Biiiter mŠtrukelj

ZGODOVINA STAREGA VEKA

-,.?»4•^•

>^•

fil ) '•••7^••• : ". '

Ljubljana 1938

Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani

Mb?

s .•

ZGODOVINA STAREGA VEKA

za

DRUGI RAZRED SREDNJIH ŠOL

Spisala

Bititer Bogdan 4 Štrukelj Vojteh profesor drž. klasične gimnazije profesor I. drž. realne gimnazije

v Ljubljani » T •-.•*,v Ljubljani

Cena 32 din

Knjigo je odobrilo Ministrstvo prosoete v Beogradu dne 28. novembra 19J7 z odlokom S. N. br. 44.54S.

1938

JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI

-, •** •*-/'

Natisnila Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani (Karel Čeč)

Kazalo Siran

Uvod 5 Družabne enote 7

Prazgodovina 8 Prazgodovinski ljudje in njihova kultura 8 Prazgodovinska najdišča na jugoslovanskem ozemlju . . 13

Slike iz zgodovine najstarejših narodov 18 Egipčani 18

Dežela in prebivalci 18 Vera . . 19 Umetnost in znanost 22

Babilonci in Asirci 25 Dežele in prebivalstvo 25 Kultura 26

Narodi na ozemlju med Egiptom in Mezopotamijo 50 Feničani 30 Izraelci 32 Iranci 35

Grki 39 Dežela 39

Mikenska doba in Homer 40 Početki grške zgodovine 40 Mikenska kultura 41 Naselitev otokov in maloazijske obale. Grška kolonizacija 43 Grška narodna pesem in Homer 43 Potujoči pevci 43

Verstvo 45 Grški bogovi .... 45 Bogočastje 49

Pripovedke o grških herojih 52 Herakles 52 Perzeus 53 Tezeus .... 53 Ojdipus 54 Argonavti 54 Iliada 55 Odiseja 58

Spartanska in atenska država do perzijskih vojn 59 Šparta — prva grška vojaška sila na kopnem 59 Atene — najmočnejša grška pomorska sila 62

Stran

Borbe s Perzijci za svobodo 64 Maloazijski Grki in jonski upor 64 Miltiades in bitka pri Maratonu 65 Priprave na novo vojno. Temistokles in Aristides .... 67 Obramba Termopil 68 Bitka pri Salamini 69

Atene v Periklejevi dobi 70 Propad Grkov radi needinosti . 76

PtTeponeška vojna .... 77 Atene po peleponeški vojni 79 Tebanska hegemonija 80

Makedonska država 81 Filip Makedonski in Grki 81 Aleksander Veliki 84 Aleksandrov pohod 85

Rimljani 91 Najstarejša rimska doba 91

Lega Apeninskega polotoka 91 Prebivalstvo Apeninskega polotoka v prvih stoletih rim-

ske zgodovine 91 Rim v dobi kraljev 93 Rimske pripovedke o ustanovitvi Rima in o kraljih ... 95 Ureditev rimske republike 97 Borbe plebejcev za enakopravnost 97 Mlada republika v boju za obstoj 99 Vojne za osvojitev Italije 101

Doba punskih vojn 104 Vzroki spora med Rimljani in Kartažani 104 Prva punska vojska 105 Vojne z Iliri 106 Druga punska vojna 107 Tretja punska vojna 109

Sto let državljanskih vojn 111 Razmere v rimski državi po punskih vojnah 111 Brata Grakha 113 Marij in Sula 115 Suženjstvo v rimski državi. Pompej 117 Gaj Julij Cezar 119 Vojne po Cezarjevi smrti 122

Rimsko cesarstvo 124 Avgust in njegova doba 124 Vojne za mejo na Donavi 126 Germani 127 Razvoj krščanstva v dobi prvih cesarjev 129 Od Trajana do Dioklecijana 134 Dioklecijan in Konstantin 136 Začetki preseljevanja narodov in delitev rimske države 138 Propad zahodnorimskega cesarstva 139

Jugoslavija pred naselitvijo Južnih Slovanov 141 Najstarejši znani prebivalci 141 Naše dežele pod Rimljani 142 Ostanki iz rimske dobe 147

Uvod Zgodovina je veda, ki skuša podati resnično podobo

človeške preteklosti. Proučuje lahko življenje posameznika (življenjepis), naroda (narodna zgodovina) ali pa tudi več narodov ali vsega človeštva (obča zgodovina). Vsak človek ima svojo zgodovino, vendar se zgodovinska veda omejuje le na proučevanje takih oseb, ki so s svojim delom vpli- vale na razvoj drugih ljudi, na razvoj naroda ali človeštva. Za zgodovinarja tudi vsi narodi niso enako važni. Nekateri so si hitreje izboljšali svoje življenjske pogoje in se s tem kulturno dvignili; zato so lahko vplivali tudi na svoje so- sede, medtem ko drugi tega niso mogli. Zgodovina opisuje zato predvsem kulturne narode. Ti pa so se razvili često ločeno eden od drugega. Mi se zanimamo največ za zgodo- vino tistih kulturnih narodov, ki so vplivali na postanek današnje evropske kulture, manj važnosti pa posvečamo zgodovini drugih kulturnih narodov (n. pr. Kitajcev, Indij- cev), ki so živeli brez vpliva na razvoj Evrope.

O najstarejših ljudeh vemo zelo malo. Po skromnih najdbah iz davne preteklosti sklepamo o življenju teda- njega človeka, vendar pa ti sklepi pogosto ne morejo biti popolnoma zanesljivi. To dobo človeške preteklosti raz- iskuje prazgodovina. Prava zgodovina pa se pričenja šele takrat, ko imamo o kakem narodu prva pisana sporočila. Najstarejši znani zapisi so se ohranili iz 5. tisočletja pr. Kr. pri Egipčanih in Babiloncih, zato začenjamo zgodovino s proučevanjem teh dveh narodov. V 5. tisočletju imajo torej Egipčani in Babilonci že svojo zgodovino, medtem ko drugi narodi živijo še v prazgodovinski dobi. Za Slovane na pr. se začenja zgodovinska doba šele v 5. st. po Kr., ko so ohranjena o njih prva natančnejša pisana poročila.

Če hočemo zgodovino prav razumeti, pa moramo tudi vedeti, kdaj in v kakšnih odnosih so se zgodovinski dogodki

Pojem zgodovine

Pra- zgodovina

Prvi zgodovinski

narodi

razvijali. Tako proučevanje zgodovine so nam močno olaj- šali že stari kulturni narodi z iznajdbo koledarja. Vendar pa časovno štetje različnih narodov ni bilo enotno: ločili

Štetje let so se že po tem, da so eni šteli po sončnem, drugi po lu- ninem letu. Tudi za začetek štetja let so si različni narodi izbrali različne važne mejnike svoje zgodovine. Rimljani na pr. so šteli od ustanovitve Rima, muslimani od dneva, ko je bežal njihov prerok Mohamed iz Meke v Medino, Židje štejejo še danes leta od stvar jenja sveta, vsi krščanski narodi pa smo prevzeli štetje po Kristusovem rojstvu; za dobo pred Kristusom štejemo leta nazaj.

Zgodovinska Radi lažjega pregleda delimo zgodovino v obdobja. obdobja Dobo razvoja najstarejših kulturnih narodov v območju

Sredozemskega morja imenujemo stari vek. Dobo od propada rimske države (476) in vstopa novih narodov v zgodovino pa do odkritja Amerike (1492) imenujemo sred- nji vek. Dobo po velikih izumih in odkritjih novih dežel, ki so popolnoma spremenili način življenja v Evropi, vse do današnjih dni pa imenujemo novi vek.

Družabne enote

Že najdbe iz najstarejše prazgodovinske dobe, v kateri so mogli zaslediti človeka, kažejo, da človek ni živel sam. Kjerkoli so našli sledove ljudi, so mogli dognati, da je bivala na istem kraju večja ali manjša skupina ljudi. Zato sklepamo, da so že prvi ljudje živeli družabno. Najmanjša enota v tisti dobi je bila družina, saj večje niso po- Družina trebovali. Na pomoč drugih ljudi so bili navezani le pri večjih podjetjih, na primer pri nevarnih lovih. Lov je bil namreč njihovo najvažnejše opravilo.

Družina je bila nekdaj mnogo širša kakor je danes. K družini niso spadali samo starši s sinovi in hčerami, ampak tudi žene in potomci njihovih sinov. Tudi stari Slo- vani so živeli v takih širših družinah, ki jih imenujemo zadruge. Imovina zadruge je bila skupna vsem članom, Zadruga voditelj zadruge (starešina) pa je bil navadno najstarejši član. Če se je zadruga preveč razmnožila, se je del čla- nov odcepil in naselil v bližini ter ustanovil novo za- drugo. Nove zadruge je vezalo krvno sorodstvo; v potrebi s¿> nastopale skupno kot rod (bratstvo). Skupina rodov je Rod tvorila pleme. Prirodna zemljepisna enota, na kateri se Pleme je navadno naselilo poedino plême, se je pri Slovanih ime- novala župa, njen voditelj pa župan. Združitev rodov v plemena se je izvršila predvsem iz vojaško-obrambnih razlogov. S tako združitvijo je bila že dosežena prva stopnja državne ureditve (plemenska država).

Zadružno in plemensko življenje navadno ni moglo nuditi dovolj pogojev za uspešen napredek. Zato so se zvezala sosedna plemena, ki so govorila isti jezik, v novo večjo enoto — narod. Med člani istega naroda se je bolj Narod in bolj utrjevala zavest, da so eno in da morajo delati za skupne narodne cilje.

8

Narodna država

Stanooi

Uspešen razvoj vsakega naroda je najbolj zagotovljen v lastni narodni državi. Zato je želja vsakoga naroda, da si tako državo ustvari. To pa ni vedno mogoče, zlasti tam ne, kjer so si večji narodi podredili šibkejše. Še danes je mnogo narodov, ki nimajo lastne države in so podrejeni tujcu, drugi pa niso dosegli svojega cilja popolnoma, ker so morali pustiti del svojih ljudi v tuji državi (narodne manjšine).

V vseli državah moremo že v najstarejših časih ugo- toviti med prebivalstvom razlike, zlasti po poklicu in po rojstvu. Povsod se loči od ostalega prebivalstva plem- stvo. Z razvojem kulture pa se javljajo vedno večje razlike tudi med neplemiškim prebivalstvom, ki se loči po delu, ki ga opravlja. Tako nastanejo kmečki, obrtniški, trgovski in drugi stanovi.

Radi lažjega izvrševanja državnih poslov so razdelili državno ozemlje v manjše upravne enote; najmanjša taka enota je občina, ki jo vodi župan z občinskim odborom.

Država ni mogla svojih nalog vedno izvrševati v miru, ker so jo pri tem ovirali tuji narodi in države. Zato je potrebovala za varstvo svojega ozemlja in za blagor svojih državljanov zanesljivo vojsko. V najstarejših državah so tvorili vojsko predvsem plemiči, pozneje so uporabljali vo- jake najemnike, v zadnjih stoletjih pa uvedli skoro povsod splošno vojaško obveznost.

V starih časih so bile vojske v primeri z današnjimi in junaštvo zelo majhne; tudi vojaška oprema je bila preprosta. Zato

sta v vojnah odločevala predvsem hrabrost in junaštvo, • so ju najviše cenili. Vsi narodi slavijo svoje junake, ki so se odlikovali v bojih za svojo domovino, pesniki opevajo njihovo junaštvo, ki je najlepša dediščina narodu; še sto- letja pozneje črpa iz njih moči in išče utehe v najtežjih trenutkih. Znano je, da ima prav srbska junaška pesem mnogo zaslug, da je narod stoletja vzdržal pod težkim tujim gospostvom.

Prazgodovina Prazgodovinski ljudje in njihova kultura. Mnogo mili-

jonov let je preteklo, preden se je na zemlji pojavil prvi človek. Kako dolgo je od tistih časov, moremo le približno

Občina

Mir in oojna

Junaki

ugotoviti: gotovo pa je od tedaj minilo že več sto tisoč let. Najstarejši znani človeški ostanki so iz ledene dobe, ki jo imenujemo tako, ker je bilo podnebje tedaj toliko hladnejše, da so bili široki predeli Evrope pokriti z ledom. Na več mestih so izkopali človeška okostja, ki kažejo, da je bil človek tiste dobe precej drugačen kakor je današnji. Imel je močnejše kosti, kar dokazuje, da je bil zelo močan. Njegovo čelo je bilo nizko, imel pa je močno razvite čeljusti, ker se je hranil največ z mesom.

Človek o paleolitski

dobi

Paleolitsko orodje

Za prebivališče si je najrajši poiskal naravne jame ali podvise na teže dostopnih mestih, kjer se je laže branil pred napadi ljudi in divjih zveri. Tedaj so namreč v naših krajih še prebivale živali, ki so večinoma že izumrle, na pr. jamski medved, tur, nosorog in druge, s katerimi je bila borba slabo oboroženega človeka zelo težka.

Za orodje in orožje je človek uporabljal kamen kremen jak; s priostrenim kamenjem v roki (pestn jakom) je hodil na lov in pobijal živali, ostri kamen mu je tudi nadomeščal nož. Razen kamenja je uporabljal najstarejši človek za orodje le še les in kosti ubitih živali; iz njihove kože si je napravljal preprosto obleko. Meso je užival člo-

10

vek najprej surovo, pozneje pa, ko je spoznal ogenj, ki si ga je ukresal s kresilnim kamnom ali pa si ga vžgal z drgnjenjem lesa ob les, si je meso tudi pekel. Najstarejši človek ni iskal stikov z drugimi ljudmi; živel je sam s svojo družino.

Že v tej najstarejši dobi lahko ugotovimo velik napre- dek v človekovi kulturi. Na stenah votlin, v katerih je prebival, in na skalah so nam ohranjene prve slike. Upo- dobljene so večinoma živali in dogodki iz lova. Tudi prvi

Slika bizona ¡• paleolitske dobe

kipi so nam znani iz te dobe; pomenijo večinoma ne- kakšna božanstva, kakor imajo podobna še danes neka- tera preprosta plemena.

Ker človek v tej dobi še ni poznal kovin, ampak je uporabljal kamen, imenujemo to dobo kameno; delimo jo v starejšo (paleolitsko) in mlajšo (neolit- sko) dobo.

Proti koncu paleolitske dobe je postalo evropsko pod- nebje ugodnejše, led se je začel pomikati proti severu, v Alpah pa v vedno višje lege. Sprememba podnebja je močno vplivala na rastlinstvo in živalstvo. Mnogo živali, ki so živele pri nas v ledeni dobi, se je umaknilo v hlad-

11

nejše kraje severne Evrope, nekatere pa so izumrle. V sredi neolitske dobe so živele pri nas namesto njih že sko- raj vse današnje živali.

Tudi življenjski pogoji za človeka so bili zdaj mnogo ugodnejši. Človek ni živel več samo od lova, ampak si je že udomačil nekatere živali. V hladnejših severnih pokra- jinah je živel kot pastir (nomad) s čredami udomačenih severnih jelenov (prim, danes Eskime), v toplejših krajih pa je bil že stalno naseljen. Prebival je v jamah, ki si jih je sam izkopal, pokril s preprosto streho in udob-

Mostiščc

neje uredil. V mlajšo neolitsko dobo spadajo tudi tako imenovana mostišča, ki si jih je človek postavil v močvirjih ali jezerih ne daleč od brega, da je bil varnejši pred napadi.

V mnogih evropskih deželah se je neolitski človek že oprijel poljedelstva. Gojil je največ žito in lan, iz katerega so ženske izdelovale vrvi in tkanine za obleko. Orodje te dobe je še vedno iz kamna, vendar pa je že spretneje obdelano. Človek je že znal kamen prevrtati, da ga je lahko nasadil na kol in ga uporabljal kot sekiro ali podobno. Ostrejše orodje si je rajši izdeloval iz kosti.

12

Za orožje je že rabil kopje s kamnitno ostjo, lok s te- tivo iz živalskih žil in puščico s koščeno ali kamnitno ostrino. Ribe je lovil v mreže ali pa na trnek, ki si ga je izdelal iz kosti. Iz neolitske dobe je ohranjenih tudi mnogo lončenih posod, ki so olepšane s preprostimi okraski iz ravnih ali vijugastih črt in geometričnih likov.

Neolitsko orodje

Paleolitska doba je trajala več sto tisoč let, neolitsko pa štejemo šele nekako od 20. tisočletja pr. Kr. dalje do časa, ko ljudje začno uporabljati kovine. Najstarejši ko- vinasti predmeti so bili izdelani iz bakra; zato imenu- jemo dobo, ki sledi mlajši kameni, bakreno. Ta ni trajala dolgo, ker je človek kmalu spoznal, da so predmeti iz bakra premehki; zato je bakru pridal kositra in dobil trd- nejšo kovino bron.

V bronasti dobi je človek namesto kamna uporabljal skoraj za vse predmete bron. Toda to koristno kovino so dobivali le na nekaterih krajih, odkoder so jo morali do- važati v druge pokrajine. Torej je bila že tedaj razvita

• trgovina pa tudi kovinska obrt, ker so lahko izdelovali kovinske predmete le v tem poslu izvežbani ljudje. Iz brona so poleg potrebnega orodja in orožja delali tudi vsakovrsten nakit posebno za ženske. V tej dobi so bile med ljudmi že močne družabne razlike; ohranjeni so ostanki gradov, največkrat na vzvišenih krajih, ki doka- zujejo, da so se ljudje že tedaj delili v vladajoče in pod- ložne.

Za nadaljnji razvoj človeka je bil izredno važen za- četek uporabe železa. Človek je moral železo pridobi- vati iz železne rude, kar je bilo za tiste čase zelo težavno. Zato je uporabljal to kovino le za orodje, ki je moralo biti posebno trdno. Poleg železa pa je izdeloval bronaste predmete. Za nakit je uporabljal v tej dobi že zlato, srebro in posebno jantar, ki ga je dobival iz dežel ob Baltiškem morju.

V železni dobi je bilo povsod že razvito življenje v večjih skupinah, ponekod so imeli že razmeroma dobro urejene države. Ljudje so imeli tudi že določnejše verske pojme, zlasti o posmrtnem življenju. Mrtvece so ali seži- gali in njih pepel spravljali v lončene ali steklene žare, ali pa so jih pokopavali. V grob so dajali rajnim orožje, nakit in celo hrano. Mnogo takih grobov so našli po raz- ličnih krajih.

