1

BELGIJA 2011 Za Belgijo, ki je med ostalim tudi domovina popularnih Smrkcev, sem se navdušila ob prihodu sina s šolskega izleta v Bruslju. Ker se je situacija v času od ideje do realizacije obrnila tako, da trenutno že 10 dnevna odsotnost od doma predstavlja problem, je bilo potrebno narediti plan. Že sama pot tja in nazaj vzame dva dni, zato sva naredila kar seznam zanimivosti, ki naj bi jih obiskala, da bi čim manj prepustila naključju, kar ni ravno najina navada. Najbolj uporabna je bila stran http://www.365.be/, s katere sva potegnila katalog.

Četrtek, 4.8.2011 Dopoldne sva počasi odrinila izpod Gorjancev čez Avstrijo in Nemčijo. Zaradi zastojev na nemških avtocestah sva imela vsega dovolj in v Karlsruhe sledila tabli za AD parkirišče (N49.037422° E8.306133°). Sprehodila sva se ob Renu in ugotovila, da bova v družbi še treh AD spala skoraj pod mostom avtoceste. Ker sva zaradi lokacije domače hiše navajena hrupa, nisva komplicirala, sicer pa ga tistim z rahlim spancem ne priporočam.

2

Petek, 5.8.2011 Zjutraj sva se pomaknila proti Luxemburgu. Mesto sva si samo na hitro ogledala; stari del je sicer lep, vendar na naju ni pustil pretiranega vtisa za razliko od živahnega in simpatičnega mesteca Bastogne. Zaradi bitke v Ardenih je malo vojaško obarvan, vendar si muzeja kljub temu nisva ogledala.

Mobilni vojak pred muzejem v Bastogne in tank Sherman sredi McAuliffe trga. Po podeželju sva nadaljevala pot v smeri La Roche-en-Ardene, kjer sva obiskala muzej Gres de la Roche (N50.180760° E5.577241°- parking 1€/h, N50.181250° E5.579335°- muzej). Tam sva izvedela nekaj o življenju Ardencev skoz čas- lončarstvo in uporaba lončenih piskrov ter predelava mesa. Predvsem to zadnje te potegne v lokalno mesnico, kjer nabaviš nekaj vzorcev ardenske šunke, klobas, paštete z raznimi začimbami, pečene v lončenem modelu… Mesto je živahno in polno lokalov, turizem očitno cveti.

Maketa lončarske peči v muzeju Gres de la Roche; peč za eno "peko" porabi 30m3 drv. Sol, ki jo z vrha dodajo v razbeljeno peč, se s silikati veže v hrapavo glazuro sive barve, kar je poleg modrega vzorca značilnost ardenskih piskrov.

3

Lutke so sicer malo čudne, kuhinja pa je opremljena zelo domačno. Prav tako prijetno opremljena je gostilna v sklopu muzeja, kjer si lahko privoščiš ardenski obrok. Po podeželskih poteh sva pot nadaljevala do Malmedyja, kjer sva ob 8h zvečer ujela še zadnji prostor na PZA-ju (N50.422877° E6.030347°). Za ceno 5€/24h sva izpraznila odpad in se oskrbela s svežo vodo. Odšla sva na večerni ogled mesta, ki pa ni nič posebnega.

Vozila sva se mimo pašnikov; belgijski plavci dosežejo težo do 1.300kg, kot recimo tale na sliki. Koliko zrezkov… Sobota, 5.8.2011 Zjutraj sva si najprej ogledala vojaški muzej Baugnez 44 Historical centre, kjer nama je bilo s pomočjo avdio vodiča predstavljeno dogajanje v bitki v Ardenih . Odlično urejen muzej, zopet poln (dobrih) lutk priporočam ogled tudi tistim, ki jih vojaščina ne zanima preveč.

