BESEDOSLOVJE

BESEDA Poimenujemo predmetnost (korenina, rdeč, ...) Razmerja v predmetnosti (za, ko, pred...) Lastno razmerje do predmetnosti/naslovnika (izvrsten, želim, joj...) Na prvine predmetnosti le kažemo (tukaj, zdaj, letos.. )

Besede glede na poimenovalne vloge Predmetnopomenske (travnik, dijakinja, dvajset...) Slovnične (v, na ker, in...) Naklonske (mogoče, hvala) Kazalne (ta, njihov, ..

Lastnosti besede: Ima dogovorjen pomen (znotraj posamezne jezikovne skupine) Ima dogovorjeno tvorno stran (izgovorjene besede + zapisane besede); glasovi si sledijo v

določenem zaporedju

Pomen besede: Beseda je ime česa; pomeni konkretno (avto) ali abstraktno (ljubezen). Glede na število

pomenov jih delimo na: o Enopomenke (poved, biolog; navadno strokovni termini)o Večpomenke (jezik, krilo; dejanski pomen prepoznamo iz sobesedila)

Pomenska razmerja: Sopomenke / sinonimi (pameten razumen bister – enak pomen) Protipomenke / antonimi (dolg kratek – nasproten pomen) Nadpomenke / hipernimi (glasbilo – širši pomen) Podpomenke / hiponimi (violina, kitara, fagot – ožji pomen)

o Besedna družina (pisati, pismo, opis, oris..; besede z istim / skupnim korenom in sorodnim pomenom)

o Tematsko polje (igrišče, žoga, mreža, parket, sodnik, ekipa; skupna tematika!)

Izrazna razmerja: Enakozvočnice / homonimi (enako zvenijo/se pišejo imajo pa drugačen pomen)

o Enakoglasnice (rob-rop, trg-trk; enak izgovor, drugačen pomen, drugačen zapis)o Enakopisnice ( celo-celo, klop-klop; različen izgovor, različen pomen, enak zapis)

Blizuzvočnice / paranimi (trenerka-trenirka, etičen-etničen; podoben zapis in izgovor, različen pomen)

Slogovna vrednost besed: Slogovno nezaznamovane besede (knjiga, profesor; lahko jih uporabljamo v katerem koli

besedilu, ker le poimenujejo predmetnost) Slogovno zaznamovane besede (bukva, prfoks; lahko jih uporabljamo le v nekaterih besedilih

in govornih položajih, ker razodevajo tudi sporočevalčevo razmerje do predmetnosti, pokrajinsko, starostno, poklicno, strokovno pripadnost)

Urša Heberle, 2.Š Stran 1 Slovenščina - Slovnica

o Čustveno zaznamovane besede: Ljubkovalnice (srček, punči) Olepševalnice (nelep, okrogel) Otroške besede (ninati, pupati, čičati) Slabšalnice čvekati, ženšče) Zmerljivke:

- psovke: prasec- kletvice: jebelasto- prostaške: posranec- ironične: heroj

o nečustveno zaznamovane besede: pokrajinsko:

- narečne (gučati, čompe)- pokrajinsko pogovorne (dila, šalčka)

družbeno zaznamovane besede.- slengovse (kul, komad)- žargonske (prebukirati, prištepati)

Funkcijsko zaznamovane besede- praktičnosporazumevalne (pundra, pildek)- uradovalne (odločba, predračun)- strokovne (skladnja, fonem)- publicistične (predvajati, spektakel)

Časovno zaznamovane besede- novejše besede / neologizmi (križišče, medmrežje)- starinske / arhaizmi (ako, dasiravno, duri)

Izvor besed: domače besede:

o izvirajo iz prednika današnje slovenščine (pra. Slovanščine, zgodnje slovenščine – danes se tega izvora ne zavedamo več, ker so besede glasovno prilagojene slovenščini: stol, čebula, ura, žaga)

o nastale v novejšem času na podlagi starejših slovenskih besed (gost, zgostiti, zgoščenka)

o izvirajo iz posnemanja naravnih zvokov, glasov (mijavkati, kukavica) prevzete besede:

so prišle v slovenščino iz jezikov, s katerimi nismo povezani razvojno, ampak zemljepisno ali kulturno (life, desert, korupcija).

Glede na to kako so besede prilagojene slovenščini ločimo:o sposojenke (popolnoma prilagojene SKJ, v izgovoru, pisavi, pregibanju – avto)o tujke (delono prilagojene SKJ, v izgovoru in pregibanju pa ohranjajo originalen zapis

– peugeot, Shakespeare)o citatne besede (ohranjajo originalen zapis, izgovor, slovnične lastnosti – first lady, in

vino veritas)Občna imena ponavadi popolnoma prilagodimo SKJ (izjema so glasbeni izrazi, znamke avtomobilov)Lastna imena pa načeloma ohranjajo izvirni zapis (latinica), nekatera pa tudi podomačujemo (Kolumb, Petrarka, Ren, benetke, Dunaj...)