Prazgodovinska doba ni trajala povsod enako dolgo. Medtem ko so nekateri narodi živeli že v železni dobi, so drugi še vedno živeli v bronasti ali celo kameni. Še danes je na zemlji mnogo plemen, ki so komaj na prazgodovin- skih kulturnih stopnjah.

Zgodovinska doba se pričenja pri mnogih narodih že v bronasti dobi. Posebno hitro so se razvijali nekateri na- rodi ob Sredozemskem morju, ki so prehiteli druge za več tisoč let. Izumili so že v bronasti dobi pisavo in nam dali tako prva zgodovinska poročila (Egipčani, Babilonci, nekateri maloazijski narodi).

Prazgodovinska najdišča na jugoslovanskem ozemlju. Najstarejše paleolitsko najdišče na našem ozemlju je v Krapini, kjer so našli pri kopanju ceste pod nekim podvisom v več metrov debelih plasteh zemlje več lobanj in drugih kosti paleolitskega človeka, pa tudi mnogo ži-

Železna doba

14

valskih ostankov in kamnitnih predmetov. »Krapinski člo- vek« je bil komaj 1.60 m visok in je živel v zelo preprostih razmerah. Po starosti spada to najdišče med najstarejše v Evropi.

Mlajše paleolitsko najdišče je bilo pred kratkim od- krito v Potočki zijalki v gori Olševi v Karavankah v višini 1700 m nad morjem, kjer so dobili živalske kosti

Potočka zijalka — Pogled iz votline

okoli 1500 jamskih medvedov in drugih živali, mnogo kam- nitnih in koščenih predmetov, človeških ostankov pa ne. Manjše paleolitske postaje na slovenskem ozemlju so znane še v Njivicah pri Radečah, Mornova zijalka pri Šoštanju in Špehovka pri Velenju.

V neolitski dobi je bilo naše ozemlje že razmeroma gosto naseljeno. To dokazujejo številni ostanki večjih se- lišč po Panonski nižini, najvažnejše najdišče neolitske kulture pa je Butmir pri Sarajevu, kjer so izkopali toliko kamnitnih in lončenih predmetov, da mislimo, da je bil Butmir v tisti dobi že važno obrtno in trgovsko središče

15

za te predmete. V kasnejšo neolitsko dobo spadajo tudi znana mostišča, katerih ostanki so se ohranili na več kra- jih *na Ljubljanskem barju (pri Igu, Notranjih go- ricah in pri Ljubljani). Tu so našli mnogo orožja, orodja, posod, ribiških potrebščin in iz enega debla izdelanih čol- nov. Na nekaterih mestih so se ohranili že prvi bakreni predmeti, kar kaže, da segajo mostišča še v dobo bakra.

Čoln, najden na Ljubljanskem barju

Bakrena doba je pri nas tvorila le kratek prehod v bronasto; v večini krajev so našli namreč poleg bakrenih že tudi bronaste izdelke. V tej dobi so imele naše dežele že živahnejši trgovski promet posebno z Italijo. Iz vzhod- nih Alp so dobivale italske dežele razne kovine in sol. Znat- nejša najdišča bronastih predmetov so pri Zagorju ob Savi in v okolici Novega mesta, v Posavini pa Dol- nja dolina pri Gradiški (mostišča) in Vinica pri Beo- gradu.

Xajdiàca iz bakrene

in bronaste dobe

Lepotičje iz železne dobe, najdeno v Sloveniji

16

Vaška situili

Najdišča ¿z Okoli 1000 pr. Kr. se začenja v naših krajih železna železne dobe d0ba. Tedaj so prebivali pri nas Iliri in Tračani. Starejši

oddelek železne dobe imenujemo halštatsko po veli- kem najdišču v Hallstattu na Avstrijskem, okoli leta 400 pr. Kr. pa so Kelti prinesli v naše kraje novo kulturo, imenovano latènsko po mestu La Tene v Švici. Mlajšo železno dobo imenujemo zato latènsko; pri nas je trajala od leta 400 pa vse do prihoda Rimljanov.

-f «oo

+ ••••

17

Iz železne dobe imamo po vsej državi mnogo ostankov. Najbolj znano najdišče v Slo- veniji je v Vačah, kjer so odkrili obsežna grobišča in našli dragocene bronaste pred- mete (»vaško situlo«). To je pri nas doba velikih gra- dišč, ki so bila večinoma na gričih ob važnejših prometnih potih (Šmihel pri Postojni, Magdalenska gora pri Šmarju). V Sloveniji je še posebno bo- gato najdišče v Hajdini pri Ptuju. Med najdragocenejšimi najdišči v vsej Evropi pa je Glasinac pri Sarajevu, kjer je stala v železni dobi velika naselbina. Glasinsko grobišče ima okoli 20.000 grobov, v ka- terih so našli nešteto pred- metov; iz njih so si lahko ustvarili natančno sliko o vi- soki kulturi tedanjega človeka. Podobna bogata najdišča v naši državi so tudi v Trebeništu pri Ohridu.

1500

Zgodovinski razvoj kulturnih narodov starega veka

Binter-Slrukelj: Zgodovina.

Slike iz zgodovine najstarejših narodov Egipčani

Dežela in prebivalci. Egipčani so prebivali v dolini reke Nila od mesta Siene (Assuana), kjer so zadnje velike Nilove brzice (katarakti), pa do izliva v Sredozemsko morje. Dolina je dolga nad tisoč km (kakor od Ljubljane

Nilove poplave

Sfinga

do Pariza), a široka le 10—20 km; omejuje jo na vzhodni in zahodni strani strm skalovit rob Arabske in Libijske puščave, tako da je dežela podobna dolgi zelenici. Šele v bližini izliva se dolina razširi in Nil se razteka v morje v več rokavih v obliki velike grške črke delte.

V Egiptu dežuje le redkokdaj. Včasih celo leto ne pade toliko dežja kakor pri nas v enem dnevu. Zato bi bila de- žela puščava, če bi je Nil vsako leto ne poplavljal. Ob na-

19

stopu deževne dobe začne v krajih, kjer izvirata Beli in Modri Nil, reka naraščati. Od mesca julija do oktobra je vsa dežela do vznožja puščavskih robov spremenjena v jezero, iz katerega strie le vzpetine in z nasipi zavarovana mesta. Ko voda spet odteče, je vsa dolina pokrita z debelo plastjo rodovitne zemlje, ki jo je reka prinesla s seboj. Zato so bili že v najstarejših časih prebivalci, ki so bili hamit- skega rodu, stalno naseljeni. V prvih časih je bil Egipt razdeljen v več državic, ki so se šele pozneje zedinile v enotno državo. Središče države je bilo v tretjem tisočletju pr. Kr. v M e m f i d i, pozneje pa v Tebah.

Državi je vladal kralj, imenovan faraon, o kate- rem so domnevali, da je božjega rodu, in so ga zato ča- stili kot boga. Najvišji ugled so uživali poleg faraona svečeniki, ki so bili njegovi svetovalci in so se mnogo bavili z znanostjo in umetnostjo.

Vera. Egipčani so verovali v več bogov, zato jih ime- nujemo mnogobožce ali politeiste. V začetku, ko je bila dežela še razdeljena, so imeli v vsaki državici druge bo- gove. Šele ko se je država zedinila, so priznali ista božan- stva v vsej državi. Ker so bili poljedelci, so videli svoja božanstva v naravi in njenih silah. Častili so sonce, luno in razne naravne pojave, pa tudi reka Nil jim je bila sveta, saj je bila od nje odvisna rodovitnost dežele. Poznali so tudi zle duhove, ki so skušali ljudem škodovati; njih na- klonjenost so si hoteli pridobiti s češčenjem in daritvami. Bogove so si predstavljali v človeški podobi, toda z nad- človeško močjo in razumom. Vsakemu je bila posvečena kaka stvar; najvišjemu bogu Amon-Ra, bogu sonca, je bil posvečen ogenj, boginji Izidi krava, Ozirisu, bogu podzemlja, pa črni bik Apis, ki je imel bele lise na čelu in hrbtu in so ga častili posebno v Memfidi, kjer so mu zgradili svetišče in ga krmili iz zlatih jasli. Tudi krokodile in ptice ibise so imeli za svete. V njih so videli utelešena dobra božanstva, ker so se pojavili v velikih množinah ob času Nilove poplave. Bogovom posvečene živali so bili psi, mačke, kače in nihče ni smel ubiti katerekoli teh živali, sicer je bil kaznovan s smrtjo.

Egipčani so verovali v neumrljivost človeške duše, ki so jo imenovali Ka. Ko človek umre, se duša preseli v

Egipčani - Hamiti

Postanek egiptovske

države

Faraon

Bogovi

Svele živali

Posmrtno življenje

20

Ääö?0

Smrtna sodba (hieroglifi)

deželo rajnih. Tam ji sodi bog Oziris z 42 sodniki in pre- tehta njena dobra in slaba dela. Duše pravičnih gredo na poljane blaženili, kjer opravljajo dela, ki so jim bila v živ- ljenju najljubša, duše krivičnih pa so pahnjene v večno

Stebrišče svetišča v Luksorju

21

temo. Egipčani so bili prepričani, da mora biti duša rajnega srečna le, če njeno truplo ostane nestrohnjeno. Zato so že v najstarejših časih znali obvarovati truplo pred razkra- janjem. Mrtvece so najprej prepojili z raznimi tekočinami in dišavami, jih tesno povili v platno in prevlekli z lepilom.

Egipčanska kraljica Nefretete

Tako mazil jena trupla so se ohranila do danes; imenujemo jih mumije. Mumije so shranili v lesene ali kamnitne rakve (sarkofage), na katere so naslikali navadno obraz pokojnika in jih popisali z zagovori in svetimi reki. K truplu so položili tudi mrliško knjigo, v kateri so bila navodila za težavno pot na oni svet. Rakve revnih so po- kopavali v skupna grobišča, bogatejši pa so si dali vsekati grobnice v skale.

Mumije

22

Umetnost in znanost. Največji umetniki so bili Egip- čani v stavbarstvu in'kiparstvu. Gradili so največ iz kamna in ker je podnebje v Egiptu zelo suho, so se mnoga dela ohranila do danes. Bogovom na čast so gradili velikanska svetišča, od katerih je po svoji obsežnosti posebno znan labirint, ki je stal v bližini Memfide in imel 3000 sob nad in pod zemljo. Še veličastnejši sta bili svetišči pri današnjih krajih Karnaku in Luksorju; njih raz- valine še stoje.

Keopsova piramida

Ob poti v svetišče so Egipčani navadno postavili na Sfinge obeh straneh sfinge, živali z levjim trupom in človeško

Obeliski ali živalsko glavo. Pred svetiščem pa so stali obeliski, vitki, štirioglati, proti vrhu koničasti stebri, ki so bili na- vadno visoki od 20—30 m in izklesani iz ene same skale (monoliti); na njih so bili napisi graditeljev faraonov, ka-

Notranjost terih kipi so navadno stali tik ob glavnem vhodu. No- svetišč tranjost so krasile vrste stebrov, ki so bili včasih tako

obsežni, da bi jih komaj objelo 10 mož. Na stebrih je slonel kamniten strop. Po stenah so bili v živih barvah upodob- ljeni bogovi in naslikani dogodki iz življenja faraonov.

Piramide Še bolj kakor svetišča pa še danes občudujemo veli- kanske piramide, katerih se nam je ohranilo okrog 80. Piramide so grobnice faraonov iz tretjega tisočletja pr. Kr.

23

Vsak faraon si je dal že v dobi svoje vlade graditi piramido. Prve piramide so bile grajene v nadstropjih, poznejše pa so imele od vznožja do vrha gladke stene. Od teh je naj- večja piramida faraona Kufu ali Keopsa v bližini vasice Keopsova Gizeh pri Kairu. Še dandanes jo smatrajo za najveličastnejšo piramida kamnitno zgradbo na svetu. Stranica ob vznožju meri 233 m,

Vhod v egipčansko svetišče, vsekano v skalo

visoka pa je piramida še danes 137 m, dasi se je vrh od- krušil. Vsa piramida je zgrajena iz kamnitnih kvadrov, visokih poldrug meter, katere so lomili v kamnolomih on- stran Nila in jih prepeljavali preko reke na 40 m visoki rob puščave, kjer piramide stoje. Pravijo, da je trajalo delo 30 let in da je bilo zaposlenih okoli 100.000 delavcev. Samo za to piramido je bilo potrebno toliko kamenja, da bi lahko zgradili iz njega okrog in okrog Jugoslavije zid, en meter visok in pol metra debel. V središču piramide sta bili majhni grobnici za faraona in njegovo ženo; do njiju so peljali tesni hodniki. Ko so faraona položili k večnemu počitku, so vhod v piramido zazidali, da ga na zunaj ni bilo več spo- znati. V bližini Keopsove piramide stojita še dve nekoliko manjši, vse tri pa čuva ogromna, iz ene same skale izkle-

24

Grobnice

sana sfinga s človeškim obrazom in levjim trupom, dolga 60 m in visoka 20 m.

Od drugega tisočletja pr. Kr. dalje pa faraoni niso več gradili piramid, ampak so si dali svoje grobnice vsekati v strme skale na robu puščave. V bližini Teb, v tako zvani

Tutankamonova maska

Tutan- kamonoDa grobnica

»dolini kralje v«, so našli grobišče tridesetih faraonov, med njimi grobnico T u t a n k a m o n a, ki so jo odkrili šele pred kratkim (1922). Ker je bil vhod vanjo zasut, se nam je ohranila nedotaknjena več ko 3000 let. Grobnica je imela več prostorov; po kratkem stopnišču s hodnika je bil vhod v predsobe, odkoder je bil vstop v tri sobe, ki so bile obložene od tal do stropa z zlatom. V eni izmed njih sta počivali v zlatih sarkofagih mumiji 16 letnega faraona

25

in njegove žene; njuni maski na obrazu sta bili iz čistega zlata. Vrednost predmetov, ki so jih našli v zakladnici, je neprecenljiva. Umetniško izdelani kipi iz zlata in slonove kosti, predmeti iz marmorja in alabastra, bogato pohištvo iz ebenovine, dragocen kraljevski voz, obložen z biseri in zlatom, nam kažejo neizmerno bogastvo egiptovskih fa- raonov.

Egipčani so prvi izumili pisavo. Prvotno so pisali s Pisaoa podobami, ki so zaznamovale pojme. Za besedo lev so na- risali leva, za pojem hoditi so narisali dve nogi, krog s piko v središču je pomenil sonce ali sončnega boga. Te znake imenujemo hieroglife. Sčasoma so te znake risali vedno bolj preprosto in jih začeli uporabljati tudi le za posa- mezne zloge in končno celo za glasove. Pri pisanju so samo- glasnike izpuščali.

Najstarejši napisi so bili vklesani v kamen, pozneje pa Papir so se naučili izdelovati papir iz stebelnih delov vodne rast- line »papiru s«.

Egipčani so se mnogo bavili tudi z zvezdoslovjem; Koledar poznali so koledar, določili so dolžino leta na 365 dni in vsako četrto leto za prestopno. Lepe uspehe so dosegli tudi v geometriji, aritmetiki in posebno v zdravilstvu.

Babilonci in Asirci

Dežela in prebivalstvo. Dežela med Evfratom in Ti- grisom, imenovana Mezopotamija (»dežela med rekama«), je bila v starem veku mnogo rodovitnejša kakor danes. Zdaj so opustošene številne naprave in prekopi, katere so zgradili stari prebivalci že v tretjem tisočletju pr. Kr. Vsa dežela je bila preprežena z njimi in daleč v notra- njost so v dobi suše dovažali vodo iz rek. Kadar pa se je začel tajati sneg v armenskih gorah, sta reki tako narasli, da sta prestopili bregove in preplavili velik del dežele. Širna polja so bila zato rodovitna in ni čuda, če so so- sedje iz puste Sirske puščave na zahodu in iz neprijazne gorske Armenije in Iranskega višavja napadali bogate po- krajine.

V južnem delu dežele so približno ob istem času kakor Egipčani ustanovili svojo državo Babilonci, v severnem pa

Dežela

Babilonci in Asirci

26

Babilon in Ninioe

Politični pregled

Vera

je mnogo pozneje nastala država Asircev. Babilonci so bili predvsem poljedelci, Asirci pa, ki so prebivali v manj rodo- vitnem delu dežele, so bili večinoma pastirji. Središče južne države je bilo mesto Babilon, asirsko glavno mesto pa N i n i v e. Od teh mest se je ohranilo do naših dni prav malo, kajti dežela nima kamenja in hiše so bile zgrajene iz ilovice; le večje stavbe in svetišča so bila iz opeke, ki so jo sušili na soncu.

Zaradi nevarnosti pred napadi sosednih narodov so bila mesta obdana z velikanskimi obzidji. Zid okoli Babilona, zgrajen v obliki četverokotnika, je obdajal mesto z obšir- nimi polji vred; obzidana mestna površina je bila tako velika kakor površina Londona. Obzidje samo je bilo visoko do 20 m in tako debelo, da bi danes lahko zgradili po njem moderno avtomobilsko cesto. Še obsežnejše je bilo zemlji- šče mesta Ninive; v svetem pismu pravi prerok Jona, da ga je človek komaj obhodil v treh dneh.

Babilonci in Asirci so živeli v večnem sovraštvu. V začetku so bili Babilonci močnejši; osvojili so si vso Sirijo in za nekaj časa tudi vse dežele do Sredozemskega morja. Tedaj (v drugem tisočletju pr. Kr.) je živel slavni kralj Hamurabi, ki je izdal prvi pisani zakonik na svetu. Po dolgih stoletjih so si Asirci opomogli, se osvobodili in sami pokorili Babilonijo. Konec 8. st. pr. Kr. je asirska država pod kraljem Sargonom II. dosegla višek; v njenih mejah je bil ves tedaj znani kulturni svet in celo Egipt je moral kmalu nato za nekaj časa priznati asirsko vrhovno oblast. Zadnjič so se dvignili Babilonci konec 7. stol. pr. Kr. in so v zvezi z Medijci uničili asirsko državo in porušili Ninive. Babilonija pod kraljem Nebukadne- z a r j e m je obsegala vso Prednjo Azijo, osvojili so Jeru- zalem in Jude odpeljali v babilonsko sužnost (586 pr. Kr.). Šele Perzijcem pod kraljem Kirom se je posrečilo uničiti mogočno Babilonijo (539 pr. Kr.).