4

V muzeju sva med ostalim videla tudi Porschejev švimvagen, ki so ga Nemci uporabljali v izvidniške namene, ki se je s pomočjo ladijskega vijaka gibal tudi v vodi. Zanimiv je tudi hlev, predelan v kuhinjo, kjer se med drugim v ponvici cvrejo jajca, ne manjkajo pa niti jajčne lupine na tleh. Natančno. Po ogledu sva si v lokalni friteriji privoščila pomfrit, ki ga ponujajo res za vsakim vogalom (v Bruggeu imajo celo Frietmuseum), in se odpeljala v Liege. Presenetil je s svojo velikostjo, to je pa tudi vse, zato se tam nisva prav dolgo mudila. Na kratko sva povohala le House of science, ki pa je bil zaradi pozne ure že v fazi zapiranja. No ja, nekaj eksperimentov sva videla in si za domačo nalogo zadala, da v kratkem obiščeva Hišo eksperimentov v Ljubljani. Na poti proti Bruslju sva se ustavila še v mestu Spa, ki je boter številnim termam po svetu. Parkirala sva v centru mesta (N50.491941° E5.858456°) v bližini parka, iz katerega je na hrib, kjer se nahajajo terme, speljana vzpenjača. Mestno jedro sicer na hitro spominja na Karlovy Vary, je pa daleč od tega. Park je precej zanemarjen, terme, vsaj kakor sva jih uspela prevohati od zunaj, pa so se nama zdele precej bedne, povožene od časa. V avli so pipe s tremi termalnimi vodami, okus katerih spominja na različne koncentracije mlačnega čaja iz zarjavelega železja. Zanič, menda kot vsa zdravila. Ostale vrelce, ki so razmetani po okolici mesta, sva zaradi plohe izpustila.

Pokrit prehod, ki je povezoval dve stavbi, včasih namenjeni druženju gospode, je zelo zanemarjen. Ena od stavb je sicer vzdrževana, ker je v njej Tourist office, druga pa je tako v razsulu, da nadstrešek ne nudi niti zavetja pred ploho. Do term iz parka prideš z vzpenjačo ali peš, lahko pa tudi z avtom (N50.495247° E 5.864571°). Zvečer sva prispela v Bruselj in iz avta naredila »predogled«skozi center. Parkirala sva na parkirišču za avtobuse v neposredni bližini Atomiuma, (N50.89093°, E4.34546°), kjer sva nameravala samo počakati trdnejšo temo. Ogromen, 102 m visok model molekule železa mi je zelo všeč (najbrž poklicna deformacija) in želela sem jo videti by night. Parking se je počasi napolnil z AD-ji in z družabnimi Nemci, ki so naju izbezali na plano, sva preživela zabaven, rahlo pivski večer. Zato je premik za spanje odpadel kljub bližini tramvajske proge. Kot sva videla zjutraj, jih je nekaj prenočilo parkiranih kar ob cesti, vendar na precej bolj mirni lokaciji poleg stadiona (N50.89308°, E4.33884°).

Atomium se ponoči blešči zaradi 2970 lučk, podnevi pa zaradi sonca, ki se odseva v aluminijasti prevleki krogel.

5

Nedelja, 7.8.2011 Zjutraj sva bila med prvimi obiskovalci Atomiuma in se tako izognila kasnejši gneči. Ob dogovarjanju okrog avdio vodiča nama je dama za šalterjem prijazno povedala: »Imamo i na slovenačkom jeziku.« Ni kaj, kot že tolikokrat se je spet potrdilo: bilo kuda, Balkan svuda. Prav spremni tekst pa je bil tisto, kar je obisk naredilo kolikor toliko zanimiv. Sama notranjost stavbe za razliko od bleščeče zunanjosti pač ni nič posebnega. Na tej lokaciji je tudi Mini Europe, park z miniaturnimi znamenitostmi v stilu Minimundusa v Avstriji, ki pa ga nisva obiskala. Prestavila sva se v center Bruslja, kjer sva zaradi nedeljskega mrtvila dobila parkirišče v neposredni bližini muzeja glasbil. Ob vhodu sva dobila slušalke, s katerimi sva pri vitrinah z razstavljenimi primerki poslušala še kako zvenijo. Sicer ta možnost ni na voljo pri vsaki vitrini, pa vendar dovolj za predstavo. Na živce mi je šlo le to, da kar nekaj teh vtičnic ni delovalo. Šlamparija! Med razstavljenimi glasbili v razredu piščali sva opazila tudi Trstenke, delo slovenskega mojstra Franca Laporška iz Haloz. Meni so bile zanimive bosanske piščali ali dude, ker izgledajo kot kosmata in pobrita koza.

Trstenke slovenskega mojstra in primerki kosmatih in depiliranih ali kako drugače obdelanih instrumentov.

Za muzej orožja sva bila prepozna, zato sva se samo sprehodila po Grand Place-u in si poleg ostalih cehovskih palač podrobno ogledala tudi zunanjost mestne hiše, katere otvoritve arhitekt ni dočakal. Roko na srce, vrata so res precej iz centra stolpa, kot bi jih delali novodobni mojstri, ampak zato mu vseeno ne bi bilo treba narediti samomora. Poiskala sva še lulajočega dečka Manneken Pis (iz l. 1619), ki je za svojo slavo presenetljivo majčken. Res ni vse v velikosti. Deklice Jeanneke Pis, ki v bližini lula menda od l.1987 in cucka Zinneke Pis, ki moči obcestni kandelaber od 1998. leta, nisva našla, ker sva šla raje v kavarno na češnjevo pivo Kriek. Zame je to prej presladek sok-špricar kot pa pivo. Absolutno presladki so mi tudi vaflji, sicer pa, o okusih se naj ne bi razpravljalo.

