PowerPointova predstavitev

Bernarda Moravec (OE NM), Simona Slavi Kumer (OE MS)

KAKO PREPOZNATI KVALITETEN POUK NARAVOSLOVJA?e bi moral skriti vso pedagoko psihologijo na le eno naelo, bi rekel naslednje: Najpomembneji dejavnik, ki vpliva na uenje je, kar uenec e zna. Preveri to in ga pouuj temu primerno. Ausubel, EducationalPsychologyPREDHODNE PREDSTAVENAPANE, NAIVNE, ALTERNATIVNE, REZULTAT NAKLJUNEGA OPAZOVANJA, POSPLOITVEVLOGA UITELJAPREPOZNAVANJE, ODPRAVLJANJETrditve v pisni oblikiPosterji plakati Zlaganje kartic (listkov)Miselni eksperimentDvotirni testi Razlaga Praktini eksperimentVpraalnik PREVERJANJE PREDSTAV PRI UENCIHUna tema: SVETLOBANAR7, FIZ8, BIO8NAR 7: Kako preveriti predznanje?

FIZ8, BIO 8: Kako preveriti predznanje? Narii kako nastane slika v oesu.Kdaj predmet vidimo?SPROTNO (konno) PREVERJANJEDIAGNOSTINO PREVERJANJEKDAJ PREDMET VIDIMO?ko je osvetljen ali je sam svetiloko se svetloba od predmeta odbije v nae oko

Ima tri skice, ki prikazujejo sveo v razlinih situacijah. Narii arke (ne pozabi oznaiti njihovo smer), ki ti omogoajo, da sveo vidimo. Svoj odgovor utemelji.NASTANEK SLIKEPRIMER DVEH PRISTOPOV POUEVANJANASTANEK SLIKE V OESU

-v oesu nastane POMANJANA IN OBRNJENA SLIKAPOT:VIDNEUTNICEVIDNIIVECCENTER ZA VID(VELIKI MOGANI-zatilni reenj)-mogani sliko OBRNEJO IN POVEAJO PREDZNANJEAKOMODACIJA LEE1. PRISTOP POUEVANJANastanek slike v oesu

V oesu je ZBIRALNA LEA.Slika nastane na MRENICI.Kako je mogoe videti z oesom razlino oddaljene predmete?Ali se spreminja razdalja med leo in mrenico, na kateri nastaja ostra slika?Ali se spremeni lea?Akomodacija lee

oenje in irjenje zeniceAKOMODACIJA LEE2. PRISTOP POUEVANJARAZISKOVALNO VPRAANJE: Kako je mogoe videti z oesom razlino oddaljene predmete?

hipoteza:Spreminja se razdalja med leo in mrenico.2. hipoteza:Spreminja se debelina lee.

NALOGA: Preslikajte predmet iz okolja v zvezek. Uporabite pripomoke, za katere mislite, da so potrebni.Kaj po vaem bi bil lahko vzrok za te razlike?Razdalja med zaslonom in leo (GORINA RAZDALJA) je pri razlinih leah razlina.1. hipoteza: VELIKOST LEE2. hipoteza: DEBELINA LEEAli opazite kakno razliko?1. hipoteza: VELIKOST (premer) LEE

REZULTAT:VELIKOST (PREMER) LEE NE VPLIVA NA GORINO RAZDALJOhttp://www.compraspelanet.com.br/ecommerce_site/arquivos6600/arquivos/1302616358_2.jpghttp://img.enaa.com/oddelki/mojDom/assets/product_images/rocna_lupa__4x__z_lucko_DE8PKMA006.jpghttp://www.goearthtrek.com/Gravestones/Gravestones%20Images/vernier_calipers.jpg2. hipoteza: DEBELINA LEE

http://www.compraspelanet.com.br/ecommerce_site/arquivos6600/arquivos/1302616358_2.jpghttp://img.enaa.com/oddelki/mojDom/assets/product_images/rocna_lupa__4x__z_lucko_DE8PKMA006.jpghttp://www.goearthtrek.com/Gravestones/Gravestones%20Images/vernier_calipers.jpg

REZULTAT:DEBELINA LEE VPLIVA NA GORINO RAZDALJO debelina lee gorina razdaljaRAZISKOVALNO VPRAANJE: Kako je mogoe videti z oesom razlino oddaljene predmete?

hipoteza:Spreminja se razdalja med leo in mrenico.2. hipoteza:Spreminja se debelina lee.

PRESLIKAVA S POMOJO LUPEIZDELAVA CAMERE OBSCUREVloga lee pri nastanku slike.Slika je obrnjena, pomanjana, prava/realna.