Kultura. Kakor Egipčani so bili Babilonci in Asirci mnogobožci. Njihov najvišji bog je bil Bel, bog sonca in stvarnik zemlje in človeka; njegova žena je bila Belit. Častili so ju najbolj v Babiloniji, v Ninivah pa so smatrali za najvišjega boga A s u r j a. Božanstva so častili tudi skoraj v vseh drugih nebesnih telesih in naravnih pojavih.

2?

Asirski kralj Asarhadon (klinopis)

Njihovi duhov- niki so uživali ve- lik ugled; ljudje so se zatekali k njim, ker so jih le oni znali z za- govori obvarovati pred hudobnimi duhovi in čudo- vitimi demoni v obliki zmajev ali krilatih levov. Svečeniki so se mnogo ukvarjali tudi z zvezdo- slovjem (astrono- Astronomija mijo), poznali so letne čase, me- sece razdelili na štiri tedne po se- dem dni, dan na štiri in dvajset ur, ure pa na mi- nute in sekunde ; poznali so že sončno uro. Radi so opazovali ne- bo, ter so bili prepričani o vpli- vu zvezd na člo- veka in na do- godke na zemlji. Iz lege zvezd so Astrologija skušali spoznati bodočnost. Tako se je razvil pose- ben način prero- kovanja iz zvezd, ki ga imenujemo

28

»Babilonski stolp*

Kraljeve palače

Pisava

astrologijo; za njo so si pridobili največ zaslug svečeniki izrodu Kaldejcev.

Bogovom na čast so postavljali velika svetišča, največ iz opeke, deloma tudi iz lesa. Sončnemu bogu pa so gradili visoke stolpe v obliki stopničaste piramide; vrh te je bilo svetišče, odkoder so opazovali zvezde. Gradnjo takega stolpa v Babilonu omenja tudi sv. pismo. Kraljeve pa- lače nam kažejo, kako visoko stopnjo so Babilonci in Asirci dosegli v stavbarstvu in kiparstvu. Palače so bile zelo obsežne in zgrajene v več nadstropij. Prostori v njih sicer niso bili tako veliki kakor pri egipčanskih zgradbah, pač pa so bile vse stene bogato poslikane in obložene z marmorjem ali alabastrom. V kamen so bili vklesani do- godki iz vojn, lova in kraljevega življenja (reliefi). Kra- ljeve dvorane so krasili tudi veliki mozaiki, ki so jih izdelovali iz pološčene opeke. Pred vhodom v palače so navadno stali kipi krilatih levov ali bikov s človeško glavo.

Babilonci so imeli najprej pisavo s podobami. Črtali so s koničastim predmetom v ilovico ali glino, zato so bile črte ali podobe pogosto neenakomerno vtisnjene in so po- stale klinaste. Že v tretjem tisočletju pr. Kr. je bila babi- lonska pisava sestavljena iz klinastih znakov za posamezne zloge. Njihovo pisavo imenujemo zato klinopis.

Odkar so našli bogato zbirko plošč s klinopisi, ki jih je zbral asirski kralj Asurbanipal v svoji knjižnici v Ni- nivah, smo dobili lep pregled o bogastvu stare babilonske in asirske književnosti. Poleg znanstvenih del iz astro- nomije, astrologije, zdravilstva in matematike so imeli tudi dela o življenju slavnih kraljev in junakov.

Pripovedka Največji njihov junak N i m r o d ali tudi G i 1 g a m e š imenovan, o Nimrodu ni zgodovinska oseba. Po pripovedki je bil izreden junak in lovec.

Njegova moč je bila nadčloveška. Z golimi rokami je lahko zadavil leva, bojeval se je z zmaji in ljudem rad pomagal. Kljub temu pa se je le zameril bogovom, ki so mu poslali težko bolezen, njegov lovski tovariš pa je moral umreti. Žalosten in potrt ga je obiskal Nimrod v podzemlju. Tam je videl vse bridkosti onega sveta in ko se je vrnil na zemljo, je iskal zdravila svoji bolezni pri starem učenjaku, ki je preživel vesoljni potop. Konec zgodbe na ploščah ni ohranjen, zdi se pa, da je bil končno Nimrod sprejet v deželo blaženih.

Pripov. o Mnogo zgodb je ohranjenih tudi o kraljici Semiramidi. Bila Semiramidi je baje lepa sužnja, ki je nekoč pomagala asirskemu kralju Ninu

30

osvojiti Baktrijo. Ta jo je vzel za ženo, po njegovi smrti pa je zavla- dala sama. Naredila je mnogo dobrega; dala je kopati prekope in gradila je mesta. Ker je v ravnini pogrešala gozdov svoje gorate domovine, je dala zgraditi tako zvane »viseče vrtove«, ki jih je občudoval ves svet. Na ogromnih obokih je ustvarila čudovit vrt, na katerem je gojila drevje in krasno cvetje. Umeten vodovod je dovajal vodo rastlinam, da so bujno uspevale. — Ob svoji smrti se je baje spremenila v golobico in odletela na oni svet.

Asurbanipal A s u r b a n i p a 1 ali Sardanapal je zgodovinska oseba. Bil je zadnji močni asirski vladar, ki je zmagovito popeljal svoje čete do Egipta in Male Azije ter preko Iranskega višavja. Vendar se je mnogo ukvarjal tudi z znanostjo. Njegova knjižnica, v kateri je bilo na tisoče glinastih plošč, je še danes neprecenljive vrednosti. Tudi o njem je nastala vrsta izmišljenih pripovedk, ki ga kažejo kot junaka, ki je bil hraber in močan kakor Nimrod, včasih pa ga slikajo kot veli- kega mehkužneža. Pred smrtjo si je baje dal sam zgraditi grmado in na njej sežgati.

Dežela

Mesta

Narodi na ozemlju med Egiptom in Mezopotamijo

Prostrane pokrajine med rodovitno Mezopotamijo in Egiptom sestavljajo širne puščave in stepe Arabije, Sirije in Palestine, v katerih so živela plemena pastirskih Semitov. Pod vodstvom svojih poglavarjev so se selila iz kraja v kraj in iskala paše za svoje črede. Le v bližini Sredozem- skega morja so se nekatera plemena lahko stalno naselila. Od teh so za kulturni razvoj sveta najvažnejši Feničani kot prvi trgovski narod, ki so seznanili Evropo z dragoce- nimi kulturnimi pridobitvami orientalskih narodov, in malo pleme Izraelcev, pri katerih je najprej vzklila vera v enega samega boga.

Feničani

Feničani so prebivali na ozkem obrežnem ozemlju med Sredozemskim morjem in gorovjem Libanonom. Številni obronki, ki se spuščajo z glavnega grebena Libanona proti morju, ga dele v več predelov, v katerih so se ob obali razvila mesta kot gospodarska in politična središča manjših državic. Vsaka od teh je imela svojega kralja in je skušala ostati neodvisna. Do največje moči so se povzpela mesta Tir, Sidon in Beritos.

31

Fenicija je bila v primeri s pustimi pokrajinami za- ledja rodovitna; uspevalo je južno sadje, oljka, vinska trta, pobočje Libanona pa so pokrivali lepi cedrovi gozdovi. Vendar pa dežela vedno številnejšega prebivalstva ni mogla preživljati. Mnogi so si morali poiskati zaslužka v raznih obrtili. Že zgodaj so postali Feničani zelo vešči kovinarji, Obrt in njihovi kovinski izdelki iz bakra in železa, pa tudi umet- industrija niško izdelani predmeti iz zlata, srebra, slonove kosti in jantarja so bili povsod visoko cenjeni. Steklo so se naučili izdelovati od Egipčanov, glinaste izdelke pa od Babiloncev. Tudi njihovi izdelki iz platna, svile in bombaža so bili od- lični. Njihova iznajdba je bila barvanje s škrlatom, ki so ga pridobivali iz soka škrlatne školjke. Škrlatna barva je bila zelo draga in s škrlatom barvane tkanine so si lahko pri- voščili le največji bogataši.

Čim bolj se je obrt razvijala, tem bolj so jim bile po- trebne surovine, ki jih dežela sama ni imela dovolj. Tudi je bilo treba poiskati novih tržišč za izdelke. Zato so morali Feničani iskati stikov z novimi deželami.

Feničani so bili dobri mornarji in so že sredi drugega Brodarstvo tisočletja pr. Kr. imeli močno brodovje. Gradili so v glavnem dvoje vrst ladij. Za prevoz tovora so imeli široke in počas- nejše ladje, za boj pa so uporabljali dolge, ozke in hitre ladje. Ladje so gonila jadra, kadar pa ni bilo vetra, so morali veslati sužnji, ki so jih za ta posel kupili ali pa nalovili v vojni.

Feničani so pluli vedno ob obali; daleč na odprto morje se niso spuščali radi pomanjkanja sredstev za orientacijo. Kljub temu pa so kmalu ob jad rali Malo Azijo in skozi Dardanele in Bospor prišli v Črno morje. Mimo Egejskih otokov in južne Grčije so dospeli do Italije, dosegli današ- njo južno francosko obalo in Španijo, po drugi strani pa ob obali severne Afrike dospeli do Gibraltarske ožine. Od tu so imeli zveze na sever do Anglije in baltiških dežel, na jug pa s Kanarskimi otoki. Leta 600 pr. Kr. so po nalogu egiptovskega faraona Neha objadrali celó Afriko.

Na vseh važnejših krajih so ustanavljali trgovske Kolonije naselbine (kolonije), kjer so postavljali skladišča za svoje blago, ki so ga prodajali tamkajšnjim prebivalcem.

Pomorske zoeze

s tujino

32

kulture

Pisava

Iz nekaterih kolonij so se pozneje razvila velika mesta, po- sebno Kartagina v severni Afriki.

Trgovina Preko svojih kolonij so Feničani dobivali tudi potrebna živila in surovine za svoje industrije; iz dežel ob Črnem morju žito, sadje in vino z Egejskih otokov, kovine, po- sebno srebro in baker, so uvažali iz Španije, zlato z otoka Tasa, kositer pa iz daljne Anglije. Za izdelavo nakita so uporabljali največ jantar, ki so ga dobivali iz dežel ob Bal- tiku, in slonovo kost, ki so jo uvažali iz Afrike.

Feničani— Feničani so prvi seznanili evropske narode s kulturnimi posredovalci pridobitvami Orienta; zato je dolgo vladalo mnenje, da so

Feničani vse to sami izumili. Danes vemo, da so Feničani večinoma le izpopolnili izume Egipčanov in Babiloncev.

Kot trgovci so prišli Feničani mnogo v stike z drugimi narodi. Da so mogli napisati v svojem jeziku tuje besede, so iznašli novo pisavo, sestavljeno iz 22 znakov (črk) za posamezne glasove. To je bila prva abeceda. Te črke so Feničani uporabljali tudi kot številke. Večino znakov feni- čanske abecede so prevzeli pozneje Grki in Rimljani in po teh skoraj vsi narodi sveta.

Za umetnost in znanost se niso zanimali, pa tudi v verskem oziru so bili precej mlačni. Njihova vera je bila podobna babilonski. Častili so sončnega boga Bala in njegovo ženo, boginjo lune Ast a rt o. Moloha, boga sončne pripeke, so upodabljali kot bika; kadar je bila de- žela v nevarnosti, so mu žrtvovali otroke. Najbolj češčen bog v Feniciji pa je bil M e 1 k a r t, zaščitnik trgovcev in mornarjev.

Izraelci

Večji del izraelske zgodovine se dogaja na ozemlju Palestine, ki leži južno od Fenicije. Dežela je razmeroma visoko višavje, ki se proti zahodu položno spušča do puste in nečlenovite obale Sredozemskega morja, na vzhodu pa pada v depresijo reke Jordana in Mrtvega morja. Dežela je rodovitnejša le v severnem delu, proti jugu pa je padavin vedno manj in postaja dežela vedno bolj pustinjska, vzhod- no od Jordana in Mrtvega morja pa je že puščava.

Vera

Dežela

33

Pred Izraelci so bivali v Palestini semitski Filistejci; Izraelci so prišli pod vodstvom Abrahama iz Babilonije šele okoli 1. 2000 pr. Kr. Bili so še pastirji, a so kmalu izrinili domače prebivalstvo in se naselili v severnem delu dežele. Že okoli 1. 1700 pa se je večji del Izraelcev naselil v Egiptu. Sveto pismo nam to selitev pojasnjuje v zgodbi o egiptov- skem Jožefu.

Jožefa so prodali njegovi bratje iz zavisti egiptovskim trgovcem. V Egiptu pa se je Jožef kmalu povzpel in je postal kot razlagalec sanj tako znamenit, da ga je faraon sam poklical na svoj dvor. Tam je še bolj pokazal svoje sposobnosti, in faraon ga je imenoval za svojega svetovalca. Medtem je nastala v Palestini lakota, ki je prisUila Jože- fove brate, da so prišli iskat žita v daljni Egipt. Tam jih je Jožef spoznal in poklical ves rod z očetom Jakobom v Egipt. Za bivališče jim je faraon določil deželo Gošen v vzhodni Nilovi delti.

Izraelci so tudi v Egiptu ohranili svojo vero in običaje. Smatrali so se za samostojno ljudstvo in se z Egipčani niso mešali. Ta izjemni položaj v Egiptu so si lahko ustvarili največ radi velikega Jožefovega ugleda, ki ga je dosegel s pametnimi gospodarskimi uredbami. Določil je, da mora ostati v deželi vedno zadostna množina žita (»za suha leta«) ; v ta namen je omejil izvoz žita, kar je prvi znani gospo- darski ukrep te vrste v zgodovini.

Razmere med Egipčani in Izraelci pa so se kmalu po- slabšale. Egipčani so jim začeli nalagati velike davke in jih ovirati pri izvrševanju njihovih verskih obredov. Naj- bolj pa je Izraelce zadela zahteva, da morajo opravljati tlako pri velikih državnih javnih delih.

Okoli 1. 1300 je postal voditelj nezadovoljnih Izraelcev Mojzes, ki jih je proti faraonovi volji odpeljal iz Egipta proti Palestini (»v obljubljeno deželo«). Med potjo so Izraelci dobili na Sinaju po Mojzesu postave (10 božjih zapovedi), ki so jih v verskem oziru strogo ločile od vseh sosednih na- rodov. Po teh postavah je njihov edini nevidni Bog in Kralj izraelskega ljudstva Jehova (enobožci ali monoteisti). Da ne bi zopet postali malikovalci, jim je Mojzes prepovedal Boga upodabljati.

Po Mojzesovi smrti je njegov naslednik J o z u a pri- peljal Izraelce v Palestino, ki so jo pa osvojili šele po težkih

Binler-štrukelj: Zgodovina. J

Naseliieo o Palestini

Zgodba o Jožefu

Izraelci D Egiptu

Mojzes jih odpelje

o Palestino (ok. 1300)

Izraelci — enobožci

Doba sodnikov

(1300-1000)

34

Doba kraljev

(1000-930)

DeliteD države (930)

Propad Izraelske (722) in

Judovske držaoe (586)

Diaspora

bojih. Deželo so nato razdelili med 12 izraelskih rodov, katerim so vladali sodniki.

S tem je bila izraelska enotnost in moč razbita in vedno pogosteje so jih sosedje premagali. Njihovo zaupanje v nevidnega kralja Jehova je začelo pešati in začeli so zopet uvajati malikovalstvo. V nevarnosti pred popolnim pro- padom so se Izraelci zedinili in si izvolili okoli 1. 1000 Savla za svojega prvega kralja. Savel in njegov naslednik David sta premagala Filistejce in druga nomadska ple- mena ter razširila državo na sever preko Damaska do Evirata, na jug pa do Rdečega morja. Novo osvojeni Jeru- zalem je postal središče močne izraelske države. David je državo tudi notranje uredil in uničil vse sledove malikovalstva; v krasnih psalmih je opeval edinega boga Jehova.

Njegov sin Salomon (okoli 950—930) je dobil po očetu dobro urejeno državo, zato se je lahko posvetil trgo- vini in umetnosti. Imel je živahne trgovske zveze s Feničani, Egipčani, arabskimi, indijskimi in vzodnoafriškimi pokra- jinami. Postal je najbogatejši vladar tedanje dobe. V Jeru- zalemu je zgradil razkošne palače in veličastno svetišče (tempelj), ki so ga postavili feničanski stavbeniki. Za vsa ta dela je potreboval mnogo denarnih sredstev in nalagal težke-davke. Ljudstvo je postalo nezadovoljno in ko je Salomon umrl, sta le še dva rodova priznala njegovega sina za kralja, 10 severnih rodov pa se je odcepilo in izvolilo svojega kralja. Južna država je imela središče v Jeruzalemu in se je imenovala Judovska, severna s središčem v Samari ji pa je obdržala izraelsko ime.

Novi državici sta bili premalo odporni proti močnim sosedom. Izraelsko državo je uničil 1. 722 asirski kralj Sargon IL, judovsko državo pa 1. 586 babilonski kralj Nebukadnezar, ki je razrušil Jeruzalem in Jude odpeljal v »babilonsko sužnost« (prim. str. 26). Ko je perzijski kralj Kiros 1. 539 uničil babilonsko državo, je Judom dal svobodo ter jim dovolil, da se vrnejo v Palestino, kjer jim je za bivališče določil ozemlje okoli Jeruzalema. Le nekateri so se vrnili, drugi pa so se razkropili po svetu (diaspora).

••

Iranci

Prostrano Iransko višavje sega od Mezopotamije do Dežela Indije in ga obdajajo visoka gorovja; vsa notranjost je pusta in deloma puščavska, edino pokrajine ob severnih in zahodnih gorah so rodovitnejše. Tam so se naselila glavna iranska plemena: Baktrijci na severovzhodu, Me- dijci južno od Kaspiškega morja in Perzijci v rodo- vitnem jugozahodnem delu višavja.

