da ni.

Bruselj izvira iz 10. stoletja, ko so francoski trgovci postavili majhno utrdbo na re!nem oto!ku(Bruoscella = mesto ob potoku), ki naj bi jih varovala pred te!nimi flamskimi sosedi. V 11. stoletju je bilo "e cveto!e trgovsko mesto, ki je bogatelo predvsem na osnovi spretnih rok izdelovalcev preprog, tapiserij, !ipkarjev in tkalcev. Bogateli so seveda trgovci, ki so po!asi za!eli zanimati tudi Burgundce, $pance, Habsbur"ane, Francoze in Nizozemce. Leta 1830 je domoljubna pesem v bruseljskem gledali!!u Monnaie za!ela vstajo, ki je prerasla v revolucijo in se kon!ala z odcepitvijo od Kraljevine Nizozemske. Sledilo je !e rahlo komi!no iskanje prvega belgijskega kralja, vendar se belgijska zgodba kljub sporom med Valonci in Flamci !e vedno uspe!no nadaljuje. Bruselj je samostojna pokrajina, ima ve! kot milijon prebivalcev in te"ko najde! manj!ino na globusu, ki ne bi imela svojega predstavnika v bruseljskem koktejlu narodov. Po obveznem postanku v kavarni na glavnem trgu in !e!njevem pivu si popoldne ogledamo !e notranjost mestnega simbola Atomiuma, molekule "eleza, ki so ga postavili v !ast valonski jeklarski industriji ob svetovni razstavi leta 1958. Kljub temu, da je bil leta 2006 popolnoma prenovljen, da ima enega najhitrej!ih dvigal, da ima zelo podobno vi!ino kot pari!ki Eifflov stolp, te po ogledu pusti popolnoma praznega. Sladoled v enem od atomov je bil mnogo bolj!i.- WATERLOO "as je za premik na bojno polje. Waterloo, po mnenju mnogih najve!ja bitka, ki se je kdajkoli bojevala na evropskih tleh. Na prizori!!e pridemo v stilu Prusov, torej zadnji in za razliko od Blucherjeve armade tudi prepozno, vendar le za ogled spominskega parka. Kak!ne posebne depresije pa ne do"ivimo, saj Jure kmalu odkrije !pranjo v "elezni ograji in tako sami u"ivamo ve!er in son!ni zahod na Levjem gri!u.

Spominski park Waterloo je prav zanimiva me!anica turizma iz za!etka 20. stoletja in modernega pristopa. Moderno je seveda oskubiti turista s celo mno"ico razli!nih variant, ki se seveda nahajajo v razli!nih cenovnih paketih. Tako sem !e preden pridem do prodajalca vstopnic bolj utrujen zaradi milijona mo"ganskih operacij, kot je bil francoski vojak zaradi dolgega mar!a do prizori!!a bitke. Po tehtnem premisleku se odlo!imo za ogled filma, ki naj bi bil posebej primeren za otroke, multivizije, potem pa !e ogled panoramske freske bitke in pa muzej vo!!enih lutk. V bistvu izpustimo samo leto!njo novost, to pa je prevoz po bojnem polju s 4WD kamioni ob navdu!eni razlagi kak!nega diplomiranega obramboslovca o takti!nih potezah Wellingtona in njegovih lordov, o neprimernem vremenu in predvsem namo!enem terenu, ki je spodrezal krila francoski konjenici, o juna!tvu ostarelega pruskega generala Blucherja, in o nesre!i mladega nizozemskega princa Wiljema Oran"nega. "e imate posebno sre!o in na kamion dobite !e Phillipa z doktoratom iz Waterloojske bitke, vam pove !e kje je zadnji! kihnil in si obrisal nos mar!al Nei preden je pognal elitne francoske gardiste v zadnji boj. Po ogledu multivizije, ki kronolo!ko prika"e razvoj bitke leta 1816 na belgijskih ravnicah, s skupnim mo!mi re!imo !e otro!ko zgibanko in tako si za nagrado zaslu"imo vo!!enke in liziko. Film o bitki je milo re!eno zelo umetni!ki, ki presega moje intelektualne potenciale in verjetno je umetnik hotel izpostaviti zgre!eno idejo o veli!astnosti vojne. Bolj zanimiva sta muzej vo!!enih lutk, kjer na dolgo razlo"ijo, da je Napoleon na poti do Waterlooja izgubil svoj srebrni servis in je moral ubo"ec na ve!er pred bitko jesti iz navadnega kme!kega kro"nika, ter Panoramica, ogromna freska, ki ponazarja bitko. Narisal jo je znani slikar Louis Dumoulin, ob pomo!i !e treh voja!kih slikarjev in poznavalcev taktike .