6

Za las sva ujela obisk panorame bitke pri Waterloo-ju in vzpona na umetno narejen hribček Butte du Lion (N50.680424° E 4.406032°).

Slika bitke na platnu velikosti 110m v dolžino in 12m v višino, ki je razpeta po notranjem obodu okrogle stavbe, daje kar dober prostorski občutek. Vse skupaj je podprto tudi z zvočnimi efekti. Lepo, sploh ob dejstvu, da se je zadeva ohranila vse od leta 1912.

Po 226 stopnicah sva se povzpela še do leva, ga poslikala z vseh smeri neba in se odločila, da se kljub temu, da je tukajšnji parking povsem primeren za spanje, premakneva proti Gentu. Prespala sva na prostoru ob kanalu (N51.048774° E3.690999°), kjer sva po treh dneh muhastega vremena končno videla spodoben, če ne celo čudovit sončni zahod. Ponedeljek, 8.11.2011 Zjutraj sva se prestavila proti centru in mimogrede opazila parking s skupino AD (N51.045497° E3.702618°), ki so tam prenočili. Parkirala sva v bližini centra in se ogleda lotila s kolesi. Mesto je živahno in domačno. V katedrali sv. Bavona sva si ogledala znameniti Gentski oltar, slikarsko mojstrovino bratov van Eyck. Oltar ima očiten dar preživetja, saj se je kljub vandalizmu, požaru, kraji in preprodaji uspel ohraniti skoraj v celoti- od 12 plošč je še 11 originalnih. Glede na to, da v krščanskih cerkvah še danes ni zaželeno preveč gole kože, me je precej presenetila podoba golega rajskega para Adama in Eve na stranskih tablah oltarja. Kopijo si lahko ogledaš brezplačno, za original pa zaračunajo.

7

Gotska katedrala je v notranjosti zelo bogato okrašena, posebej izstopa baročna prižnica iz hrastovega lesa. Denarja jim ni manjkalo, medtem ko ga je sosedom v fazi gradnje zmanjkalo celo za "plajbo".

Kljub dežju je bilo mesto prijetno in živahno, ljudje nasmejani, le brata van Eyck se grdo držita. Proti večeru sva prispela v Brugge, z namenom, da prenočiva na PZA pri marini (N51.195987° E3.225801°), vendar je bil že poln (cena v sezoni 22,5€/24h, izven pa 15€/24h). Parking čez cesto, ki tudi ima sanitarno postajo, se ob 19h zapre; sicer je spanje tam možno, cenik pa zelo natančno napisan. Varnostnik, ki je prikrožil na kolesu, nama je prijazno razložil, da je malo morje gratis parkirišč vzdolž ceste (N51.201652° E3.233960°), seznanil pa naju je tudi z višino kazni za prenočevanje izven dovoljenih področij (100€), predvsem na teh gratis parkiriščih ob cesti. Preverjala nisva.

8

Mesto sva prepešačila, kolikor je dopuščala pozna ura, nato pa sva se spakirala na parkirišče bližnje modne hiše. Kmalu se je v neposredni bližini začelo vpitje, ki je preraslo v pretep med mladim razgretežem in tremi starejšimi ribiči. Zatem so pridrveli trije policijski avtomobili; mladca so skupaj z njegovim pudljem strpali v marico, ribiči pa so pospravili, kar je ostalo od palic. Naju policisti kljub uradni prepovedi prenočevanja izven kampov niso niti povohali, od lastnika modne hiše pa sva bila zjutraj deležna budnice v obliki avtomobilske hupe. Tudi prav, rana ura je zlata ura.

Zanimiv cenik (za telebane!?) in policijska akcija. Red je naredila šele policistka, ki se je pripeljala z marico. Torek, 9.8.2011 Zjutraj sva se premaknila bližje centru in si ogledala, kar sva prejšnji večer izpustila, vključila pa sva še vožnjo z ladjico. Vodič je bil neverjeten, saj je govoril je kot dež in brez težav preklapljal med angleščino, francoščino in nemščino. To je pogled še dodatno popestrilo.

Pes, ki nas je zdolgočaseno opazoval, si je mislil svoje, medtem ko smo mi spoznavali Brugge še z druge perspektive.