Vsi iranski narodi pripadajo indoevropski skupini in <*,• so sorodni večini današnjih evropskih narodov; od sosednih '. . . Semitov se močno ločijo po jeziku in značaju. Tudi njihova * vera je čisto drugačna; temelji namreč na dualizmu, to je Vera na veri v dvoje nasprotujočih si božanstev. O r m u z d je zanje stvarnik sveta, bog svetlobe in pravice, A r i m a n pa je bog teme, laži in vsega slabega. Med obema traja večna borba, v kateri mora tudi človek pomagati Ormuzdu do zmage. Pomaga mu s tem, da zatira vse slabo v naravi, da pokončuje divje zveri, da spreminja puščave v rodo- vitno zemljo in da skuša obdržati čisto telo in dušo. Ogenj jim je bil svet, ker preganja temo in zle duhove.

Iranski svečeniki so se imenovali magi. Napisali so iransko »sveto pismo«, imenovano A v e s t a ; tu je popi- sano vse, kar je učil ustanovitelj njihove vere Zara- Zeratustra t u s t r a.

Dokler je bila asirska država močna, so ji bili podre- jeni tudi zahodni iranski narodi. V sedmem stoletju pr. Kr. pa so se Medijci osamosvojili in nato skupno z Babilonci Medijska uničili asirsko državo (1. 612 pr. Kr. gl. str. 26). Njihov kralj država Kiaksares je nato priključil državi tudi ozemlje Per- zijcev, na zahodu pa je razširil meje do reke Halis (Kizil Irmak) v Mali Aziji, kjer je zadel na Lidijo. Že v dobi njegovega naslednika A s t i a g a pa so se Medijcem uprli Perzijci pod vodstvom kneza Kira iz rodu Ahemenidov. V bitki pri Pasargadah je bil Astiages ujet in Kiros si je osvojil medijsko prestolnico Ekbatano (550). Tudi ostali predeli medijske države so nato priznali Kirovo oblast; vodstvo države so prevzeli Perzijci.

Radi naglega razvoja perzijske države pod vodstvom Perzijska kralja Kira so se čutili ogroženi vsi sosedni narodi, najbolj Kir (550-529)

36

pa lidijski kralj Krez, svak ujetega Astiaga. Pred pretečo nevarnostjo se je skušal rešiti s tem, da je sklenil vojaške zveze z Babilonci in Egipčani proti Kiru. Nato je z vojsko udaril preko reke. Halisa, ne da bi bil čakal na pomoč za- veznikov.

Osvojitev Prva bitka s Perzijci je ostala sicer neodločena, vendar Lidije (546) pa se je moral Krez pozneje umakniti v Sarde, kjer ga je

Kiros premagal in ujel (1. 546). S tem je osvojil vso Malo Azijo in tudi maloazijska grška mesta so morala priznati njegovo vrhovno oblast. Za voditelje v teli mestih je po- stavil bogate domačine, ki so jih imenovali tirane; bili so odgovorni za red in pokorščino mesta.

Osvojitev Usoda Lidijcev je kmalu doletela tudi njihove zavez- Babilonije •[•• Babilonce. Kiros je osvojil Babilon in z Babilonijo

vred postal tudi gospodar Sirije, Fenicije in Palestine. Po večtisočletni vladi semitskih narodov so tako prevzeli oblast nad Prednjo Azijo indoevropski Perzijci.

Pohod Da bi zaščitil še severovzhodne meje obširne države, v Turan se je Kiros napotil proti nomadskim plemenom v Turan, Kir ova kjer ga je doletela smrt (529 pr. Kr.).

smrt (529) Kirova vlada je bila mila; narodom je pustil vero in domače običaje, premaganim kraljem je daroval življenje, nekaterim pa celo podelil visoke službe. V vsem tem se je zelo razlikoval od brezobzirnih semitskih osvojevalcev.

Pripovedke O Kiru je ohranjenih mnogo pripovedk. O njegovi mladosti pri- o Kiru povedujejo tole: Kralj Astiages je nekoč sanjal, da je iz njegove

hčere Mandane zrasla vinska trta, ki je z listi zasenčila vso Azijo. Vprašal je mage, kaj sanje pomenijo. Razložili so mu, da bo Mandane rodila sina, ki bo zavladal vsej Aziji. V strahu, da ne bi izgubil pre- stola, je dal Astiages novorojenega Mandaninega sina svojemu voj- skovodji Harpagu, da ga umori. Temu se je otrok zasmilil, zato ga je izročil nekemu pastirju, da bi ga izpostavil zverem. Pastirjeva žena pa je pregovorila moža, da je otroka obdržal pri sebi. Ze kot otrok je Kiros kazal velike sposobnosti; v igri je prekašal tovariše in je od njih zahteval pokornosti. Ko so ga nekoč pri igri izvolili za kralja, se je spri s sinom odličnega Medijca in ga dal pretepsti. Oče poniža- nega dečka se je pritožil pri kralju in otroci so bili poklicani predenj. Po samozavestnem nastopu in drznih odgovorih je Astiages spoznal Kira za svojega vnuka. Vendar mu ni storil nič zalega, ker so magi izjavili, da so se sanje že izpolnile, ker je bil Kiros kralj v igri. Pač pa je grozno kaznoval neposlušnega Harpaga: dal je umoriti njego- vega sina in pečenega poslal očetu za obed.

37

Ko jo Kiros doraste], ga je Harpag pregovarjal, naj se dvigne s Perzijci proti Astiagu. Kiros je sklical odlične Perzijce in jim naložil naporno delo od jutra do večera, sledeči dan pa jim je priredil bogato pojedino. Nato jih je vprašal, kateri dan so bili bolj zadovoljni; vsi so se odločili za drugi dan. Kiros jim je nato rekel, da bodo lahko vse življenje živeli tako v razkošju, če mu slede, vržejo Astiaga s pre- stola in sami zagospodarijo nad Medijo. Vsi so se mu pridružili. Asti- ages je proti upornikom poslal Harpaga, ki pa je prestopil h Kiru. Kmalu nato je bil Astiages ujet, Kiros pa je zavladal vsej državi.

O Kirovi vojni s Krezom so si Grki izmislili več pripovedk. Krez je bil znan kot najbogatejši kralj. Ko ga je obiskal grški modrijan Solon, mu je s ponosom razkazal svojo zakladnico in ga vprašal, ali se mu ne zdi, da je najsrečnejši človek na svetu. Solon pa mu je od- govoril, da se nihče na svetu ne more imenovati srečnega pred smrtjo.

Kmalu jo Krez spoznal resničnost Solonovih besed. Ko je nekaj let pozneje premagan in ujet od Kira stal na grmadi, se je spomnil Solona in trikrat zaklical njegovo ime. Kiros ni vedel, kaj ta klic po- meni, zato je dal Kreza pripeljati predse. Ko mu je Krez razložil svoj doživljaj s Solonom, ga je Kiros pomilostil in obdržal pri sebi do smrti za svetovalca.

Kirov naslednik Kambizes je priključil perzijski državi še Egipt. Faraon je bil v bitki pri Peluziju po- polnoma premagan in ujet, nakar so perzijske čete osvojile vso njegovo državo.

Za časa Kambizove odsotnosti je nastal v Perziji upor pod vodstvom maga G a u m a t a ; ta se je izdajal za mlaj- šega Kambizovega brata Bardjo, katerega je dal Kambizes pred odhodom v Egipt umoriti. Upor se je nevarno širil in Kambizes je hitel proti upornikom, a je med potjo umrl.

Vodstvo države je prevzel za njim D a r e j , ki je naj- prej uničil Gaumato in nato pomiril uporne podložne na- rode. Od Nila in Male Azije pa do meje Indije je segala njegova oblast, le severne meje so še vedno ogrožali pa- stirski Skiti, ki so vpadali v državo. Zato se je Dare j od- ločil za vojno proti njim, toda ne preko širnih puščav Tu- rana, kakor pred njim Kiros, ampak preko Male Azije in ob zahodni obali Črnega morja. Ob tej priliki so perzijske čete prvič stopile na evropska tla. Med njimi so bili tudi oddelki maloazijskih Grkov pod vodstvom njihovih tiranov. Preko Trakije je prodrl do Histra (Donave), dal preko nje zgraditi most in izročil varstvo mostu Grkom. Skiti so se pred Darejem stalno umikali in se niso hoteli spuščati

Krez in Solon

Kiros in Krez

Kambizes (529-521) Osvojitev

Egipta (525)

Gaumatov upor

Darej (521 - 485)

Pohod proti Skitom (513)

38

Proi poskus grškega upora

Osvojitev T raki je

Darejeoa ureditev države

Prestolnice

Satrapije

Ceste

Pošta

Denar

v večje boje. Za seboj so uničevali vse in zastrupljali vodo, manjše oddelke pa so nenadoma napadali. Način skitskega bojevanja in neizmerne stepe so prisilile Dareja, da se je začel vračati.

Med Grki, ki so čuvali most, je medtem prišlo do neso- glasja. Atenec M i 11 i a d e s, gospodar traškega Herzoneza, je prvi spoznal, kakšno nevarnost pomeni za Grke perzij- sko prodiranje v Evropo. Zato je nagovarjal tirane, naj poderejo most in tako pretrgajo Darejevi vojski zvezo z zaledjem. Temu se je uprl miletski tiran Histiaios, ki je tudi ostale Grke pridobil na svojo stran.

Darej se je nato vrnil v Azijo, v Trakiji pa je pustil del svoje vojske, ki je zasedla večino grških traških mest in prisilila celo Makedonce, da so plačevali Dareju davek. S tem so Perzijci zadeli na meje grških državic, ki so ju- naško sprejele boj za svobodo in neodvisnost z mogočno Perzijo.

Darej je bil neomejen vladar v državi. Bival je v raz- košnih palačah v prestolnicah Suzi, Perzepolisu, Ekbatani ali Babilonu. Čuvala ga je telesna straža deset tisoč ne- smrtnikov. Le redki so imeli dostop do kralja; kdor je prišel predenj, je moral pasti na kolena in poljubiti tla v znak spoštovanja (proskinezis). Njegova država je obsegala ozemlje, ki je bilo večje kakor polovica Evrope. Zaradi lažje uprave jo je razdelil na 20 pokrajin (satrapij), katere so vodili njegovi namestniki satrapi. Ti so morali skrbeti za red in dobro upravo, pobirali so davke in bili poveljniki vojske. Njihovo delo so nadzirali posebni kraljevi zaupniki (»kraljeve oči in ušesa«). Preko vse države so bile speljane lepe ceste, ob katerih so bile v razdaljah po 25 km zgra- jene postaje, kjer so potniki zamenjavali konje in dobivali prenočišča. Najlepša od vseh je bila »kraljeva cesta«, ki je vezala Suze s Sardami in bila dolga kakor dvakrat od Ljub- ljane do Pariza. Darej je uredil tudi prvo pošto, ki so jo prenašali posebni sli hitro in zanesljivo do najoddaljenejših delov države. Po vzgledu Lidijcev je začel kovati zlat de- nar »darejkos«, ki je bil vreden okoli 500 din; uporaba de- narja je zelo olajšala trgovsko poslovanje in močno spre- menila gospodarstvo.

Grki Dežela. Grčija obsega južni del Balkanskega polotoka;

velika je kakor tretjina Jugoslavije in spada med najbolj členovite dežele na svetu. Nešteto morskih zalivov, ki se globoko zajedajo v celino, in gorski grebeni, s katerimi je dežela preprežena, dele Grčijo v mnogo večjih in manjših pokrajin. Vsaka od teh je svet zase in zaprta proti ostalim. Posebno v starem veku, ko so vodila preko gora le slaba pota, je bila edina zveza med njimi morje.

Grčija je le na severu pokrita z gozdovi, južni in vzhodni del pa zaradi pomanjkanja padavin spominjata na naš Kras. Žito uspeva le v nižinah, mnogo pa pridelajo olja, vina in južnega sadja.

Severno Grčijo tvorita večji pokrajini Epir in Te- Severna s a 1 i j a, ki ju loči Pindsko gorovje. Epir je gorat, Tesa- Grčija lija pa je rodovitna nižina, iznad katere se dviga na severu visoki Olimp. Iz severne v srednjo Grčijo je bil lažji prehod le skozi termopilsko ožino. Onstran nje je ležala pokrajina Beocija s Tebami in vzhodno od nje A t i k a z Atenami. Zahodni del srednje Grčije so tvorile dežele F o k i s s preročiščem v D e 1 f i h pod goro Parnasom, Doris, Lokris, Etolija in Akarnanija. Južna Grčija obsega polotok Peloponez (Moreja), ki ga spaja z ostalo Grčijo le 6 km široka korintska ožina (Istmos), imenovana tako po mestu K o r i n t u. Srednji del polotoka zavzema gorata A r k a d i j a. okrog nje pa se vrste na vzhodu Argolida, med gorovjem Parnom in Tajgetom Lakonija s središčem v Sparti, zahodno od nje M e - senija in Elis z znamenito O 1 i m p i j o , ob severni obali polotoka pa Ahaja.

Grčija je obdana na vzhodu in zahodu z mnogimi otoki. Otoki V Jonskem morju sta zgodovinsko najvažnejša otoka K o r k i r a (Krf) in mala Itaka, v Egejskem morju pa

Srednja Grčija Južna Grčija

40

Prebioalci pred

prihodom Grkoo

Kretska kultura

Naseliteo Jonceo

in Ahajceo

Evbeja, Salamis južno od Aten, v Kikladskem otočju Naksos, Paros in Delos, ob traški obali Ta s os, ob maloazijski pa Lemnos, Lesbos, Kios, Samos in Rodos. Najvažnejši in največji grški otok pa je Kreta, velik kakor polovica Slo- venije.

Mikenska doba in Homer

Početki grške zgodo- vine. Pred pri hodom Grkov so prebivali na Grškem in na otokih Kar i je i in L e legi. Imeli so že po- morske zveze z Orientom in so zato dosegli raz- meroma visoko stopnjo kulture posebno na Kreti. Središče na Kreti je bilo mesto Knosos, kjer ,so zdaj ohranjene razvaline ogromne palače, v kateri pravijo, da je stolov al bajeslovni kralj Minos.

Koncem 3. tisočletja pa so začeli prodirati od severa Grki. Delimo jih v tri velike skupine: Jonce, Eolce ali Ahaj- ce in Do ree, ki pa se niso naselili istočasno. Najprej so prodrli v da- našnjo Grčijo Jonci in Ahajci, ki so pà šele po

2000

i • Ahajtka In

Jonske naselitev

1300 Dortka naselitev

1000 •

500 • 478 «1 404

323

Homer

Solon (Atene)

<

m

O

O

<

(•

Z

•

!¿ <

• < N

Z

O -I

o

< x •• •

Likurgoi (Sparta) °

Perzijske vojne Perlklejeva doba Peloponeika vojna

Aleksander Veliki

Pregled grške zgodovine

41

Minosov prestol na Kreti

dolgih bojih postali gospodarji v deželi. Bili so mnogo manj kulturni kakor Karijci in Lelegi. Toda polagoma so prevzeli njihovo kulturo in jo spopolaili. Po zaslugi arheo- loga Schliemanna, ki je ob koncu prejšnjega stoletja kopal na več krajih v Grčiji, poznamo visoko razvito kulturo Ahajcev iz srede 2. tisočletja pr. Kr. Najznamenitejše najdbe iz tiste dobe so v Argolidi, posebno v Mikenah, zato imenujemo to kulturo mikensko.

Mikenska kultura. V Mikenah, Tirinsu in Orhomenu v Beociji je našel ogromne razvaline kraljevskih gradov. Gradovi so imeli visoko obzidje, zgrajeno iz težkih kamnit- nih kvadrov. Obzidje gradu v Tirinsu je bilo debelo 17.5 m. Že stari Grki so rekli, da teh gradov niso zgradili ljudje, ampak pravljični velikani Kiklopi. Nad vrati v Mikenah je ohranjena trioglata plošča z dvema levoma, ki se s spred- njima nogama vzpenjata na podvznožje stebra; to je naj- starejše znano grško kiparsko delo. Stene v gradovih so bile že poslikane z dogodki iz vojne in lova. Kralji so si gradili v zemlji velike obokane grobnice; v njih so našli mnogo orožja ter zlatih in srebrnih predmetov, ki so jih dajali mrtvim v grob. Tudi zlate mrliške maske so ohra- njene; spominjajo na podobne maske v egiptovskih grob- nicah. Dragoceno posodje fer majhni, dragoceni in umet-

Kraljeoski gradovi

Kiklopski zidovi

Levja vrata

Grobnice

Kretski predmeti

42

niško izdelani predmeti, ki so jih našli, so največ kret- skega izvora.

Oblast Velikost gradov in bogastvo v njih dokazuje, da so kraljev bili kralji v tej dobi neomejeni vladarji. Imeli so popolno

oblast nad ljudstvom; le na tu način so mogli zgraditi, podobno kakor egiptovski faraoni, te ogromne stavbe. Njih najljubše opravilo je bilo lov in vojna. V vojni so

Bojna oprema

Dorski nao al

in propad mikenske kulture

Kiklopski zidovi in levja vrata v Mikenah

se borili na bojnih vozovih po vzgledu azijskih vladarjev, ljudstvo pa se je bojevalo peš. Oboroženo je bilo z loki, kopji in meči. Visok ščit iz govejih kož je zakrival ce- lega moža. Pozneje so imeli majhne okrogle ščite iz ko- vine, zato pa so sami nosili oklepe in čelade.

V 12. stol. pa je cvetoča mikenska kultura propadla. Pritisk Ilirov na grške Doroe, ki so prebivali v Epiru, je Dorce prisilil, da so se začeli seliti na jug. En del je ostal v srednji Grčiji, kjer so ustanovili majhno državico Do- rido, večina pa je vdrla na Peloponez, kjer je v krvavih bojih osvojila in uničila središča mikenske kulture.

43

Naselitev otokov in maloazijske obale. Grška koloni- zacija. Vpad Dorcev je še pospešil preseljevanje Grkov preko Egejskih otokov na zahodno obalo Male Azije. Ahajei iz Tesalije so naselili severne otoke in severni del malo- azijske obale, Jonci iz Atike in Evbeje so zasedli Kiklade, Kios, Samos in srednji del obale, kjer so se najbolj razvila mesta Miletos in Efezos. Tudi Dorci s Peloponeza so šli na pot čez morje. Zasedli so Kreto, južne Sporade z Rodom in nasproti ležečo obalo Male Azije. Novo ustanovljena mesta so imela tesne zveze z domovino, bila pa so po- polnoma samostojna.