Po Flandriji Hiter preskok iz krvavega Waterlooja v romanti!ni Brugge, ubla"imo s kolesarjenjem po parku Het Leen. Na obrobju mesteca Eeklo je nekdanja voja!ka kasarna preurejena v park, katerega glavna zna!ilnost so !tevilna mo!virja, slepi zatoki in ogromna stara listnata drevesa.

Po starih tankovskih betonskih stezah so speljane urejene in ozna!ene kolesarske poti in !tevila mno"ica kolesarjev vseh starosti potrdi mojo domnevo, da resni!no cela Belgija kolesari in Eddie Mercx je bil le najhitrej!i in najvztrajnej!i med njimi. Za tiste redke brez koles pa so po 250 hektarjev velikem parku speljane !tiri ozna!ene poti. Celovitost ponudbe pa zaklju!uje arboretum, ki je namenjen tistim, ki so jim tudi dalj!i sprehodi prevelik zalogaj. Poudarjam, vse to iz kasarne. V severne Benetke, kakor tudi poimenujejo Brugge, vstopimo na njegovem ju"nem delu v bli"ini "elezni!ke postaje, kjer naj bi bil tudi opremljeni PZA. #al so potekala ravno zaklju!na dela njegove stilske preobrazbe, tako da smo bili primorani na!ega Son!nega popotnika parkirati kar na mestno zelenico, kjer je "e bilo parkiranih vsaj 10 francoskih, nizozemskih in nem!kih avtodomov. V staro mesto jedro se odpravimo pe! in do glavnega trga je morda 10 minut zlo"ne hoje. Na otro!ko veselje si najprej privo!!imo lokalno specialiteto vafle s sladoledom, za name!ek pa !e ogled mesta s ko!ijo. Naslednje jutro nas policaji prijazno opomnijo, da smo parkirali na neprimernem prostoru in mi vljudno razlo"ijo, kako do najbli"jega brezpla!nega parkiri!!a.

Tako ponovimo ogled mesta tokrat s kolesi po ozna!eni kolesarski poti, ki ve!inoma poteka po obre"ju nad glavnim kanalom. . Ogledamo si obnovljeni mlin na veter, ki je v svojih najbolj!ih letih dal delo 26 pekom in posledi!no hranil pribli"no 1000 me!!anov. Mlin je v celoti lesen in stoji na vrtljivem podstavku, saj so ga obra!ali, kakor je pihal veter. Mlin se v sunkih vetra kar po!teno maje. Skratka jadra. Mesto je prepredeno s kanali, zato si ga ogledamo !e z ladjice. S !olnom lahko pride! do vseh 14 katoli!kih in ene protestantske cerkve, ter do vseh pomembnih zgradb v mestu. V eni od cerkva je glavna znamenitost Michelagelov kip. Narejen je bil za neko cerkev v Firencah, kjer ga je opazil bogat bruggeski trgovec in ga prinesel domov. V enem izmed bojnih pohodov so ga ukradli francoski vojaki, kasneje, v 2.svetovni vojni !e Nemci, a po !ude"u se vedno najde in vrne v Brugge.