9

Po kosilu sva se zapodila na obalo, v Knokke-Heist. Samo zapeljala sva se skozi letoviško mesto, saj se hoditi skoraj ne bi dalo v tisti množici turistov. Za kratek postanek pa sva se vseeno odočila v Blankenbergu.

Celotna podoba- od vrste blokov, trgovinic s kramo in prehrano, sprehajališča, vrsto lokalčkov in predvsem pomolom, precej spominja na nizozemsko letovišče Scheveningen. Še pihalo je prav tako grdo. V ledeno mrzlo morje sva namočila samo noge in se počasi odpravila naprej. V mestu Bredene je poleg športnega centra označen P za dva (!) AD (gratis, max 24 ur, N51.230615° E2.965219°), vendar je parking primeren le za AD <6,5m, zato je večina prenočila na samem parkirišču športnega centra (N51.230358° E2.964317°). Prostor je miren, lepa okolica, precej je igral za otroke, dva nogometna igrišča in kolesarska steza okrog umetnega slanega jezera. Midva sva jo prepešačila v dobri uri. Sreda, 10.8.2011 Oostende so čisto blizu in mimogrede sva odkrila še dva precej velika parkinga za kamperje, primerna za spanje (N51.22273° E 2.92302° in N51.224127° E2.921060°) oba gratis, max 24 ur. Poiskala sva sanitarno postajo (N51.204978° E2.903425°), izpraznila WC in nalila vodo (1€/90l), izpust odpadne vode pa ni urejen.

Mesto sva raziskala na kolesu; obala ni nič drugačna od ostalih, le da je precej manj gneče. Naslednja postaja je bila čez mejo, francoski Dunkirk, kjer so leta 1940 v največji evakuacijski akciji Dynamo čez Rokavski preliv prepeljali več kot 330.000 angleških in fancoskih vojakov, da so jih rešili pred divjim napadom Nemcev. Mesto ni nič posebnega razen da sva tam videla najgršo stanovanjsko četrt. Poleg muzeja Memorial du Souvenir (N51.046184° E2.381085°), ki pa je v primerjavi z muzejem v Malmedyju prav beden, je tudi parkirišče (N51.046671°E2.380841°). Glede na količino parkiranih AD je najbrž primerno tudi za spanje.

10

Stanovanjska četrt- kombinacija kovine, betona in lesa Spomenik padlim žrtvam v Dunkirku Premik proti Iepru, kjer sva zopet parkirala pri športnem centru (N50.84474° E2.89482°), spanje. Zraven je park, kjer je verjetno lepa sprehajalna pot. Ker je za kolesa prepovedano, sva šla samo v mesto. Znotraj obzidja se prikažejo lepe stavbe, mestna hiša je čudovita, vendar je takrat vse pokvaril ogromen lunapark, postavljen sredi trga. Zaradi vsega tega trušča sva se hitro pobrala nazaj v oazo miru.

Četrtek, 11.8.2011 Zaradi rudarskih korenin sva za naslednjo točko izbrala Bois-Du-Luc, kjer je sedem generacij kapitalistov z namenom, da zadrži poceni delovno silo (precej je bilo Italijanov), zgradilo pravo mesto v malem- 166 nekakšnih vrstnih hišic, šolo, špecerijo in mesnico, zabavišče, bolnišnico in cerkev…

11

Sam kompleks sva si ogledala samo od zunaj, ker je vse skupaj zaradi obnovitvenih del eno samo gradbišče, rudarski muzej pa je sicer kar zanimiv, le kakšna dodatna učna ura angleščine bi vodički zelo koristila. Nadaljevala sva proti naslednjemu cilju, Houdeng-Geognies, ogled Historic Centre Canal-a. Štiri še delujoča hidravlična dvigala za plovila so uvrščena na listo UNESCOve svetovne dediščine, najstarejši je iz leta 1888. Parkirala sva pri Cantine des Italiens, (N50.48531° E4.17313°). Prostor je lep, primeren tudi za daljši postanek, spanje je preverjeno dovoljeno. Odločila sva se za izlet z ladjo (organizirano 2x dnevno- ob 10h in ob 14h). S turističnim vlakcem smo po znano slabih belgijskih cestah odšklepetali na vstopno točko. Sledil je obisk strojnice, kjer smo poslušali desetminutno francosko razlago in slabi dve minuti angleške.

Nato smo se vkrcali na 40 metrsko barkačo in se zapeljali v spodnje korito dvigala (velikost 50m x 5,8m x 3,15m). V zgornjem koritu je druga barka že čakala na spust. Nivo vode v koritih regulirajo z zapornicami, ki tehtajo 8 ton in izgledajo kot ogromna giljotina. Korito napolnijo na ca 2,4m višine (1100 t vode), v zgornje pa dodatno dotočijo ca 30cm več (75t), tako da zaradi razlike v teži korita zamenjajo položaj. Malo pomaga še tlak v cilindrih, ki ga s pomočjo vode in nekakšnih turbin ustvarjajo in akumulirajo v strojnici- več pa v skromni razlagi že ni bilo povedano.