S kolonizacijo otokov in traške ter maloazijske obale je postalo Egejsko morje grško morje. Gospodarski razvoj pa je Grke prisilil, da so začeli ustanavljati svoje kolonije po- dobno kakor Feničani tudi izven Egejskega morja. Največ kolonij so imeli na Siciliji (Sirakuze) in v južni Italiji (Tarent, Région, Kime in Neapolis), ki se je zato imenovala »Velika Grčija«. Tudi M a s i 1 i a (Marseille) je bila grška kolonija, v Jadranu pa so bile stare grške naselbine na otokih Visu, Korčuli in Hvaru, na celini pa mesta Tragúrion (Trogir), Epidáuros (Cavtat) in Diráliium (Drač). Tudi ob Bosporu so že Grki ustanovili važno mesto Bizántion (Carigrad), ob Črnem morju pa je bilo okoli 80 kolonij, med njimi Odesos (Varna) in Trapezos (Trapezunt). Trgovske zveze z Egiptom je vodila grška kolonija Naukratis v Nilovi delti.

Vsi Grki so se čutili kot enoten narod in so se začeli imenovati s skupnim imenom Heleni ; ime Grki so jim dali šele Rimljani.

Dorci so sicer uničili visoko mikensko kulturo na Peloponezu, ohranila in razvijala pa se je še dalje v Mali Aziji. Tam je dosegla višek v pesnitvah Homerjevih, ki jih še danes smatrajo nekateri za eno največjih književnih umetnin.

Grška narodna pesem in Homer. Do Homerja Grki svojih pesmi niso zapisovali, vendar pa so se ohranile sto- letja dolgo iz roda v rod.

Potujoči pevci (aoidi) so jih prepevali po gradovih in med preprostim ljudstvom s spremljevanjem forminge, ki je bila podobna kitari. Bili so torej kakor srbski guslarji

Ahajske kolonije

Jonske kolonije

»Velika Grčija*

Kolonije o Jadranu

Kolonije ob Črnem

morju

Enotnost Grkoo

Grška kul- tura v

Mali Aziji

44

Grška in naša na-

rodna pesem Aoidi — guslar ji

Rapsodi

Homer

Iliada — pesmi

o junaštvu

Odiseja — pesmi

o pomorstou

Homer in grška narodna zaoest

Bogovi v Homerjeoih

pesmih

glasniki in žive priče junaške preteklosti. Kakor je naš narod tudi v najtežjih časih našel v pesmi tolažbo in upanje, da ni klonil pred nobeno silo, tako so se tudi Grki navduševali ob junaštvu in hrabrosti opevanih junakov. Pozneje so začeli Grki pesmi deklamirati. Deklamatorji, imenovani rapsodi, so nastopali posebno ob svečanih prilikah, ko je bilo zbranega mnogo ljudstva. V pesniškem zanosu so pesmim dodajali često cele nove odstavke.

Tako je živela narodna pesem, dokler ni nastopil ne- znan, a velik pesnik. Grki so trdili, da se je imenoval Homer. O njegovem življenju pa sami niso vedeli nič točnega. Baje se je rodil nekje v Mali Aziji; že v starem veku je hotelo sedem mest dokazati, da so rojstni kraji velikega pesnika.

Ta veliki pesnik — Homer, je združil že znane grške narodne pesmi v zaokroženo pesniško delo »I li ad o«. Iz nje spoznamo način življenja in bojevanja v mikenski dobi, pa tudi, da so Grki enako kakor mi najviše cenili hrabrost, junaštvo in ljubezen do domovine.

Druga taka pesnitev »O d i s e j a« je nastala precej pozneje, vendar tudi to pripisujejo Homerju. V tem delu so zbrane razne zgodbe o doživljajih mornarjev, o ne- varnostih, ki so jim pretile od viharjev in morskih raz- bojnikov, in o groznih pošastih, o katerih so vedeli mornarji toliko povedati. Na svojih vožnjah so objadrali Grki že takrat prostrane dele Sredozemskega morja, o drugih dalj- nih deželah pa so slišali od tujih mornarjev, posebno od Feničanov, ki so si izmišljali najbolj neverjetne zgodbe, da bi odvrnili druge narode od plovbe po daljnih morjih. Odiseja nam je dokaz, da so Grki tudi v tujini ohranili ljubezen do domovine, čeprav so često prišli v kraje, boga- tejše od svoje borne domače zemlje.

Obe pesnitvi sta imeli na Grke izredno močen vpliv, posebno še, ko so ju vpeljali v 5. st. pr. Kr. v šole. Ker so bile v njih zbrane pesmi raznih grških rodov, so Homerjevo delo smatrali vsi Grki za svoje in je zato mnogo pri- pomoglo, da so se politično razcepljeni Grki vendarle čutili za enoten narod.

V Homerjevih delih nastopajo poleg junakov tudi bogovi, često kot njihovi zavezniki ali nasprotniki. Sami

45

se udeležujejo bojev in kažejo včasih tudi človeške sla- bosti: znajo biti maščevalni in kruti, ne odpuščajo, če so užaljeni, veselijo se zmag svojih ljubljencev in uživajo nad porazi svojih sovražnikov. Bogovi, kakor jih je opisal Homer, so postali Grkom domači; čim bolj so se širile Homerjeve pesmi, tem bolj so izginjale njihove prejšnje predstave o bogovih. Homer in Hesiodos, ki je v svojem spisu popisal bogove kot člane ene same velike družine, sta ustvarila grški božanski svet]

Verstvo

Grški bogovi. V začetku je bila tema in praznota v svetov ju; Grki so jo imenovali »Kaos«. Iz njega so nastali nebo, zemlja in podzemlje. Nebu je vladal Urans svo- jimi močnimi sinovi Titani. Titan K r o n o s je vrgel svojega očeta s prestola, bilo pa mu je usojeno, da bo tudi njemu vzel oblast lastni sin. Zato je požrl vse svoje otroke, ki pa so ostali živi, ker so bili kot bogovi nesmrtni. Edino

najmlajšega sina Zevsa je mati skrila; ko je do- rasel, se je usoda (Moira) izpolnila: svojega očeta in mogočne Titane je pahnil Z e v s v Tartar in sam zavladal nad nebom in zemljo, bratu Po z e j- donu je prepustil vla- do nad morjem, bratu Hadu pa podzemlje.

Na strmem Olimpu so stale njegove marmor- nate palače. Tam je pre- bival in vladal bogovom in ljudem. Bil jim je dober oče; če pa je bil slabe volje in je namr- šil obrvi, sta se stresla Olimp in zemlja, kadar

Zevs je stisnil v jezi pesti, pa

Kronos

Zeos

46

llera

Ilefajst

so švigale iz njih ognjene strele. Tedaj se mu je rajši umaknila izpred oči celo prepirljiva žena Hera, saj je vedela, da Zevs, kadar je slabe volje, ne pozna ozirov. Sina H e f a j s t a , ki je nekoč hotel ščititi mater pred besnečim očetom, je vrgel z Olimpa, da je letel ves dan po zraku in

Afrodita

Afrodita

si pri padcu na zemljo pohabil nogo. Vsi bogovi so se mu smejali, kadar je pozneje prišepal v olimpijske dvorane. Zato se je najrajši mudil pri delu v svoji kovačnici pod goro Etno, kjer je izdeloval za bogove orožje in umetnine iz kovin. Dasi je bil pohabljen, je vendar imel najlepšo ženo med boginjami : boginjo lepote in ljubezni Afro- dito, ki se je rodila iz morskih pen. Na vseh potih jo je

47

spremljal razposajeni sinček Eros, ki je s strelicami iz Eros svojega loka ranil srca bogov in ljudi.

Tudi drugi Zevsovi otroci niso bivali stalno na Olimpu. Le ob svečanih prilikah jih je skušal Zevs po svojem slu Hermesu, ki je bil zaščitnik popotnikov, trgovcev in Hermes

tatov, zbrati na po- svetovanje ali slav- nostno pojedino. Na Parnasu je našel Her- mes Apolona, boga Apolon sonca in zaščitnika pesništva, v družbi deveterih muz, ki so predstavljale devet vrst znanosti in umet- nosti. Teže je bilo najti njegovo sestro Artemido, ki je ži- Artemis vela najrajši s svojimi nimfami v «gozdovih in se zabavala z njej posvečeno košuto. Najbolj se je Zevs razveselil Atene, bo- Atena ginje modrosti in vojne umetnosti, ki je prišla v popolni bojni opremi, kakršna je ob svojem rojstvu sko- čila Zevsu iz glave,

zatemnel viharni in nepreudarni svečanostih na Olimpu tudi ni Ares

neporočene sestre Hestije, boginje Hestija in Demetre, boginje rodovitne Demeter

Celo morski bog Pozejdon Pozejdon

Apolon

je Pri

Ob njeni modrosti bog vojne Ares, manjkalo Zevsove domačega ognjišča, zemlje in žitnega polja, je zapustil svoje biserne palače na dnu morja, zapregel delfine v svoj zlati voz in se s trizobom v roki, s katerim je lahko pomiril ali razburkal morje, popeljal proti Olimpu.

V svečani dvorani je Zevs sprejemal goste in jim stregel z nebeško jedjo ambrozijo in sladko pijačo

48

Dioniz nektarjem. Za oboje je moral skrbeti Dioniz, bog prešernega veselja, ki se pa ni nič kaj dobro počutil pri resnih nebeških posvetovanjih. Rajši se je zabaval z ljub- kimi nimfami in satiri, čudnimi bitji, ki so imela kozje

Artemis s košuto

Pan

Hades

noge in brado ter rožičke na čelu. Tudi pastirskega boga Pana je imel rad v svoji družbi; vedno ga je zabavalo, kadar je ta skrit zakričal, da je potnike obšla groza (paničen strah).

Nikdar pa se ni udeležil nebeških svečanosti mračni bog podzemlja Hades. Le njegova žena Perzefona, Démetrina hčerka, ki jo je nekoč ukradel, ko se je igrala

49

na travniku, je prihajala vsako pomlad na zemljo. Ob njenem prihodu je vzklilo cvetje in pomladno življenje ; ko pa se je spet napotila k svojemu možu, je žalovala za njo mati in vsa narava, ki je zamrla v zimskem spanju.

Sicer pa iz Hadovega Grško kraljestva ni bilo vrnitve, podzemlje Dušo umrlega je prepeljal brodnik Haron preko mejne reke Stiks; zato je morala plačati óbolos, ki so ga dajali mrtvecem pod jezik. Nato je pre- peljal Hermes dušo skozi vrata, katera je stražil strašni triglavi pes K er- be ros, v podzemlje pred večne sodnike. Duše pra- vičnih so šle v E li zi j, kjer so pile iz reke Lete in pozabile vse zemeljske težave, grešniki pa so tr- peli večne muke v Tar-

ta r u. Tam je bil med drugimi Tantalus, ker je žalil bogove; stati je moral do pasu v vodi, nad glavo pa so mu visele veje, polne žlahtnega sadja. Trpeti je moral večno žejo in lakoto, kajti kadarkoli je segel po vodi ali po sadju, se mu je oboje odmaknilo (Tantalove muke). Sisi f os je moral za kazen neprestano valiti ogromno skalo na strm hrib, ki pa mu je vedno znova uhajala v dolino (Sisifovo delo). Danaide, hčerke kralja Dana j a, ki so v isti noči pomorile svoje može, pa so morale za kazen nositi vodo v rešetu v sod brez dna, dokler ga ne bi napolnile.

Bogočastje. Grki so v najstarejši dobi častili svoje Proa bogove v prosti naravi. Na kakem griču ali v gaju so po- svetišča stavljali skromne žrtvenike, na katerih so jim žrtvovali

Bintcr-štrukclj: Zgodovina. *

Atena

50

živali in pridelke. Šele pozneje so začeli graditi majhna svetišča, najprej lesena, kasneje pa iz kamna. Imela so en sam prostor, v katerem je stal kip boga; za ljudstvo v svetišču ni bilo prostora. Ob vzhodni strani, včasih pa tudi ob zadnji ali krog in krog svetišča, so Grki postavljali visoke stebre, na katerih je slonela položna streha.

Grki so bili pre- pričani, da bogovi lju- , , ^ , dem odkrivajo bodoč- nost, posebno na po- svečenih mestih. Tja so hodili ljudje iskat sveta pred važnejšimi odlo- čitvami. Eno najstarej- ših grških preročišč je bilo v Dodoni v Epiru, kjer so svečeniki iz šumenja svetega hrasta in iz žuborenja studenca pod njim skušali spo- znati Zevsovo mnenje. Še znamenitejše je bilo Apolonovo preročišče v D elf ih. Tam je nad zemeljsko razpoko, iz katere so se dvigali omamljivi plini, sedela Ares na trinožniku svećenica Pit i ja, ki je omamljena izgovarjala nerazumljive besede. Te je poleg nje stoječi svečenik, imenovan profetes, strnil v stavke, ki so bili včasih težko razumljivi ali tudi dvoumni. Ugled delfskega preročišča je segal preko grških mejá in v Delfih so se zbirali odposlanci vsega tedaj znanega sveta. Zato so bili svečeniki dobro poučeni o razmerah po svetu in so največkrat lahko dali dober svèt. Delfi so postali tako poleg verskega tudi važno politično središče.

Ob priliki velikih verskih svečanosti, ko se je nabralo „mnogo ljudstva, so Grki radi prirejali tudi različne tekme. ^^JigVečji ugled so si pridobila tekmovanja v Olimpiji,

kït.ÎBo, se vršila vsako četrto leto na čast Zevsu. Dobo

51

štirih let med posameznimi svečanostmi so Grki imenovali olimpiado; po olimpiadah so šteli čas. Prva znana olimpijska svečanost je bila leta 776 pr. Kr.; tedaj so namreč Grki prvič zapisali ime zmagovalca v teku.

Olimpijske svečanosti so trajale navadno pet dni. Prvi dan so žrtvovali zastopniki grških mest Zevsu, ostale dni

pa se je merila mla- dina vsega grškega sveta v plemeniti bor- bi. Prvotno so bila tek- movanja le v teku; mlajši tekmovalci so tekli na krujši progi, starejši pa so morali preteči 24 krogov v sta- dionu (okrog 4.5 km). Pozneje so vpeljali Grki tudi tekmovanja v teku, metanju kopja in diska, skoku v da- ljavo in rokoborbi. Že v 7. st. so se vršile v hipodromu tudi konj- ske dirke ; nastopali so jahači in vozači na štirivprežnih vozovih. Od 5. st. dalje pa so nastopali pri olimpij- skih svečanostih tudi govorniki, ki so se po-

stavljali s svojo zgovornostjo in umetniki, ki so razstavljali svoja dela.

Igre so bile zaključene z razdelitvijo nagrad. Zmago- valec je dobil samo oljkovo vejico, vendar pa ga je vsa Grčija častila.

Zadnje igre v Olimpiji so bile 1. 394 po Kr. Po njihovem vzoru se vršijo olimpijske igre spet od leta 1896 dalje vsako četrto leto, vsakokrat v drugi državi. Udeležujejo se jih skoraj vsi narodi sveta.

Metalce diska (Diskobolos)

52

Ob času olimpijskih svečanosti so pri starih Grkih prenehale vse medsebojne sovražnosti in vsi Grki so se zavedali, da so sinovi istega naroda. Tudi obnovljene olimpijske igre združujejo vse narode sveta in imajo vzvišen namen vzgojiti med njimi medsebojno prijateljstvo in spoštovanje.

Pripovedke o grških herojih

Kakor vsi narodi na svetu, so častili tudi Grki svoje junake, ki so baje živeli v davnih časih. Imeli so nad- človeško moč in izvršili nadčloveška dejanja. Po svojem očetu ali materi so bili navadno božjega rodu, včasih so se pa tudi navadni ljudje s svojim junaštvom tako izkazali, da jih je ljudstvo po smrti povzdignilo za heroje, kakor pri nas kralja Matjaža ali kra- ljeviča Marka.

Heraklps je bil največji in najbolj priljubljeni grški junak. Bil je sin Zevsa in grške kraljice Alkmene. Ljubosumna Hera ga je ertila in preganjala vse življenje. Zevs pa ga je ljubil in mu dal moč, kakršne ni imel nihče prej ne pozneje. Ko je dorasel, je srečal nekoč

Na razpotju na razpotju dve ženi, ki sta ga vabili, naj jima sledi. Prva mu je obljubljala brez- skrbno in veselo življenje, druga pa življenje polno težav, a zato nesmrtno slavo.

Herakles se je brez obotavljanja odločil za drugo. Na nasvet delfskega prero- čišča je kmalu nato stopil v službo pri mikenskem kralju Euristeju, kjer je moral iz-

12 slavnih vršiti 12 težkih del. Boriti del se je moral z neranljivim

levom, katerega je zadavil z golimi rokami, z večglavim Herakles

53

zmajem (hidro), ki sta mu zrasli vedno dve novi glavi, če mu je eno odsekal, z groznimi pticami, ki so imele bronaste kljune in peroti, in s konji, ki so bruhali ogenj. Nato je v enem dnevu očistil hlev kralja Avgija, v katerem je bilo 3000 glav živine in že 30 let ni bil očiščen, tako da je napeljal skozi dve reki, ki sta odnesli gnoj. Pri svojih na- daljnjih delih je prišel daleč na vzhod v deželo Amaconk, bojevitih žena in sovražnic mož, in na skrajni zahod, kjer je v današnji Gibraltarski ožini postavil na vsako stran velikansko skalo (Herakle- jeva stebra). Prišel je tudi na konec sveta, kjer je titan Atlas nosil na plečih nebeški svod. Končno je moral Euristeju privleči celo Kerbera iz podzemlja, ki pa se ga je kralj tako ustrašil, da ga je moral takoj odpeljati nazaj.

Na Kavkazu je rešil na skalo prikovanega Prometeja, kateremu so jastrebi vsako jutro izkljuvali jetra, ki so mu zrasla čez noč, ker jo ukradel bogovom ogenj in ga prinesel ljudem.