RAZISKOVALNO VPRAANJE: Kako je mogoe videti z oesom razlino oddaljene predmete?ZBIRALNA LEA V OESU IMA SPOSOBNOST PRILAGODITVE /AKOMODACIJE:gledanje blinjih predmetov LEA SE ODEBELIgledanje oddaljenih predmetov LEA SE STANJAVir: http://www.youtube.com/watch?v=hMHKJF31lBg

Raziskovalni pristopTradicionalni pristopTeorija uenjakonstruktivizembehaviorizemVloga uencaaktivna, lastna odgovornostpasivnaVloga uiteljamoderator, usmerjevalecprenaalecCilji kurikulaorientirani v procesorientirani v vsebinoPrimerjava med raziskovalnim pristopom in tradicionalnim pristopom

B. Zunanja motivacija, poudarek na pomnenju, pasivna vlogaK: uenec sam gradi svoje znanaje, uitelj je prenaalec zannaj19GlivekvasovkeRAZISKOVALNI PRISTOP:ALI JE KVAS IV?Lastnosti ivih bitij:RASTEJOSE PREHRANJUJEJO (porabljajo energijo)IZLOAJOUMREJO

Hipoteza 1: Kvas ni iv, je le surovina za peko kruha.Hipoteza 2: Kvas je iv, sestavljajo ga drobni organizmi.Kaj potrebujejo kvasovke za rast?VODOHRANOTOPLOTONARTOVANJE POSKUSOVPOTENOST POSKUSA (konstante, spremenljivke)

Kako bi lahko najhitreje razkrojili banano?3 koki banane3 koki banane3 koki banane3 koki bananeABCDKVASOVKEKVASOVKEVODAVODAKateri dejavnik e vpliva na hitrost razkroja? Nartuj poskus, s katerim bi dokazal vpliv tega dejavnika.

NPZ, BIO 2009PROBLEM

Ali lahko rastlina ve dni preivi v zaprti posodi?Nartujte korake, na podlagi katerih boste preverili vae raziskovalno vpraanje.Kaj rastlina potrebuje za preivetje?VODASVETLOBAPRSTZRAKTOPLOTAPROBLEMUENJE Z RAZISKOVANJEMPROSTO (ODPRTO) RAZISKOVANJESTRUKTURIRANO RAZISKOVANJEUENECUITELJ- definira problem- postavlja vpraanja- nartuje raziskavo- pridobiva podatke, jih razlaga, utemeljuje- doloi vpraanja in stopnje po katerih bodo prili uenci do zakljukov1. Razvijajo sposobnosti za izvajanje naravoslovnega raziskovanja.2. Pridobivajo razumevanje naravoslovnega raziskovanja.3. Razvijajo globlje razumevanje naravoslovnih vsebin preko naravoslovnega raziskovanja.

Vir: dr. T. Vidic, dr. I. Tomai, delovno gradivoProblemsko vpraanje: KAKO TEVILO AHATNIKOV V TERARIJU VPLIVA NA NJIHOVO RAST?1. METODE DELA: opazovanje, fotografiranje, merjenje, beleenje- zaetek raziskave: 1. 10. 2007pole merimo enkrat na teden1. meritev: 8. 10. 20072. meritev: 15. 10. 20073. meritev: 22. 10. 20072. PODATKI:

3. REZULTAT:Ahatnik, ki je ivel 3 tedne sam v terariju in je bil enako hranjen kot ahatnik, ki je ivel v skupnem terariju, je rasel skoraj 3 krat hitreje.Slika 1: Ahatnik, ki je ivel z ostalimi poli v terariju Slika 2: Ahatnik, ki je ivel sam v terariju Avtorja raziskave: Miha Ivaneti in Denis Kambi, izbirni predmet ONA, olsko leto 2007/08

Znanstveno raziskovanje ni linearen procesRAZVOJ SPRETNOSTI:opazovanja (snovi, pojavov)zastavljanja vpraanjnartovanja izvedbe ali poskusamerjenja, eksperimentiranja, natannega opisovanjakomuniciranjaPOUDAREK (pri pouku naravoslovja)RAZVOJ MISELNIH PROCESOV Ne samo faktografija, da obvladajo procesne29Terensko deloDelo z modeliDemonstracijaSodelovalno uenje Povezava med njimiPristop* kaj izbere kot vodilo, je nadpomenka strategijiStrategije so metode in oblikeDemonstracija metodaProblemski: podobno kot rP le da ni poudarek na eksperimentuelimo razvijat ERP, povezan je s PP in PP, razlikujejo se po fazah 30PROBLEMREZULTAT, ODGOVORlaboratorijsko deloeksperimentalno delodelo z literaturoterensko deloRAZLINI NAINI

Vir: Ferk Savec V., 2010)ZDRUEVANJE ZNANJ IZ RAZLINIH PODROIJ.PROJEKTNI PRISTOPcelostni pristopvkljuenost uencev v vse fazeprimeren za NDocenjuje se izvedba in izdelekProjektno uno delo je celostni pristop, ki prispeva k interdisciplinarni obravnavi unih pojmov. V vse faze projektnega dela naj so vkljueni uenci, od iniciative do sklepne faze. Primerno za naravoslovne dneve. Ocenjuje se izvedba in izdelek!32Primera:

POMEN OKOLADE V PREHRANIVPLIV AVTOCESTE NA KVALITETO ZRAKA OKOLIKIH VASI

Naj so avtentini primeri, pomembni za uenca, naj sodelujejo v izbiri, v povezavi z unimi ciljiUitelj pod ateme- izberejo kaj jih zelo zanima, malo manj. Aktivno delo uenca, uitelj moderstor33Izvedbene oblike:ekskurzije, naravoslovni dnevi: obiski ivalskih vrtov, botaninih vrtov, parkov, farm ...

Uenje v okolici ole: vrtu, gozdu, mestu, travnikih, na farmi ...

TERENSKO DELOUspeno terensko deloJe:dobro nartovano,smiselno - v povezavi s cilji, z namenom poveati razumevanje z neposrednim opazovanjem,zajema evalvacijo in prenos znanja na druge situacije ...Faze terenskega dela:

Primer terenskega dela: TUJERODNE RASTLINSKE VRSTE

Pelinolistna ambrozija

DEMONSTRACIJSKI EKSPERIMENT

http://www2.arnes.si/~ospidrijang/predmeti/kemija/faraonova_kaca/faraonova_kaca.htm

http://www.ksgrm.net/ksgrm/novice/5_min_za_co2NAMEN: motivacijaprikaz/razlaga pojavov, zakonitostiUSTREZNA IZBIRA EKSPERIMENTA (povezanost z cilji UN)JASEN, NAZOREN, PREPRILJIVNE SME OGROATI VARNOSTI ZDRAVJA UENCEV1 eksperiment s CO2, drugi Faraonove kae. Demonstracijski eksperiment navadno pripravi in izvaja uitelj sam ali izbran uenec. Namen eksperimenta je lahko: motivacija (uvodni eksperiment), prikaz pojavov, kot osnova za obravnavo, preverjanje zakonitosti. Eksperiment mora biti ustrezno izbran, povezan z unimi cilji, jasno viden, prepriljiv, uitelj mora podati strokovno razlago za opaanja ali do njih priti s pomojo uencev in ne sme ogroati varnosti-zdravja uencev

37

VIZUALIZACIJA

http://edu.glogster.com/media/4/20/18/3/20180372.gif

http://www.kii.ntf.uni-lj.si/keminfo/grad/uporaba_modelov/http://www.kii3.ntf.uni-lj.si/e-kemija/file.php/1/output/kisline_baze/index.html

http://www.virles.si/biologija/modeli-in-pripomocki/model-srca-g08DELO Z MODELIpripomoek za razlago, ponazoritev pojmov, pojavov, delov omejitev modelaPoznamo razline vrste modelov. Model so orodje za razlago in uni pripomoki. Morajo biti enostavni, logini in uporabni. Pri delu z modeli naj uitelji uence opozorijo na omejitve modelov- gre za ponazoritev, kritina presoja modela39SIMULACIJE IN ANIMACIJE

http://leavingbio.net/OSMOSIS%20AND%20DIFFUSION.htmhttp://www.kii3.ntf.uni-lj.si/e-kemija/file.php/1/output/aldehidi_ketoni/index.htmlhttp://www.daveansell.co.uk/?q=node/31 (eksperiment izolacija DNA) Simulacije smiselno izbrati, glede na une cilje in une situacije. Kadar je eksperiment (izolacija DNA) preprost naj bo simulacija le v podporo.Simulacija: pribliek realne situacije40Pogoji za izvajanje pouka naravoslovja z aktivnimi metodami dela:Fleksibilnost urnika (blok ure).Materialni pogoji (opremljenost uilnic).Motiviranost in usposobljenost uitelja.loeno izvajanje Terensko in eksperiementalno delo od pouka ni smiselno ke rse izgubi povezanost od razumevanja ciljev in konceptov (loeno od pouka)41HVALA ZA POZORNOST.

KVALITETEN POUK NARAVOSLOVJA GA JE MONO PREPOZNATI?Slike uencev: O Belokranjskega odreda Semi, hospitacija medpredmetne povezave FIZ-BIO, marec 2012Avtorice ostalih fotografij: B. Moravec, S.S. Kumer, I. TomaiGrafikon3001.20.520.82.81

samz ostalimiGraf1: Rast ahatnikov v razlinih pogojih

List1na zaetku1.meritev2.meritev3.meritevsam01.222.8z ostalimi00.50.81na zaetku1.meritev2.meritev3.meritevahatnik00.91.52.6vrtni pol00.20.30.4

List100000000

ahatnikvrtni pol

List2

samz ostalimi

List3