V 14. stoletju je bil Brugge poleg Londona najve!je evropsko pristani!!e, tako da do hladnega Atlantika ni bilo ve! dale!. Na! naslednji cilj je bil narodni park Zwin, do katerega pa pot vodi mimo najve!jega, predvsem pa najbolj mondenega belgijskega obmorskega letovi!!a . Knokke Heist. Vsaj 10 kilometrov obale je popolnoma pozidane s hoteli in apartmajskimi naselji na pe!!eni sipini, ki lo!uje Atlantik od polderja za njo, v katerem pa namesto polj!!in uspevajo dru"inske vile. V nekaj kilometrih tega bli!!a se mit o skromnem in marljivem belgijskem narodu izgubi v severnem vetru. Kon!no se pogled na silne gradbene "erjave novih hotelskih naselij z letnico 2007 kon!a tik pred tablo narodnega parka. #e na pristopni poti do recepcije parka nas pozdravijo prve !torklje in pa reka kolesarjev. Park je razdeljen na dva dela in sicer na pti!ji rezervat in pa del polderja, ki je ostal nedotaknjen. Moram posebej poudariti, da je naziv narodni park izredno pretiran, vendar se morate zavedati, da Belgijci, predvsem pa Flamci delajo turizem iz ni!.

Posku!amo se prebiti do pe!!ene obale, vendar je to brez plavanja misija nemogo!e. Kljub neuspe!nemu poskusu je poseben ob!utek, ko ti nad glavo v nizkem preletu leti jata gosi in se ti potem razkazujejo na razdalji 50 metrov v vsej svoji lepoti. Tokrat nimamo problemov, da bi zamudili vstop v park, imamo pa zato velike probleme, kako iz zaklenjenega parka ob son!nem zahodu izstopiti. Tako se dan spet kon!a s plezanjem preko ograje. Med povratkom skozi elitni Knokke Heist ne morem, da ne bi postavil svojega okornega velikana v prvo vrsto takoj ob vzorno pograbljeni pe!!eni pla"i. Vse je tako sterilno, !e !koljke v pesku so sne"no bele in ob!utek imam, kot da so bile ravnokar oprane z Vanishem. Pred Zeebruggem, dana!njim pristani!!em, nas preseneti velika prekooceanka, ki si skozi zapornice utira pot proti odprtemu morju. "akanje pred pokonci postavljenim dvi"nim mostom nas prvih 15 minut !e zelo zabava, potem pa nadaljnjih 45 vsako minuto manj. Tako pridemo v Blankenberge "e z no!jo in prespimo na enem izmed !tevilnih posebnih parkiri!! za avtodome. Zjutraj se odlo!imo za ogled akvarija iz verige SEA-LIFE, ki te nikoli ne razo!arajo in vedno se vsaj nekoliko razlikujejo. Zvezde belgijskega akvarija so raki. Mega raki, ki "ivijo v Japonskem morju na globini 300 metrov in v razkoraku lahko dose"ejo tudi do 370 centimetrov. Na njihovo sre!o so bolj podobni morskim pajkom, mesa prakti!no nimajo in tako ne kon!ajo na kak!nem su!i pladnju. Poleg rakov so v akvariju !e morski sloni, pingvini iz Tihega Oceana, nutrije, skati, morski psi, orja!ke "elve, pisane strupene "elve, hobotnice , Mali Nemo, Lori, bratec od Nema, piranhe, morene in okostje neprevidnega ribi!a, ki se je v su!nem obdobju sprehodil skozi amazonski gozd. Skratka, !e spu!!ate vodene predstavitve, ste za dve uri dobri. V kolikor se seveda ne odlo!ite za partijo piratskega golfa s 18 luknjami, kajti v tem primeru gre vsaj dopoldne.