Ko je nekoč Herakles umoril Kentavra, velikana z napol konj- skim napol človeškim trupom, je njegova žena pomočila v njegovo kri obleko, ker ji je Kentavros rekel, da si bo tako ohranila moževo ljubezen. Toda ko je Herakles oblekel v kri pomočeno oblačilo, je začutil grozno bolečine, radi katerih se je sam usmrtil. Bogovi pa so ga sprejeli medse na Olimp.

Tudi Perzeus je bil napol bog. Najslavnejše njegovo delo je bilo usmrtitev strašne Me- duze, ki je imela namesto las kače. Kdor jo je le po- gledal, se je spremenil v ka- men. Perzeus ji je s pomočjo boginje Atene odsekal glavo. Iz Mcduzinc krvi je zrastel konj Pegaz, ki je imel krila ìD so ga jahale muze. Njeno glavo pa je Perzeus poklonil Ateni, ki jo je nosila na oklepu na svojih prsih.

Heraklejeva junaška de- la so že v zgodnji mladosti navdušila Tezeja, sina aten- skega kralja Eneja. Bil je zelo močan in je že s šest- najstim letom umoril velikana Prokrusta, ki je vabil potnike v svojo kočo, da bi pri njem prenočili. Zanje je imel dvoje postelj; majhne potnike je položil na dolgo posteljo in jim nategnil ude, velike pa

Perzeus z Meduzino glavo na kratko in jim odsekal pre-

Aogijeo Meo

Amaconke

Ueraklejeoa stebra

Prometei

Kentavros

Ueraklejeoa smrt

Meduza

Pegaz

Prokrustova postelja

54

Minotauros in Labirint

Ariadnina nit

Egejeoa smrt

Ojdipooa mladost

Pre- rokovanje

Pre- rokovanje

se uresniči

Ojdipus spozna krivdo

Friks in Hela

dolge noge. Tezeus je sam položil Prokrusta na posteljo in mu od- sekal glavo.

Kmalu nato je bil poslan h kralju Minosu z drugimi mladimi fanti in dekleti, ki so jih morali Atenci pošiljati tja, da so jih žrtvo- vali Minotauru. To je bil pol bik pol človek, ki je prebival v ogromnem Labirintu, v katerem se je vsak izgubil. Tezeju je pomagala Minosova hčerka Ariadna, ki mu je dala klobčič, da je navezal na vrata nit in jo odvijal na poti po Labirintu. Ko je umoril Minotaura, se je ob njej vrnil s tovariši iz palače. Ariadno je vzel s seboj kot ženo, toda med potjo mu jo je ugrabil Dioniz. Tezej je tako žaloval za njo, da je pozabil razpeti bela jadra namesto črnih, v znamenje da se zdrav vrača.

Nestrpno je oče pričakoval sina. Ko pa je zagledal, da se vrača ladja s črnimi jadri, se je v žalosti vrgel v morje, ki se po njem ime- nuje Egejsko.

Ojdipus. Tebanskemu kralju Laju je bilo prerokovano, da ga bo ubil lastni sin, ki bo nato poročil svojo mater Jokasto. Da bi se pre- rokba no izvršila, je dal kralj novorojencu prebosti noge in ga izpo- staviti v gozdu. Tam ga je našel usmiljeni pastir, ki je dečka izročil korintskemu kralju. Ker je bil ta brez otrok, je najdenčka posinovil in mu dal ime Ojdipus, ker je imel otekle noge. Ko je odrastel, so mu tovariši pri igri povedali, da ni kraljev rodni sin. Obupan se je napotil v Delfe, kjer mu je Pitija razodela, da bo umoril očeta in poročil lastno mater.

Da se izogne strašni usodi, se Ojdipus ni vrnil v Korint, ampak so je odpravil „proti Tebam. Spotoma se je spri z nekim voznikom in ubil njega in starca, ki se je peljal na vozu. Niti slutil ni, d& je ubil svojega očeta. Šel je dalje proti Tebam, kjer je tedaj razsajala strašna sfinga, ki je vsakemu potniku stavila uganko in ga pahnila v prepad, če je ni rešil. Nesrečna vdova, kraljica Jpkasta je obljubila tistemu, ki reši mesto sfinge, kraljestvo in svojo roko.

Tudi Ojdipa je privedla pot mimo sfinge in tudi njega je vpra- šala: »Kdo hodi zjutraj po štirih, opoldne po dveh, zvečer pa po treh?« Ojdipus je smelo odgovoril: »Človek! V mladosti hodi po štirih, v zrelih letih po dveh, kot starec pa hodi opiraje se na palico po treh.« Pošast se je nato vrgla v brezdno, Ojdipus pa je slavil poroko s svojo materjo. Dolgo je srečno živel z njo in imel več otrok. Po dolgih letih pa je izbruhnila v mestu kuga in lakota. Zmedeni meščani so raz- iskovali, kaj bi moglo biti vzrok, da so se bogovi razsrdili nanje. Tedaj so izvedeli, da je temu kriv Ojdipus radi svojih strašnih grehov. Ko je Jokasta spoznala strašno resnico, se je v obupu obesila, Ojdipus pa si je iztaknil oči. Njegovi lastni sinovi so ga nato pregnali iz Teb, le hčerka Antigona je ostala zvesta ubogemu očetu in ga vodila, dokler ga ni rešila smrt.

Pripovedke o Argonavtih. Friks in Hela sta bila kraljeva otroka, ki sta morala mnogo pretrpeti, odkar je oče zavrgel njuno mater in pripeljal v hišo hudobno mačeho. Na prošnjo njune matere so se ju bogovi usmilili in jima poslali zlatega ovna. Otroka sta sedla nanj in oven ju je ponesel v zračne višave proti vzhodu. Med potjo

55

mu jo Hela zdrknila s hrbta in padla v morje, ki se je od tedaj ime- novalo Helespont (Helino morje, Dardanele). Brata pa je oven prinesel V deželo Kolhido na vzhodni obali Črnega morja, kjer je Friks ovna žrtvoval Zevsu, njegovo zlato runo pa obesil v sveti gaj, kjer ga je čuval zmaj.

Mnogo pozneje se je napotil v Kolhido tesalski kraljevi sin Jazon, kateremu je stric obljubil, da mu bo prepustil-kraljestre.Jte mu prinese zlato runo. Jazon je dal zgraditi ladjo, ki se je imenovala po graditelju Argo. Za težavno podjetje je pridobil največje grške junake: Herakleja, Tezeja, čudovitega pevca Orfeja, ki je s svojim petjem ganil divje zveri, drevje in celo mračnega Hada, da mu je vrnil iz podzemlja ljubljeno ženo. Vsi ti junaki so se imenovali Argo- navti, ker so se vozili z ladjo Argo. Po dolgi naporni vožnji so pristali v Kolhidi. Toda kralj jim zlatega runa ni hotel izročiti, dokler ni Jazon izvršil treh težkih del : z biki, ki so jim iz nozdrvi švigali plameni, -je moral preorati njivo, posejati zmajeve zobe in pobiti železne junake, ki so zrasli iz njih. Vse to je lahko izvršil s pomočjo kraljeve hčerke Medeje, ki je znala carati. Ker kralj tudi zdaj ni hotel izročiti obljub- ljenega runa, je Medeja uspavala strašnega zmaja, na kar je Jazon zlato runo ukradel in z Medejo ter tovariši zbežal na ladjo. Kralj jim jo sledil, vendar so mu Argonavti srečno ušli v Donavo. Pri Beogradu so zajadrali v Savo in nato po Ljubljanici do današnje Vrhnike, od- koder so ladjo vlekli na valjih do Jadranskega morja.

Ko se jo vrnil v domovino, je postal Jazon kralj, toda kmalu ga je ljudstvo radi njegove žene Medeje pregnalo v Korint. Tam je hotel Medejo zapustiti in vzeti za ženo hčerko tamošnjega kralja. Medeja pa jo v strašni jezi umorila svojo tekmovalko in svoje otroke, na kar jo jo zmaj odpeljal po zraku v domovino. Nesrečnega Jazona je kmalu nato ubilo tramovje strohnele ladje Argo, na kateri je zaspal.

Iliada. V tej veličastni pesnitvi opeva pesnik 10 letne boje Grkov za Trojo ali Ilion. Troja je stala v severozahodnem delu Male Azije, nekaj kilometrov oddaljena od vhoda v Helespont na nizkem griču. Po izkopaninah raziskovalca Schliemanna je dognano, da se je tro- janska vojna res vršila v mikenski dobi (okoli 1200) in da ima Homer- jevo delo- zgodovinsko osnovo. Seveda pa je Homer delo pesniško iz- oblikoval; v vojni nastopajo celo bogovi, ki se udeležujejo bojev kot zavezniki Trojancev ali Grkov.

Na poroko tesalskega kralja Peleja z morsko boginjo Tetido so bili povabljeni vsi bogovi razen boginje prepira Eride. Užaljena radi tega jo Eris vrgla med svate zlato jabolko z napisom: Najlepši. Med bogi- njami so je vnel prepir. Posebno Hera, Atena in Afrodita so se potegovale za jabolko. Za razsodnika je končno Zevs izbral Parisa, sina trojanskega kralja. Ta je prisodil jabolko Afroditi, ki mu je zato obljubila najlepšo ženo na svetu.

Kmalu nato je Paris obiskal špartanskega kralja Menelaja. Ob tej priliki jo s pomočjo Afrodite ugrabil njegovo ženo Heleno in jo odpeljal v Trojo.

Zlato Runo

Jazon gre po zlato

runo Argonavti

Teiaoe v Kolhidi

Povratek skozi naše

kraje

Zgodovinska osnova

Parisooa razsodba

Ugrabitev »lepe

Helene*

56

Da bi so maščeval za to sramoto, je Menelaj pregovoril brata Agamemnonn, kralja v Mikenah, za vojno proti Trojancem. Pridružili so se jima vsi veliki grški junaki: stari Nestor iz Meseni je, zviti Odisej z Itake, Ajas s Salamine in največji junak izmed vseh, Ahil, ki ga je

Grška vaza

mati boginja Tetida ob rojstvu pomočila v reko Stiks, da je postal neranljiv po vsem telesu razen na peti, za katero ga je držala.

Grška vojska se je zbrala v Aulidi v Beociji, kjer pa je zaman čakala ugodnega vetra. Artemida se je namreč jezila na Agamemnona, ker je ubil na lovu njej posvečeno košuto. Da bi potolažil užaljeno boginjo, je moral Agamemnon žrtvovati svojo hčerko Ifigenijo, katero

57

jo pa zadnji trenutek odnesla Artemis z žrtvenika v deželo Taurido (Krim), kjer jo postala njena svećenica.

Grki so se nato lahko odpeljali. Pred Trojo so potegnili ladjo na Grki suho in zgradili tabor. Vendar Troje niso mogli osvojiti. Ko je trajala pred Trojo vojna že deset let, sta se pri delitvi plena sprla Agamemnon in Ahil. •• se je zato odtegnil od boja, boginja Tetida pa je pregovorila Zevsa, da jo naklonil Trojancem zmago. Njihov vodja Hektor je nekajkrat prodrl do grškega taborišča. Kljub stiski se Ahil ni vdal prošnjam tovarišev, da bi spet posegel v boj. Svojemu najboljšemu prijatelju Patroklu jo končno posodil svojo bojno opremo, v kateri je Patrokles Patroklooa zato lahko zmagal nad Trojanci, ki so mislili, da se z njimi bojuje smrt Ahil. Pri zasledovanju Trojancev pa ga je Hektor spoznal in v dvo- boju ubil.

Smrt najboljšega prijatelja je Ahila tako ganila, da se je pomiril Ahil z Agamemnonom in sklenil spet poseči v boj, da se maščuje nad maščuje Hektorjem. Hefajst mu je skoval novo orožje in oklep. Ko so Trojanci Patrokla zagledali spet Ahila v grških vrstah, so se umaknili v Trojo, le Hektor jo še ostal na bojnem polju. Kmalu pa je spoznal, da se Ahilu ne bo mogel upirati, zato se je začel umikati in končno bežati. Trikrat ga je podil Ahil okoli trojanskega obzidja, nato pa se je spustil Hektor v

dvoboj, v katerem je bil premagan. Njegovo truplo je privezal Ahiles za noge na svoj bojni voz in ga odvlekel v grško taborišče. *

Kmalu* nato je tudi Ahila zadela smrt. Apolon Ahilooa je izdal Parisu edino ran- smrt ljivo mesto Ahilovo, na- kar je Paris z mestnega obzidja sprožil zastruplje- no puščico, ki je zadela Ahila v peto. Ko so Grki tako izgubili največjega junaka, so izprevideli, da bodo osvojili Trojo le z zvijačo. Na nasvet zvitega Odiseja so zgradili ogrom- OdUejeo nega lesenega konja, v načrt čigar truplo so se skrili najhrabrejši junaki. Osta- li Grki pa so zažgali ta- borišče in odjadrali za otok Tenedos. Ko so pri- Trojanski šli Trojanci iz mesta, so konj našli poleg konja le sta- rega Grka, ki jim je raz-

Laokoon in njegova sinova ložil, da bodo Grki Trojo

58

osvojili, če Trojanci razbijejo konja, če pa odpeljejo konja v mesto, da bo Troja nepremagljiva. Zaman je svaril svečenik Laokoon Tro- jance, naj no verjamejo Grkom; vrgel je sulico v konja, da je za- žvenketalo orožje skritih Grkov. Tedaj je rešila Grke Atena; iz morja je poslala dve veliki kači, ki sta ovili Laokoonta in njegova sinova. Trojanci so videli v tem božjo kazen in so zavlekli konja v mesto; celo en del mestnega obzidja so morali zato porušiti, ker so bila mestna vrata premajhna.

Padec Ponoči so Grki zlezli iz konja in poklicali tovariše, ki so se Troje medtem vrnili izza Teneda. Vse junaštvo Trojancev ni več pomagalo.

Grki so Trojo porušili in zažgali, prebivalstvo pobili, le Eneas s svojim ostarelim očetom se je rešil iz goreče Troje.

Odiseja. To delo popisuje desetletne Odisejeve blodnje po morju in čudovite doživljaje, ki jih je doživel na povratku izpred Troje domov. S svojimi tovariši se je vračal proti Itaki, ko ga je silen vihar

Pri zanesel v deželo Lotofagov. Ti ljudje so jedli sladki lotos; z njim so Lotofagih pogostili tudi Odisejeve tovariše. Kdor je okusil to jed, je pozabil na

domovino. Z največjo težavo je Odisej spravil svoje ljudi spet na ladje. Kmalu je prispel do otoka, na katerem so prebivali enooki velikani

Pri Kiklopi. Z dvanajstimi tovariši se je odpravil na otok, ostale pa je Kiklopih pustil pri ladjah. Prišel je do votline Pozejdonovega sina Polifema,

katerega je počakal, da se je vrnil s paše. Toda ta ni poznal gosto- ljubnosti; takoj je požrl dva Odisejeva tovariša. Odisej si je iz stiske pomagal z zvijačo; Polifema je upi j anil in v spanju oslepil, zjutraj pa

* so jo med ovcami, ki jih je Polifem spustil na pašo, rešil s tovariši iz votline. Svojefa nesrečnega sina je maščeval oče Pozejdon, Jci je od tedaj preganjal Odiseja in tovariše.

Valovi so zanesli nato Odisejeve ladje na otok, kjer je prebival Pri Eolu bog vetrov Eoi. En mesec so bili Grki njegovi gostje, pred odhodom

pa je poklonil Odiseju meh, v katerem so bili zaprti vsi neugodni vetrovi. Odisej je meh skrbne čuval. Ko pa je nekoč zaspal, so tovariši iz radovednosti meh odprli. Nastal je strašen vihar, ki je zanesel ladje proti deželi Lestrigoncev. Ti so razbili s skalami 11 ladij in mornarje požrli, le Odisej se je s svojo ladjo rešil. Kmalu je prišel na otok

Pri Kirki čarovnice Kirke, ki je Grke lepo pogostila, nato pa se jih dotaknila s čarobno palico, da so se spremenili v svinje. Le proti Odiseju njena čarovnija ni uspela, kajti varovalo ga je zelišče, ki mu ga je dal na poti h Kirki Hermes. Z mečem je Odisej prisilil Kirko, da je vrnila tovarišem človeško podobo, nato pa so še celo leto ostali pri njej.

V podzemlju Pred odhodom mu je svetovala, naj gre v podzemlje, kjer bo izvedel, kaj naj stori, da se bo lahko vrnil domov. Jadral je preko oceana do globoke razpoke, po kateri je prišel na oni svet. Tam so mu povedali, da bo moral še mnogo trpeti, da pa bo končno le spet videl ljubljeno Itako.

Mimo Z novim upanjem je jadral Odisej mimo otoka siren, ki so s siren petjem vabile mornarje; kdor jih je ubogal, ga je čakala gotova smrt.

Odisej jo zamašil svojim tovarišem ušesa z voskom, sebe pa dal pri- vezati na jambor, da ne bi podlegel skušnjavam. Komaj so ušli tej

59

Med Scilo in Karibdo

Na Trinakriji

Pri Kalipsi

nevarnosti, že so pripluli v ožino, kjer je bivala na eni strani strašna pošast Scila s šestimi glavami, na drugi strani pa še strašnejša Karibda. Srečno so jadrali mimo Karibde, pri tem pa so se preveč približali Scili, ki jo v trenutku pograbila 6 mornarjev. Ostali so le s težavo ušli in so kmalu izkrcali na otoku Trinakriji, kjer so se pasla Apolonova goveda. Lakota jo prisilila mornarje, da so ubili nekaj goved, zato pa jih je zadela na morju nova nesreča!Strela je udarila v ladjo in vsi so utonili razen Odiseja, ki se je s plavanjem rešil na otok lepe nimfe Kalipso. Sedem let je bival pri njej, vendar ni pozabil svoje rodbine in domovine. Zgradil si je čoln, s katerim se je spustil na nevarno pot. Že je bil blizu doma, ko ga zagleda Pozejdon in poslal vihar, ki mu je razbil čoln. Sam se je s pomočjo neke morske vile komaj rešil na otok Fejakov, kjer se je izmučen pokril z listjem in zaspal.

