Beseda Beseda življenjaživljenja

JulijJulij 2009 2009

»Prodajte svoje premoženje in dajte vbogajme. Naredite si mošnje,

ki ne ostarijo, neizčrpen zaklad v nebesih,

kamor se tat ne približa in kjer molj ne razjeda.«

(Lk 12,33).

Si mlad in hočeš doseči idealno, totalitarno in korenito življenje? Poslušaj Jezusa. Nihče

na svetu ne zahteva od tebe toliko. Zdaj imaš priložnost, da dokažeš svojo vero, svojo velikodušnost in svoje junaštvo.

Si že zrel in hrepeniš po resnem, zavzetem, a varnem življenju?

Ali pa si že prileten in želiš preživeti svoja zadnja leta predan nekomu, ki

ne vara, brez skrbi, ki te mučijo? Tudi zate velja ta Jezusova beseda.

Z njo namreč Jezus sklene vrsto spodbud, v katerih te vabi, da ne bodi v skrbeh, kaj boš jedel in kaj boš oblekel, prav kakor delajo ptice pod nebom, ki ne

sejejo, in lilije na polju, ki ne predejo.

Zato moraš iz svojega srca pregnati vsako zaskrbljenost za zemeljske reči, saj te Oče ljubi

mnogo bolj kot ptice in cvetlice in On sam misli nate.

Zato ti pravi:

»Prodajte svoje premoženje in dajte vbogajme. Naredite si

mošnje, ki ne ostarijo,

neizčrpen zaklad v nebesih, kamor se tat ne približa in kjer molj ne razjeda.«

(Lk 12,33).

Evangelij kot celota – kakor tudi vsaka

njegova posamezna beseda – zahteva od ljudi čisto vse, kar

so, in vse, kar imajo.

Evangelij kot celota – kakor tudi vsaka

njegova posamezna beseda – zahteva od ljudi čisto vse, kar

so, in vse, kar imajo.

Preden je prišel Kristus, Bog ni

zahteval toliko. Stara zaveza je imela

bogastvo na zemlji za nekaj dobrega, za

Božji blagoslov, in če je zahtevala, da

potrebnim dajejo miloščino, je bilo to

zato, da bi si pridobili naklonjenost

Vsemogočnega.

Misel o povračilu v

onstranstvu

je pozneje v

judovstvu postala

bolj splošna. Neki

kralj je odgovoril

tistemu, ki ga je

grajal, da zapravlja

svoje premoženje:

»Moji predniki so

zbirali zaklade za

tu doli, jaz pa sem

zbral zaklade za

tam gori.«

Jezusova beseda pa je

izvirna v tem,

ker zahteva, da mu daš vse, zahteva vse. Hoče, da si brezskrben

otrok, ki ni v skrbeh

za svet, otrok,

ki se opira samo nanj.

Jezus ve,

da je bogastvo

zate velika

ovira, ker

zavzame tvoje

srce,

on pa hoče

imeti ves

prostor

v njem zase.

Glej torej,

kaj ti

priporoča:

»Prodajte svoje premoženje in dajte vbogajme.

Naredite si mošnje, ki ne ostarijo,

neizčrpen zaklad v nebesih, kamor se tat ne približa in kjer molj ne razjeda.«

(Lk 12,33).

Morda se ne moreš znebiti imetja dejansko, ker si vezan na druge ljudi ali te tvoj položaj obvezuje, da živiš stanu primerno dostojanstveno. Gotovo pa se moraš ločiti od imetja duhovno in

biti samo preprost oskrbnik.

Tako, medtem

ko imaš opravka

z bogastvom,

ljubiš druge,

in ker ga

uporabljaš

zanje, si

pripravljaš

zaklad,

ki ga črv ne

razje in tat ne

ukrade.

Toda ali res misliš, da moraš imeti vse? Poslušaj Božji glas v sebi; če se ne znaš

odločiti, se posvetuj.

Daj, daj jih tistemu, ki nima. Uresniči Jezusovo besedo:

»Prodaj ... in daj.« Tako boš napolnil mošnje, ki

ne ostarijo.

Videl boš, koliko odvečnih reči boš

našel med stvarmi, ki jih

imaš. Ne obdrži jih.

A Bog hoče, da si skrben, ne pa, da si v skrbeh.

Poskrbi za najnujnejše stvari, ki so

nepogrešljive za življenje

v tvojem stanu, v tvojih

razmerah. Za vse drugo pa:

Razumljivo je, da se je treba, če

hočeš živeti v svetu,

zanimati tudi za denar,

tudi za stvari.

»Prodajte svoje premoženje in dajte vbogajme.

Naredite si mošnje, ki ne ostarijo,

neizčrpen zaklad v nebesih, kamor se tat ne približa in kjer molj ne razjeda.«

(Lk 12,33).

Pavel VI. je bil resnično ubog. O tem priča način, kako je hotel biti pokopan: v skromni krsti, v pravi zemlji. Malo pred svojo

smrtjo je rekel svojemu bratu: »Že dolgo časa je, kar sem pripravil kovčke za tisto zahtevno potovanje.«

Prav to moraš narediti: pripraviti kovčke.

V Jezusovem času so jih imenovali morda mošnje, torbe. Pripravljaj jih dan za dnem. Polni jih, kar

najbolj moreš, s tem, kar lahko koristi drugim.

Resnično imaš samo to, kar daš. Pomisli, koliko

lakote je po svetu, koliko trpljenja, koliko potreb …

Spravi vanje tudi vsako dejanje ljubezni, vsak trud v korist bratom.

Vsa ta dejanja naredi zanj. Povej mu to v svojem srcu: »Zate.« In opravi jih dobro, popolno. Namenjena so za nebesa, ostala

bodo vso večnost.

»Prodajte svoje premoženje in dajte vbogajme.

Naredite si mošnje, ki ne ostarijo,

neizčrpen zaklad v nebesih, kamor se tat ne približa in kjer molj ne razjeda.«

(Lk 12,33).

“Beseda življenja”, mesečna izdaja Gibanja Fokolarov.Besedilo: Chiara Lubich, marec 1979.

Grafika Anna Lollo v sodelovanju z don Placidom D’Omina (Sicilija - Italija)