Nazaj skozi Francijo Prazniki se bli"ajo koncu in Belgiji po Kortrijku pomahamo v slovo. V kolikor ste prista! obra!unavanja stro!kov v MS Excell tabeli na 5 decimalk natan!no, je vsekakor pametno pred prehodom francoske meje zaviti na belgijsko bencinsko !rpalko. Pri litru nafte lahko prihranite tudi do 2 centa. "e !e bolj!o polovico spustite na maraton po zadnjem belgijskem hipermarketu, bodo prihranki skoraj "e astronomski, saj je Belgija na splo!no cenej!a od zahodne sosede.Kon!a se tudi obdobje brezpla!nih belgijskih avtocest in gospodu TomTomu po "elji nastavite opcijo Izogibanja cestnin. Mi prav tako zavijemo na magistralko, saj so na! naslednji cilj znameniti vrtovi Amiensa, imenovani hortillonnages. Pred dvemi leti smo ogled s !olni zamudili in tudi tokrat nam uspe. Kdor zna, pa! zna. Tako nam ni ostalo drugega, kot da izlet namesto s !olnom opravimo s kolesi. Poti so speljane po ozkih prehodih in preko mosti!kov, po kanalih pa se skrivajo !tevilne ptice. Mo!virje je zaveti!!e za 200 vrst ptic in v pravem ornitolo!kem slogu smo prepoznali race in ponirke. #e v galsko-rimskih !asih so pridne roke poglobile obstoje!e re!ne zatoke, utrdile re!no obalo in tako formirale !tevilne oto!ke. Na oto!kih pa so vrtnarji gojili izbrano zelenjavo, sadje in ro"e, ki so jih skoraj dvajset stoletij prodajali na sobotni amienski tr"nici. Ve!ino !asa je bila tr"nica kar na njihovih !olnih, zdaj pa na !olnih v tradicionalni no!i le !e enkrat letno v nedeljo sredi junija. Po legendi naj bi bila tudi slovita Amienska gotska katedrala zgrajena na polju arti!ok, ki ga je za ta namen odstopil eden od vrtnarjev.

Mimo Asterix Parka domov Amien zapustimo skupaj z dnevom, v TT6, France Plus karta pa predhodno izberem med POI Zabavi!!nimi parki Asterix Park in potem sledi !e usodna napaka . izberem namre! opcijo Izogibaj se cestninam. Ko bi !ufta le vedel, da je vstop v park mo"en izklju!no iz avtoceste A1 bodisi iz smeri Pariza ali pa Lilla. Tako pa sledi no!na mora vsakega popotnika, opremljenega z GPS navigacijo, ko ti prijazen "enski glasek sredi Ni!esar za!ne tupit v glavo : You have reached your destination. Mi smo tako »Na cilju« obstali sredi galskega gozda ob pol enih zjutraj, stevardesa in otroci globoko v komi, medtem ko se !ofer ni spomnil niti enega kraja, ki ga je v zadnjih treh urah vo"nje prevozil. Pa tudi !e bi se ga spomnil, mi kaj dosti ne bi pomagalo, saj sem se na pot odpravil le z karto Evrope v papirnati obliki. Tako mi ne ostane drugega, kot da za!nem z metodo 512 premikov v obra!anju 7-metrske krave na 5 metrski cesti. V za!etku skoraj pomirjen, ker sem bil povsem prepri!an da v zadnjih 3 letih ta cesta ni videla drugega prometa razen kak!nega merjasca, ki je u!el iz Obelixovega pladnja. Potem se pri 308 premiku spomnim, da se okoli Pariza motovili tudi Vizo in da je povsem mogo!e, da se tudi on odlo!i za obisk Asterix Parka. V smrtnem strahu, kdaj se bo izza ovinka prikazal meni dale! najlep!i Ford s znanim !oferjem , izvedem naslednjih 204 premikov s svetlobno hitrostjo. Potem se odpeljem nazaj do prve vasi na prvo parkiri!!e, vmes pa seveda recitiram odo TomTomu v PM molu, ki ni za javnost. Zjutraj se me smola !e vedno dr"i, saj mi uspe najti najdra"jo !rpalko v osrednji Franciji. V Asterix parku, kjer dostop do parkiri!!a odprejo !ele ob osmih zjutraj( spanje v AD-ju na parkiri!!u NI MO#NO), smo med prvimi. Kolo sre!e se obrne in tako je park skoraj prazen, pa tudi vsi de"ni oblaki se nas nekako uspejo ogniti. Sledi samo !e nujno zlo v obliki 1300 km dolge poti nazaj, ki jo ponovno opravimo v paketu skupaj z Vizoti.