Drugo jutro ga je zbudila mlada hčerka fejaškega kralja Alkinoja, Pri Fejakih ki se je igrala s prijateljicami ob obali. Peljala ga je k očetu, ki je neznanemu tujcu priredil gostijo, na kateri je prepeval slepi pevec o slavnih Odisejevih delih. Odisej se ni mogel zdržati in je ganjen pri- znal, da je sam Odisej in da ga preganja zla usoda. Bogato obdarjen se je kmalu nato na fejaški ladji vračal v domovino.

Doma ga jo vseh dvajset let zvesto čakala žena Penelopa in se komaj otresala vsiljivih snubcev. Končno jim je obljubila, da se bo poročila, toda šele tedaj, ko bo spletla mrtvaški prt za Odisejevega očeta. Snubci so nekoliko popustili, ko so pa izvedeli, da Penelopa ponoči razdira, kar preko dneva splete, so jo zaceli še huje nadlego- vati. Ko je bila stiska največja, pa se je vrnil Odisej, katerega je Atena spremenila v berača; le svojemu sinu Telemahu se je razkril in z njim zasnoval maščevanje nad snubci.

Drugo jutro so se zbrali snubci pri Penelopi, ker jim je obljubila, da vzame za moža tistega, ki bo z Odisejevega loka sprožil puščico skozi ušesa 12 zapored postavljenih sekir. Vsi so poskušali, toda nihče ni mogel napeti loka. Tedaj se je ponudil stari berač, da bi tudi on poskusi]. Z lahkoto je napel tetivo in puščica je zabrnela skozi ušesa sekir. Vsi so ostrmeli, Odisej pa je z novo puščico prestrelil grlo naj- bližnjemu snubcu. Ista kazen jo zadela tudi vse druge. Še dolgo let je nato Odisej srečno vladal na ljubljeni Itaki.

Odisej doma

Maščevanje nad snubci

Spartanska in atenska država do perzijskih vojn (500 pr. ••.)

Sparta — prva grška vojaška sila na kopnem. Po nase- litvi Dorcev na Peloponez v 12. st. so propadle stare države z visoko mikensko kulturo. Vendar so imeli Dorci tudi še potem dolgotrajne vojne s starim prebivalstvom, ki je bilo mnogo številnejše od njih. Najbolj se je povzpela novo usta-

60

Ustanooiteo Sparte

Pokoriteo Ahajceo

Špartanci • vojaki

Spartanska upraoa

Likurgos

novljena dorska naselbina Sparta ob reki Eurotas. Dasi število Špartancev ni bilo veliko, so vendar obvladali pola- goma vse ozemlje Lakonije. Stari Ahajci, ki so prebivali v nižinah in se bavili s poljedelstvom, so najteže občutili no- vega gospodarja. Špartanci so jim vzeli zemljo, katero so pa morali še nadalje obdelovati in od pridelka dajati dolo- čeno množino Spartancem. Prepovedali so jim nositi orožje in jim celo v času vojne in največje nevarnosti niso dovolili, da bi služili vojake, kar je bilo zanje največje ponižanje. Bili so brez vseh pravic; imenovali so jih helóte.

Ostali del starega prebivalstva, ki je prebival v mestih ter ob morju in se preživljal z obrtjo in trgovino, so Špar- tanci spremenili v p e r i e k* e. Ti so se večinoma brez boja predali Spartancem, zato so jim ti dovolili, da so služili v vojski kot težko oboroženi h o p 1 i t i, političnih pravic pa kakor heloti niso imeli nobenih.

Kljub temu, da je bila dežela pomirjena, se Špartanci niso nikdar čutili popolnoma varne. Vedno so živeli V strahu pred morebitnim uporom helotov, ki so bili od njih mnogo številnejši. To jih je prisililo, da so bili vedno čuječi in v stalni 'vojaški pripravljenosti, zato se niso bavili niti s poljedelstvom niti s trgovino ali s čim drugim; za to so morali skrbeti heloti in perieki. Špartanci so bili samo vojaki in Šparta je bila vedno podobna vojnemu taborišču.

Oblast v Sparti sta imela dva kralja, ki sta bila voditelja v vojni, v miru pa najvišja sodnika in duhovnika. Njima ob strani je bila geruzija (starešinstvo), ki jo je tvorilo 28 nad 60 let starih izkušenih mož. O vsakem važ- nejšem sklepu pa je morala odločati narodna skup- ščina, na katero je smel priti vsak 30 letni Špartanec. Efori, ki so bili prvotno le svečeniki, so se šele pozneje tako povzpeli, da so nadzorovali vso državno upravo in celo kralja.

Življenje v Sparti se vsa stoletja ni nič izpremenilo, kajti Špartanci so se strogo držali načina življenja, kakor jim ga je predpisal bajeslovni kralj Likurgos. O njem so pravili, da je pregovoril Spartance, da so mu obljubili, da ne bbdo spremenili nobene postave brez njegove ved- nosti. Nato je izginil iz Sparte in se ni več vrnil.

61

Špartanec je bil od svoje rane mladosti vzgojen v vo- jaškem duhu. Vse slabotne otroke so že po rojstvu izpostav- ljali v gorovju Tajgetu, le krepko razvite otroke so smeli starši obdržati doma. Po dovršenem sedmem letu so vse dečke vzeli v državne zavode, kjer so jih vzgajali pod naj- strožjim nadzorstvom.

Pri vzgoji so zelo pazili na to, da so bili mladeniči v vseh vojaških stvareh čimbolj izvežbani. Visoko so cenili zvitost in iznajdljivost, ki sta mnogokrat odločilni v naj- težjih trenutkih. Dolžnost vsakega Spartanca je bila brez- pogojna pokorščina do voditeljev. Špartanec je moral spo- štovati starejše; v njihovi družbi je smel govoriti le, če je bil vprašan, a še to le kratko in jedrnato (lakonski od- govori).

Z dvajsetim letom šele je postal Špartanec pravi vojak in do svojega 60. leta je moral služiti domovini, vsak čas pripravljen, zanjo tudi umreti. Njegovo življenje je tudi ta čas potekalo strogo po predpisih, ki niso dovoljevali raz- košja niti mehkužnosti. Njegova hrana je bila preprosta (»črna juha« napravljena iz svinjskega mesa v krvi), prav taka je bila tudi njegova obleka. Špartanec ni smel poto- vati v tujino, da se ne bi tam razvadil, pa tudi tujcev niso marali v Sparti, da ne bi pokvarili skromnega ljudstva. Uvedli so zato železen denar, ki v tujini ni imel nobene veljave in ni privabljal v deželo tujcev.

Tudi spartanska žena je bila vzgojena v ljubezni do domovine in je junaško prenašala tudi najtežje žrtve zanjo. Pravijo, da je neka Špartanka svojemu sinu, ki je odhajal na bojišče, podala ščit z besedami: »Vrni se z njim ali na njem!« kar pomeni, naj se vrne kot zmagovalec ali pa naj ga prineso mrtvega na ščitu.

Tako vzgojen narod je lahko dosegel v vojnah uspehe. Tudi proti močnejšemu sovražniku so šli Špartanci neustra- šeno v strnjeni vrsti (falangi), prepevajoč bojne pesmi svo- jega voditelja pesnika T i r t a j a. Špartanci so v dveh vojnah najprej osvojili sosedno Mesenijo, ki je bila mnogo rodovitnejša od Lakonije, njeno prebivalstvo pa napravili za helóte. Ostale države na Peloponezu razen Argolide in Ahaje pa so morale pristopiti k peloponeški zvezi, ki je po-

Špartanska vzgoja

Življenje o Sparti

Osvojitev Mesenije

Peloponeška zveza

62

stala sredi 6. st. prva grška vojaška sila. Šparta, ki je zvezo vodila, je tako prevzela vodstvo (hegemonijo) nad Grčijo.

Atene — najmočnejša grška pomorska sila. Atenska država, ki je obsegala ozemlje Atike, je imela čisto dru- gačen razvoj kakor spartanska. V Atiki je živel enoten

Vzgoja mladine

Akropola v Atenah

jonski narod; v državi ni bilo napetega razmerja med vla- dajočo manjšino in nezadovoljnim podložnim narodom kakor v Sparti. Zato so se Atene lahko svobodneje razvijale.

Že vzgoja atenske mladine je bila čisto drugačna kakor pri Špartancih. V Atenah so skrbeli starši, ne pa država. Od 7.—18. leta se je atenski otrok navadno moral navaditi branja in pisanja, govorništva in glasbe. Tudi telesnih vaj Atenci niso zanemarjali; mladina je telovadila v gimna- zijah. Z 20. letom pa je postal Atenec polnoleten in se je smel udeleževati narodne skupščine in sodelovati v javnem življenju.

63

Tako vzgojo pa so lahko imeli le otroci premožnejših meščanov, medtem ko se je ostala mladina učila obrti in trgovine, včasih pa je bila celo prepuščena sama sebi.

Razvoj Aten pa je močno oviralo nasprotje med plem- stvom (aristokracijo), ki si je po propadu kraljestva lastilo vso oblast v deželi, in med preprostim ljudstvom, ki je tudi hotelo svoje pravice. Prvi je skušal ublažiti to nasprotje D r a k o n , čigar postave pa so bile tako ostre, da je ljudstvo reklo, da jih je pisal s krvjo. Vsaj začasno je uredil nato notranje razmere v državi modrijan Solon.

V politiko je posegel Solon šele tedaj, ko so Atenci že obupavali, da bi mogli vzeti Megarcem otok Salamino, ki je bil zanje življenjske važnosti. Ker so Atenci na njegovo prigovarjanje res osvojili Salamino, so mu toliko zaupali, da so mu dali oblast, naj napiše nove postave, s katerimi bi odstranil nasprotje med plemstvom in revnim ljudstvom. Solon je nato napisal zakone, v katerih je razdelil prebi- valstvo po premoženju na štiri dele. Bogati meščani so dobili skoraj vse pravice, imeli pa tudi največ dolžnosti, revnemu ljudstvu pa je olajšal življenje najbolj s tem, da jim je očrtal dolgove (594). Vendar ljudstvo tudi zdaj ni bilo zadovoljno, bilo je še mnogo bojev, dokler niso do- segli konec 6. stol. enakopravnosti vseh državljanov pri vodstvu države; od tedaj je vladalo v Atenah ljudstvo (demokracija).

V 6. stol. so Lidijci in za njimi Perzijci osvojili malo- azijska grška mesta (gl. 36). Tedaj je zapustilo Azijo mnogo umetnikov in bogatih trgovcev. Naselili so se največ v Atenah, ki so s tem postale še važnejše kulturno in trgov- sko središče. Nagel razvoj atenske trgovine in vedno ži- vahnejše zveze z drugimi deželami ob Sredozemskem morju so Atene kmalu dvignile do prve grške pomorske sile. Le s Špartanci Atenci niso imeli tesnejših stikov. Med tema dvema državama je nastalo tekmovanje za vodilno mesto v Grčiji. Še preden pa je prišlo med njima do od- krite borbe, se je pojavil nov sovražnik, Perzijci, proti ka- terim so morali združiti Grki vse sile, če so hoteli ohraniti svobodo. /

Solonooi zakoni

Kulturni in

gospodarski razooj Aten

Atene — pomorska

sila

64

Borbe s Perzijci za svobodo

500 Upor maloazijskih Grkov 492—479 Perzijske napadalne vojne:

492 osvojitev Trakije 490 prvi napad na Grčijo (Maraton) 480—479 drugi napad (Termopile, Salamina,

Plateje) 479—478 Osvoboditev maloazijskih Grkov (Mikale) in

ustanovitev atiško-delske zveze Po 478 Procvit Aten (Perikles). Poostritev odnosajev

med Sparto in Atenami

Nasprotje med

maloazij- skimi Grki

in Perzijci

Tudi Grki o domovini

ogroženi

Maloazijski Grki in jonski upor. Prvič so zadeli Per- zijci na Grke, ko so osvojili lidijsko državo (gl. str. 36). Maloazijska grška mesta so bila tedaj podrejena satrapiji v Sardah, kateri so morala plačevati težke davke. Grki so se morali udeleževati vseh perzijskih vojn. Tudi njihova trgovina ni bila več tako svobodna kakor prej. Tirani, ki so jih postavili Perzijci za vladarje v mestih,'so bili pri narodu zelo nepriljubljeni, čeprav so bili Grki in veči- noma zelo zmožni. Zato pa so se morali tirani tembolj opirati na Perzijce. V mestih je vladalo ves čas napeto razmerje med ljudstvom in tirani.

Napetost se je še povečala po Darejevem pohodu na Skite. Čeprav Darej proti njim ni dosegel uspehe, so bili vendar Grki hudo prizadeti, ker je obdržal Trakijo (glej stran 38), in za grško trgovino izredno važne prehode skozi Helespont v Črno morje, kjer so imeli Grki svoje kolo- nije, iz katerih so dobivali žito. Ta napetost je stalno rasla in Darej končno ni več zaupal niti miletskemu tiranu H i - s t i a i u, ki je največ pripomogel, da Grki niso porušili mostu preko Donave, ko se je Darej mudil v skitski deželi (gl. str. 37). Poklical ga »je na dvor v Suze, kjer pa je Histiaios spregledal, da je prav za prav Darejev ujetnik. Začel je nagovarjati svojega zeta Aristagora, ki je bil za njim tiran v Miletu, k uporu. i

65

Aristagoras je lahko pridobil maloazijska mesta, po- sebno jonska, za upor, toda sprevidel je, da ne bo imel uspeha, če mu ne bodo pomagali Grki iz domovine. Obrnil se je najprej na Spartance kot voditelje peloponeške zveze, ki pa niso pokazali razumevanja za težki položaj Grkov v Mali Aziji in tudi ne za nevarnost, ki je pretila Grčiji sami. Edino Atene, ki so že do zdaj čutile, da je njihova trgo- vina skozi Helespont ogrožena, so dali upornikom 20 ladij, malo mesto Eretrija na Evbeji pa 5.

Ta pomoč je bila mnogo premajhna, da bi mogli imeti uporniki uspeli. V začetku, preden se je perzijska vojska zbrala, so sicer osvojili in požgali Sarde, nato pa so se morali umakniti v primorska mesta, kjer so jih Perzijci oblegali. Borbe so trajale več let, končno pa je bilo grško brodovje uničeno, in padlo tudi glavno uporniško mesto Milet (494), katerega so sovražniki popolnoma porušili. Tudi druga mesta se niso mogla več dolgo držati, drugo za dru- gim so Perzijci osvojili, prebivalstvo pa preselili v Mezo- potamijo. Ljudstvo, ki je še ostalo, je moralo trpeti še hujši pritisk kakor pred uporom.

Kakor hitro je bil upor v Mali Aziji zadušen, je po- slal Darej vojsko pod vodstvom Mardonija v Trakijo, kjer je ta hitro zopet pomiril uporna traška mesta. Na povratku pa je njegovo brodovje zadela velika nesreča: vihar je vrgel ob Atoškem rtiču mnogo njegovih ladij ob čeri, kjer so se potopile.

Takoj nato se je Darej pripravil na vojno proti Ate- nam in Eretri ji, da bi se maščeval nad njima, ker sta po- magali upornikom. Poveljstvo nad vojsko sta prevzela Da- tis in Artafernes. Vojsko so vkrcali na feničanske ladje in jo prepeljali mimo Egejskih otokov, ki so se večinoma vdali Perzijcem, do Grčije. Najprej so napadli Eretrijo, ki se je kljub junaški obrambi morala predati. Perzijci so mesto porušili, prebivalstvo pa preselili v notranjost per- zijske države. Nato se je vsa perzijska vojska izkrcala na vzhodni atiški obali.

Miltiadcs in bitka pri Maratonu. Ko so Atenci izvedeli, da se bližajo Perzijci, je zavladala v mestu velika zmeda. Poslali so poslance v Sparto prosit za pomoč. Špartanci so pomoč sicer obljubili, toda so se izgovarjali, da iz verskih

Priprave •• upor

Prvi uspehi

upornikov

Konec upora

Mardonij pomir Trakijo

(492)

Maščevalni pohod proti

Atenam in Ereiriji

Uničenje Erctrije

Atenci iščejo

zaveznikov

Iiioter-Strukclj: Zgodovina.

66

Miltiades preozame oodstoo

Položaj pred bitko na Mara- tonskem

polju

Potek bitke

Miltiades prepreči

nov napad na Atene

Pomen zmage

za Grke

razlogov njihova vojska ne more oditi na bojišče pred polno luno. Vsa ostala grška mesta so iz strahu pred Per- zijci pomoč sploh odklonila razen malega beocijskega mesta Platej.

Tedaj je Atence rešil iz stiske Miltiades, ki je pred Perzijci pribežal iz svojih traških posestev v Atene. Bil je znan kot velik nasprotnik Perzijcev, ki je že ob času Da- rejeve vojne proti Skitom skušal Grke pregovoriti, da bi porušili most preko Donave. Dobro je poznal perzijski na- čin bojevanja, zato so mu Atenci poverili vodstvo nad voj- sko, ki je štela okoli 9.000 mož. Miltiades je sklenil, da sovražnikov ne bo čakal v mestu in je odpeljal svoje čete iz Aten proti Maratonskemu polju, kjer so se Perzijci iz- krcali. Bilo jih je 15.000, a Miltiades je zasedel ugodne po- ložaje na južni strani Maratonskega polja na pobočjih go- rovja Pentelikona, ker je še vedno pričakoval špartansko pomoč. Upal je, da se Perzijci ne bodo spuščali v odločilno bitko na za nje tako nepripravnem kraju.

Perzijci pa so vendarle z veliko silo navalili na Grke, ki so morali sprejeti borbo proti močnejšemu sovražniku. Ljubezen do domovine je dala Grkom moči, da so perzijski napad odbili in nato pregnali sovražnika proti morju. Tam se je vnela strašna bitka, kajti Miltiades je hotel na vsak način zmagati, preden bi se mogli Perzijci ukrcati na ladje. Res so Grki dosegli odločilno zmago, dasi so bile žrtve na obeh straneh velike. Miltiades je takoj poslal v Atene sla z veselo novico. Vso dolgo pot (42 km) je po- slanec tekel brez odmora; ko je prispel v Atene, je mogel le še zaklicati besedo »zmaga« in se je mrtev zgrudil (maratonski tek).