Urša Heberle, 2.Š Stran 2 Slovenščina - Slovnica

Tvorjenost besed: koren ( osnovni morfem s konkretnim pomenom, skupnim celi besedni družini – miza) obrazilo (morfem s stvarnim pomenom; mizica) končnica (morfem s slovničnim pomenom: miza) tvorjenke (besede z obrazilom; miz-ica) netvorjenke (besede brez obrazila; miz-ica) podstava (del tvorjenke, ki se ohrani pri tvorjenju; mizica, namizni)

o tvorjenke (koren + obrazilo; miz-ica stvaren pomen – majhen)o netvorjenke (koren + končnica; miz-a slovničen pomen – določi spol, število)

BESEDNE VRSTE

Pregibne: Nepregibne: - samostalniška beseda - prislov- pridevniška beseda - predlog- glagol - veznik

- členek- medmet

Samostalniška beseda: pomen poimenuje bitja, reči in pojme

SAMOSTALNIKBeseda s katero neposredno poimenujemo bitja, reči, pojme.

delitev po pomenu na: o lastna imena (osebna, zemljepisna, stvarna)o občna imena – števna in neštevna:

snovna: moka, mleko skupna: gorovje, divjad pojmovna: mir. Ljubezen

oblikovne lastnosti samostalnika o spol:

moški ženski srednji

o število: ednina (singular stol, knjiga) dvojina (dual stola, knjigi) množina(plural stoli, knjige)

Pazi na edninske (sadje je) in množinske (hlače so) samostalnike!!Pri parnih organih telesa (roke, noge, ušesa) in oblačilih zanje (rokavice), namesto dvojine uporabljamo množino!!

o Skoln: Imenovalnik – kdo ali kaj je Rodilnik – koga ali česa ni Dajalnik – komu ali čemu dam

Urša Heberle, 2.Š Stran 3 Slovenščina - Slovnica

Tožilnik – koga ali kaj vidim Mestnik – pri/o kom ali čem Orodnik – s/z kom ali čim

o Sklanjatev Ženska

- 1. ženska – lipa, mati- 2. ženska – perut, stvar- 3. ženska – mami, Ines, Karmen

Moška- 1. moška – kajak, človek- 2. moška – poslovodja, Luka- 3. moška – OZN, SAZU

Srednja- 1. srednja – mesto, polje

PRIDEVNIŠKA BESEDA: pomen: poimenuje:

- lastnosti- vrsto- svojino- količino

vrste: o lastnostni – kakšeno vrstni – katerio svojilni –čigav

oblikovne lastnosti pridevnika: o v spolu, sklonu, številu se ujema s samostalnikom, ki ga ta določa

Lastnostni pridevniki se lahko sklanjanjo z glasovnimi končnicami (dober) ali z -0 končnico (poceni)

stopnjevanje (lastnostnih pridevnikov) o tristopenjsko (osnovnik, primernik, presežnik)

mlad – mlajši – najmlajšio dvostopenjsko (osnovik, elativ)

čudovit –prečudovit

oblika o nedoločna (velik, kakšen)o določen (velik, kateri)

– to obliko uporabljamo tudi kadar govorimo o zneni lastnosti samostalnika

– kadar pridevnik označuje posebno vrsto– za kazalnimi in svojilnimi zaimki

Pridevniški zaimki: osebni svojilni – svojina sporočevalca (moj, tvoj, njegov) povratni svojilni – svojina osebka (svoj)

Urša Heberle, 2.Š Stran 4 Slovenščina - Slovnica

neosebni (vprašalni, oziralni, kazalni, količinski)

ŠTEVNIKI glavni (število, petdeset) vrstilni (vrstni red, stoti) ločilni (število različne vrste, dvoje vrat) množilni (pomnožitev, dvojna kava) neodločni (količino, več)

GLAGOL pomen:

poimenuje dejanje, dogajanje, spreminjanje, stanje, zaznavanje, razmerjeo polnopomenski (brati)o nepolnopomenski:

- fazni (začeti)- naklonski (smeti)- biti (kadar ne pomeni obstajati knjiga je dobra

oblikovne lastnosti o oseba (1., 2., 3.)o število (ednina, dvojina, množina) – ga spregamoo čas (sedanjik, preteklik, prihodnjik, predpreteklik)o naklon:

povednik – vstanem velelnik – vstani! Pogojnik – bi vstal, če...

o način: tvornik – kuham kosilo trpnik – kosilo se kuha

o vezljivost (lastnosti glagolov, da ob sebi predvidevajo določena dopolnila: KDO živeti KJE

o prehodnist (glagol je prehoden, če glagolsko dejanje prehaja na predmet)

glagolske oblike glede izražanja osebe o osebne (že dolgo živim tukaj)o neosebne:

nedoločnik –ti, -či (ob modalnih glagolih) namenilnik –t, -čt (ob glagolih premikanja) opisni deležnik –l ( z njim sestavljamo vse 4 čase) opisni deležnik –n, -t (z njim delamo trpnik)

PRISLOV ločimo 4 vrste

o krajevni (domov, noter)o časovni (danes, zvečer)o načinovni (zaspano, humano)o vzročni (nenamenoma, note)

Urša Heberle, 2.Š Stran 5 Slovenščina - Slovnica

PAZI!! Pravi prislovi so samo posamezne besede oz. samostojne besede ( v soboto, brez besed – predložna zveza) in besede ki neposredno poimenujejo (tja, tod, marsikdaj) -> prislovni zaimki

kje? notri, gorikam? dol, gor

nekateri prislovi se tudi stopnjujejo (zeleno – bolj zeleno – najbolj zeleno)

PREDLOG poimenujejo neenakovredna razmerja med besedami in besedni zvezami

o prostorskao časovnao načinovnao vzročna

predlog samo zase nima pomena, vendar pa določa v katerem sklonu bo samostalnik za njim. Nekateri predlogi se vežejo samo z enim, drugi z dvema ali več skloni

nekaj vezav: o Odšel je brez slovesa.

Brez dežnika ne hodi nikamor. BREZ – z rodilnikomo Skala je čez ovire. ČEZ – s tožilnikom

Končno so prišli do velikega mesta.o Borisli so se do zadnjega diha DO – z rodilnikomo Postavil se je k tabli.

Urša Heberle, 2.Š Stran 6 Slovenščina - Slovnica