!e zadnja misel : Zaradi kratkih po!itnic in relativno dolge poti smo Belgijo le o!vrknili. Poduhali. "e pogledam realno, ima nekaj lepih starih, romanti!nih mest v flamskem gosto naseljenem delu. Obala si prej zaslu"i koncert "vi"gov kot pa stoje!i aplavz. Bruselj je pa! veliko mesto, kak!nega posebnega karakterja in !arma jaz nisem za!util, !eprav verjamem, da je zelo lepo posedati v kavarnah na Velikem Trgu in opazovati mno"ico ljudi. Valonija je zanimiva in v primeru lepega vremena nudi mnoge nepozabne dogodiv!!ine. Organizirani in vodeni spusti s !olni, izlet z drezino, kolesarski izleti, izleti z ladjami po plovnih kanalih in rekah, "ivalski rezervati, tematski parki, skratka Belgija je pod !rto krasen cilj za dru"insko potovanje. $e bomo !li, naslednji! s svojim malim raftom. Absolutno priporo!am, da si pred odhodom v Belgijo pogledate spletno stran http://www.tourist-attractions.be. Prav tako boste isti turisti!ni katalog dobili v vsaki, ampak res vsaki vasici, kjer deluje turisti!ni informacijski center. In potem samo !e obra!ate strani in izbirate cilje. Tako enostavno je to. Pa !e v razmislek za doma!e ume turisti!nega razvoja. Za spanje smo porabili 0 Eurov. Prav tako parkiranje. Evropski !ude". Res pa je da nekateri parkirni avtomati, predvsem na Obali !e niso bili v funkciji. Hvala bogu, ker cene so bile take, kot da bi ob!inski matematik ravnokar pri!el iz kak!nega seminarja v Bohinju na temo kako za vedno odgnati turista z avtodomom. In koliko smo porabili za ostale u"itke ? Mnogo, mnogo, zaradi lastnega zdravja si raje sploh ve! ne vodim kakr!nekoli statistike. In na koncu smo veseli in zadovoljni, ker smo za vlo"eni denar tudi veliko dobili. Uradne spletne strani : Han sur Lesse : http://www.grotte-de-han.be/index.php?docID=8 Grad Veves : http://www.chateau-de-veves.be/ Krajinski park Furfooz : http://www.parcdefurfooz.be/ Dinant : http://www.dinant.be/index.htm Grad Freyr : http://www.freyr.be/ Bruselj : http://www.brucity.be/ Waterloo : http://www.napoleonguide.com/battle_waterloo.htm http://www.britishbattles.com/waterloo/waterloo-allied-order.htm Brugge : http://www.brugge.be/internet/nl/home.htm Zwin : http://www.planetware.com/knokke-heist/knokke-heist-het-zwin-nature-reserve-b-wv-hetzwi.htm SEA-FIFE Blankenberge : http://www.sealife.be/ Amiens : http://www.amiens.fr/decouvrir/tourismegb/index.asp Parc Asterix : http://www.parcasterix.fr/v2/default.asp Legoland Nem!ija : http://www.legoland.de Belgijski gradovi : http://www.dreamit.be/castles/ Kolesarske poti po Belgiji : http://www.fietsroute.org/indexuk.htm?Biking_Belgium.htm&midframe Kampi po Belgiji : http://users.swing.be/sw365127/en/campings.htm Belgija:

50,255 4,91446 Dinant Brezpla!no parkiri!!e

50,12785 5,18834 Han sur Lasse PZA

50.2217° 4.98365° Grad Veves Grajsko parkiri!!e, spanje

50,93197 4,3698 Grimbergen, Pastoor Woutersstraat Spanje, brezpla!no parkiri!!e

50.226° 4.88903° Grad Freyr Ogled

50,67896 4,40668 Waterloo Spanje

51.1675° 3.57357° Het Leen Rezervat

51,19765 3,22646 Brugge Spanje

51.1967° 3.22592° Brugge Tu bo PZA

51,20398 3,23678 R30 Buiten Boninvest,Brugge Brezpla!no parkiranje

51,35827 3,35008 Zwin Ogled naravnega rezervata

51,31863 3,14896 Blankenberge Parkiri!!e za AD, spanje Francija :

49,89653 2,31085 Boulevard De Beauville,Amiens Amiens, hortilonnages

49,12761 2,53351 N17 Rue De Paris, La Chapelle en Serval

Spanje, parkiri!!e

49,13599 2,57387 Asterix Parc Nem!ija :

49,08939 8,2218 Adams Hof PZA, spanje Luksemburg : 49, 63722 5,9708 Texaco bencinska !rpalka Sanitarna postaja