Zanimiv je bil dvig ladje za 17m na dvigalu št. 3, nato še 400m višje po strugi za 20m na dvigalu št. 2, preostali del pa je bil počasna in dolgočasna vožnja pod nešteto mostovi, ki niso nič posebnega. Ker je vse povezano s kolesarsko stezo ob kanalu, bi bilo veliko bolj smiselno tempirati obisk lifta 2 in 3 ob uri, ko je organiziran boat trip in si dvig ogledati s stranskih stopnic, vendar tega prej nisva vedela. Predvidevam, da se celo bolje vidi kot z ladje. Dopust se je tukaj zaključil, ker se je obetala ponovna fronta slabega vremena, na hitro sva si ogledala še Namur, vožnjo z drezino in še marsikaj drugega pa sva prihranila za naslednjič.

12

O Belgiji sva slišala, da ima slabe ceste in da je precej umazana, Bruselj pa poln pasjih kakcev in smeti. No, za ceste velja- večina podeželskih je še iz betonskih plošč, v zvezi s čistočo pa so očitno naredili velik korak naprej. V Bruslju sva v nedeljo videla štiri smetarje, ki so nekakšnimi ogromnimi sesalci pobirali smeti, vrečke za pasje iztrebke so tudi na voljo, povsod so opozorila, kazen za neupoštevanje je 250€. Spanje »na črno« je sicer uradno prepovedano, po najinih izkušnjah in debati z ostalimi (tudi Belgijci) problemov ne delajo, sitni so le ob morju. Hrana je na splošno dražja kot pri nas, še največji nateg pa so klapavice s pomfrijem za povprečno ceno 25€. Piva so dobra, nekatera močna kot hudič (Duvel). Praline in vaflji niso najino področje, nakupila sva jih samo za obdaritev tistih, ki so ostali doma. Na ogled ponujajo ogromno stvari, tako da je pri planiranju kar problem narediti jagodni izbor. Najbolj čudaški so se mi zdeli muzeji zelenjave, jagod, pomfrija… Veliko je tudi zabaviščnih parkov, urejenih kolesarskih in pešpoti; za rekreacijo je kar dobro poskrbljeno. Verjetno se bova še kdaj vrnila. Prevoženi km:3300 Okvirni stroški:

gorivo: 430 €

vstopnine: 70 €/osebo

parkirišča iz PZA-ji: 15 € Gurmanskih in ostalih stroškov nisva beležila. Zbirnik preverjenih koordinat: Karlsruhe N49.037422° E8.306133° - spanje

La Roche-en-Ardene N50.180760° E5.577241° - parking, N50.181250° E5.579335° - muzej

Malmedy N50.422877° E6.030347° - PZA, spanje

Spa N50.491941° E5.858456° - parkirišče v mestu, N50.495247° E5.864571° parkirišče pri termah

Bruselj, neposredna bližina Atomiuma N50.89093°, E4.34546° - spanje, možno spanje tudi na precej bolj mirni lokaciji

(N50.89308°, E4.33884°)

Waterloo (N50.680424° E4.406032° - možno spanje

Gent N51.048774° E3.690999° - spanje, N51.045497° E3.702618° - možno spanje

Brugge N51.195987° E3.225801° - PZA pri marini

Brugge N51.201652° E3.233960° - gratis parkirišča, izhodišče za ogled mesta

Bredene N51.230615° E2.965219° - spanje za mini AD, N51.230358° E2.964317°- spanje za večje AD

Oostende N51.22273° E 2.92302° in N51.224127° E2.921060° - spanje

Oostende sanitarna postaja N51.204978° E2.903425°

Dunkirk N51.046671°E2.380841° - parking, možno spanje

Ieper N50.84474° E2.89482° - spanje

Houdeng-Geognies, Cantine des Italiens, N50.48531° E 4.17313° - možno spanje

Spletne strani, ki sva jih uporabila pri načrtovanju poti: http://www.365.be/ http://www.visitbelgium.com/ http://en.camping.info/belgium/campsites http://www.campersite.be/parkings/belgie/b_belgie.php http://home.arcor.de/telbus/womo-sp/ReadMe-1st_engl.html http://www.motorhomefacts.com/Belgium_motorhome_campsites.html http://www.gps-data-team.com/poi/belgium/wifi_hotspots/WiFi_be.html