Atenska vojska se je morala nato hitro vrniti v Atene, kajti grozila je nevarnost, da Perzijci, ki so se od Maratona odpeljali okoli Atike proti Atenam, napadejo mesto brez obrambe. Ta načrt je onemogočil Miltiades, ki je s svojo vojsko pravočasno preprečil izkrcanje sovražnika.

Bitka na Maratonskem polju je močno dvignila samo- zavest in ugled vseh Grkov; kajti vsi so se zavedali, da ni bila ta zmaga pomembna samo za Atene, ampak za ves grški narod.

67

Miltiades, ki je bil rešitelj domovine, ni dočakal od Atencev hvaležnosti. Kmalu je odplul proti otoku Paru, da MiliiadoDa bi ga kaznoval, ker je priznal perzijsko, vrhovno oblast. smr<

Na otoku pa je doživel neuspeh in bil sam ranjen. Atenci so ga zato obsodili na povračilo stroškov; ker teh ni mogel plačati, so ga vrgli v ječo, kjer je umrl.

Priprave na novo vojno. Temistokles in Aristides. Po- raz pri Maratonu je bil za perzijsko državo tako sramoten, da je ugled države zahteval novo vojno, ki naj bi izbrisala madež s perzijskega orožja. Večina Grkov se ni takoj za- Nevarnost vedela nove nevarnosti, šele Temistokles in Aristides, sta nove vojne narod opozorila nanjo. Sreča za Grke je bila, da je med pripravami za novo vojno umrl kralj Darej (485) in da tudi njegov naslednik Kserkses ni mogel takoj napasti Grkov zaradi uporov v Egiptu in Babiloniji. Tako so Grki prido- bili 10 let časa za izpopolnitev svoje obrambne sile.

Oba atenska voditelja nista bila enakih misli glede obrambe domovine. Temistokles, ki je bil največji Temisto- atenski državnik, je bil prepričan, da se Grki na suhem klejev načrt ne bodo mogli stalno upirati perzijski premoči, zato je predlagal, naj Atenci zgradijo brodovje. Z njim bi se lahko ubranili Perzijcev, obenem pa bi kot pomorska sila Atene lahko dosegle vodstvo nad ostalimi Grki. Za svoj načrt je pridobil zlasti revnejše meščane, ki naj bi dobili pravico služiti na novih vojnih ladjah, ki bi jih zgradili deloma iz dohodkov srebrnih rudnikov v gorovju Laurion, deloma iz prispevkov bogatih meščanov. Temu načrtu je nasprotoval Aristides, ki je hotel« da bi Atenci po- Aristidoo rabili denar rajši za vojsko na kopnem, češ da je zmaga načrt pri Maratonu dokazala, da so grški hopliti kos perzijski premoči. Tudi se je bal, da bi sprememba Solonovih zakonov v korist preprostemu ljudstvu spet razvnela staro nasprotje med njimi in aristokracijo.

Borbe med obema je odločil narod po o s t r a k i z m u. Aristides Po atenski ustavi je bilo namreč določeno, da sme vsak pregnan meščan na dan glasovanja napisati na črepinjo ime tistega meščana, ki se mu zdi najnevarnejši za atensko demokracijo. Večina je napisala Aristidovo ime, ki je moral zato za deset let zapustiti Atene. Temistokles je zdaj lahko ne- moteno izvedel svoj načrt. V poldrugem letu so že imeli

68

Atenska oborožitev na morju

Helenska zveza

Kserkses •• poli

proti Grkom

Termopile

Bitka pri

Artemizij- skem rtiču

Borbe o Termo-

pilah

EJialtova izdaja

Atenci brodo v je dve sto trier (troveslač), za tisto dobo najmodernejših. Na njih so sedeli veslači v treh vrstah, sprednji del ladje pa je bil okovan s kovinskimi ploščami, s katerimi so ladje prodrle trup sovražne ladje. V Korintu je Temistokles sklenil s Špartanci v obrambo pred Perzijci Helensko zvezo, h kateri so pristopile še nekatere druge grške države in otoki (481). Vrhovno poveljstvo je prepustil Spartancem. Tam so tudi izdelali obrambni načrt, po katerem bi ustavili perzijsko vojsko v tesalski soteski Tempe.

Medtem se je že bližala perzijska vojska pod vodstvom kralja Kserksa. Na dveh mostovih, ki so jih zgradili na ladjah preko Helesponta, je prepeljal svoje čete na evrop- ska tla. Skozi Trakijo se je pomaknil proti Grčiji, sprem- ljalo ga je močno brodovje. Ob tej priliki so Perzijci prekopali Atoški polotok, da so se izognili nevarnosti viharjev ob Atoškem rtiču. To pot je bila perzijska vojska mnogo večja kakor pred desetimi leti; Kserkses je hotel osvojiti vso Grčijo in jo priključiti svoji državi. Tesalci so se brez boja predali Perzijcem, katerih čete so poplavile njihovo deželo.

Obramba Termopil. Spartanski kralj Leónidas, ki je vodil združeno grško vojsko, torej ni mogel zadržati sovražnika v soteski Tempe, kakor je bilo prej določeno, ampak šele v Termopilski ožini, preko katere je vodila edina pot iz Tesali je v srednjo Grčijo. To mesto je bilo za obrambo zelo ugodno. Pobočje gore Eté se tu strmo spušča tik do morja, tako da je komaj prostora za ozko cesto.

Leonidova naloga je bila samo, zadržati Perzijce, kajti Grki so hoteli odločiti vojno na morju. Do prve bitke med obema brodovjema je prišlo pri Artemizijskem rtiču na Evbeji, še preden pa je padla odločitev na morju, je bil radi izdajstva strt grški odpor v Termopilah.

To je zadelo Grke povsem nepričakovano, kajti v Termopilah bi lahko tudi manjša grška vojska uspešno za- drževala del j časa sovražnika, ker ni mogel izrabiti na ozkem prostoru svoje premoči.

Dva dni so se Grki junaško branili, v noči na tretji dan pa je izdajalec Efialtes pokazal Perzijcem gorsko stezo preko Ete, po kateri so prišli Grkom za hrbet. Nadaljnji

69

odpor je bil brez pomena, zato je Leónidas poslal večino svoje vojske nazaj na Korintsko ožino, da bi branila so- vražniku dostop na Peloponez, sam pa je s 300 Špartanci in 700 Tespijci, ki so se mu prostovoljno pridružili, sklenil ostati in junaško umreti. Do zadnjega moža so padli v službi domovine in hvaležni narod je junakom pozneje po- stavil spomenik z besedami: »Popotnik, sporoči Spartancem, da ležimo tu mrtvi, ker je tako ukazala domovina!«

Kserksova vojska je nato osvojila srednjegrška mesta, grško brodovje pa je moralo prekiniti bitko pri Arte- mizijskem rtiču in se umakniti v Saronski zaliv med Atiko in otokom Salamino.

Bitka pri Salamini. V Atenah je nastala strašna zmeda; vprašali so delfsko preročišče, kaj naj store. »Branite se za lesenim obzidjem!« je odgovorila Pitija. Temistokles je to tolmačil tako, da se morajo braniti na ladjah. V naglici je ukazal prepeljati prebivalstvo na otoka Salamino in Egino, vsi moški pa so morali na ladje. Žalostno so gledali, kako so Perzijci pustošili njihovo deželo in kako so gorele Atene. K vsemu temu se je pridružila še nova nevarnost: en del mornarice je hotel proti Istmu, kjer je bila zbrana kopna vojska. Temistokles je sprevidel, da more imeti le skupno grško brodovje uspeh, zato je poslal Kserksu vest, da se nameravajo Grki razkropiti in da mu zato kot prijatelj svetuje, naj udari nanje, preden se to zgodi. Kserkses je smatral, da je Temistoklejev predlog zanj ugoden, zato je z ladjami zaprl izhod iz Saronskega zaliva, kjer je bilo zbrano grško brodovje. Majhne grške ladje so bile torej prisiljene sprejeti borbo z večjim perzijskim brodovjem. Bitka je bila izredno huda, vendar so bile majhne in hitre grške ladje uspešnejše, ker so se laže kretale v ožini. Druga za drugo so se potapljale perzijske ladje. Kserkses sam je z obale opazoval strašen poraz svo- jega brodovja. Tedaj je dobil od Temistokla novo sporočilo, da nameravajo Grki podreti most preko Helesponta in mu tako preprečiti vrnitev v Azijo. Kserkses se je zato z večjim delom vojske hitro umaknil nazaj v Perzijo, le en del je pustil pod poveljstvom Mardonija v Tesali j i.

Drugo spomlad je Mardonij ponovno navalil v srednjo Grčijo in požgal na novo zgrajene Atene. Toda skupna

Junaška smrt

Leonide

Perzijci udarijo

o srednjo Grčijo

Uničenje Alike

in Aten

Temisto- klejeoa zvijača

Potek pomorske

bitke

70

Uničenje Mardonijeoe

oojske pri Platejah

(479)

Pomorska zmaga

pri Uikalah (479)

Atiško- delska

pomorska zoeza (478)

Atene — vodilna

grška sila

grška vojska pod poveljstvom špartanskega kralja Pavza- nija je njegovo vojsko popolnoma uničila pri Platejali; Mardonij sam je v bitki padel (479) in le majhen del vojske se je rešil v Azijo.

Skoraj istočasno je grško brodovje uničilo ostanek perzijskega brodovja pri Mikalah v Mali Aziji.

Vse te zmage so zelo dvignile grško narodno zavest. Grki v Mali Aziji so se spet uprli, pri čemer so jih izdatno podpirali posebno Atenci. Kmalu je bila vsa grška Mala Azija osvobojena. Da bi težko pridobljeno svobodo obdržali, so sklenili Atenci, otoki in skoraj vsa grška mesta v Mali Aziji atiško-delsko pomorsko zvezo. Vsi člani te zveze so morali dati določeno število ladij za zvezno brodovje, tisti pa, ki tega niso mogli, so morali plačevati prispevek v zvezno blagajno, ki je bila na otoku Delu. Atene so imele v tej zvezi odločilen vpliv in preko nje so dosegle prvo mesto v Grčiji.

Atene v Periklejevi dobi

Perikles — vodja

ljudstva

Popolna

Razmere Po končanih perzijskih vojnah je nastopila na Grškem po vojni doba miru in napredka. Najbolj so trpele od sovražnika

Atene, ki so bile dvakrat požgane, vendar pa je po vojni prav to mesto doseglo največji porast in višek. V Perikleju so imeli Atenci odličnega in nesebičnega državnika in vojskovodjo, ki je vse svoje delo posvetil domovini. Bil je plemenitaš po rodu, a se je dobro zavedal, da so v času največje nevarnosti bili strnjeni vsi Grki brez ozira na rod in poklic. Zato je bil pristaš ljudstva, ki mu je ne- omejeno zaupalo. Njegova zasluga je bila, da so bile ize-

demokracija nacene pravice vseh državljanov in uvedena v mestu prava demokracija. Vse svoje odredbe je Perikles predložil ljud- stvu na narodni skupščini, ki jih je sprejelo največkrat brez ugovora, dasi je imelo pravico tudi odkloniti jih. V Periklejevi dobi se je velik del prebivalstva preživljal iz državnih dohodkov, ker so bile od tedaj državne službe plačane. Zato so se zanje lahko potegovali tudi nepremožni, ne pa le bogataši kakor prej. Tudi vojak, ki je bil v službi, je dobival plačo, in vsak državljan, ki se je udeležil narodne skupščine, je dobil za izgubljeni čas denarno

71

odškodnino. Te velike stroške je država krila večinoma iz dohodkov atiško-delske zveze, katere blagajno je dal Perikles prenesti radi večje varnosti v Atene.

Atene so bile v teli letih čisto na novo pozidane in utrjene. Perikles je namreč dokončal obrambno obzidje, ki je obdajalo mesto Atene in cesto do morja pri Pireju. Pire j je postal največje pristanišče tedanje dobe; preko

Prenos zvez- ne blagajne

v Atene

Obnovitev Aten in njih gospodarski

dvig

Partenon (dorski slog)

Pireja so šli v svet izdelki atenske obrti in industrije, ki se je v petnajstih mirnih letih Periklejeve vlade mogočno razvila.

Največ zaslug pa si je pridobil Perikles s tem, da je na novo uredil Akropolo. Svetišča, ki so bila sezidana na njej, so še danes najveličastnejši spomeniki njegovega kultur- nega dela. Ne prej ne pozneje ni grška umetnost dosegla take višine. Akropola je bila ponos atenskega mesta; glas o njeni lepoti se je razširil po vsem kulturnem svetu. Od vseh strani so prihajali že takrat tujci, da bi si ogledali njene lepote in da bi se poklonili bogovom. Še dandanes, ko so ostali le še ostanki krasnih stavb in ko so prenesli vse, kar' je bilo mogoče, v muzeje, očara popotnika pogled na bele marmornate stebre in stene, ki še stoje, kakor so stale pred 2300 leti.

Akropola

72

Relief s Partenona

Iz mesta so vodile široke marmornate stopnice na Akropolo. Dostop na ograjeno akropolsko planoto je bil skozi visoko stebrišče, imenovano Propileje (prostor pred vrati). Na vrhu pa je stalo več svetišč, med katerimi

Erehteion (jonski slog)

73

je bilo najznamenitejše Partenon, posvečeno boginji Partenon — Ateni Pártenos (Ateni devici). Čeprav so bila grška sve- dorski slog tišča navadno majhna, je bil Partenon velika in mogočna stavba, dolga 70 m in široka 31 m. Ležala je na debelem kamnitnem temelju, na katerem so stali brez podstavka težki in debeli, proti vrhu malo tanjši, skoraj 20 m visoki marmornati stebri, ki so obdajali vse svetišče. Vrh (kapitel) stebra je bil enostaven; nanj je bila položena kamnitna plošča kot podstavek za težek kamniten a r h i - trav. Nad arhitravom so se vrstili triglifi, plošče, v katere sta bila vklesana po dva žlebiča, med njimi pa so bile navadno vdelane metope, marmornate plošče z .._,„ reliefi. Streha je bi-

la le malo nagnje- na in je tvorila na sprednji in zadnji strani trikoten pra- zen prostor, ki je bil tudi izpolnjen z reliefi. Vsi reliefi so bili pobarvani, da so se tembolj odražali od belega marmorja. Parte- non je bila najlepša grška stavba v dor- skem slogu.

Na drugi stra- ni Akropole je bilo malo pozneje zgra- jeno svetišče E r e h- Erehteion — teion v mlajšem jonski slog jonskem slogu. Jon- ski steber je mno- go vitkejši kakor dorski, stoji na pod- stavku, njegov ka- pitel pa nosi polža-

'•isssmrsaeSSSÌàW: .•~?»••• ste zavoje (volute). Kariatidc na Erehteionu Reliefi na stavbah

74

Olimpeion- korintski

slog

Kiparstvo

v jonskem slogu niso predeljeni po triglifih. Erehteionu je bil prizidan manjši prostor, katerega streho je nosilo 6 žen- skih kipov s košarami na glavi (kariatide).

Korintski slog, za katerega je posebno značilen steber, čigar kapitel tvorijo številni listnati okraski, je nastal šele pozneje. V Atenah je bilo v tem slogu zgrajeno svetišče Olimpijskega Zevsa (Olimpeion) pod Akropolo.

Nad obema svetiščema je stal na visokem podstavku 17 m visok bronast kip Atene, katere čelada in ost

Dionizooo gledališče

Olimpeion (korintski slog)

sulice sta bili pozlačeni; pravijo, da je mornarjem daleč na morje kazal blesk sulice pot v Atene. Kip je bil delo najbolj cenjenega atenskega kiparja tiste dobe F i d i j a , ki je izklesal tudi Atenin kip za Partenon in Zevsov kip v Olimpiji. Dasi so smatrali stari Grki kiparstvo za na- vadno obrt in ne za umetnost, so vendar ustvarili dela, ki jih še danes občudujemo. Poleg Fidija sta imela velik ugled še njegova sodobnika M i r o n iz Aten in Poli- kleitos iz Arga.

Ob vznožju Akropole je stalo veliko Dionizovo gledališče, kjer so se vršile vsako leto svečanosti na čast bogu Dioniziju. V Periklejevi dobi to gledališče še ni bilo iz kamna, ampak so vsakokrat postavili okrog pro-

75

Glava Mironovega metalca diska

štora za igralce (or- kestre) v polkrogu lesene tribune za gle- dalce. Igrali so pod milim nebom, najlepša kulisa je bilo modro morje, ki so ga videli v ozadju gledalci s svojih sedežev. Igralci so nosili maske in dol- ge halje; da bi bili višji, so nosili čevlje z visokimi podstavki (koturni). Ženske vloge so igrali moški. Peri- kles je vedel, da je gle- dališče potrebno za izobrazbo ljudstva, za- to je revnejšim mešča- nom razdeljeval brez- plačne vstopnice. Ši- roke množice so vedno

Dionizovo gledališče

76

napolnile velikanski prostor in so vztrajale v gledališču po ves dan, kajti Grki so vedno igrali po tri tragedije za- povrstjo in nato komedijo. Zanimanje za gledališko umet- nost je še pospešilo razvoj igre. Prvotno je nastopal pri svečanostih samo zbor pojočih in plešočih satirov, ogrnjenih v kozlovske kože; pozneje so pridali igralca, ki je odgo- varjal voditelju zbora. To so bile prve igre, imenovane tragedije (danes pomeni tragedija žalno igro). V Periklejevi dobi pa je dosegla grška drama največji vzpon. A i s h i 1 o s , Sofokles in Evripides so napisali igre, ki jih še danes igrajo. V njih že nastopa več igralcev, pomen zbora pa je manjši. Snov teh iger je navadno vzeta iz življenja bogov in grških junakov; poznali pa so tudi vesele igre (komedije), pri katerih so na zabaven način grajali na- pake voditeljev in ljudstva. Mojster grške komedije je bil Aristófanes.

Propad Grkov radi needinosti

Obnooiteo sporov po perzijskih

vojnah

Peloponešku zoeza

431—404

Po 404

Peloponeška vojna. Propad Aten in grške demokracije (oligarhi)

Naraščanje odpora proti spartanski hegemo-

371—362

Po 362

niji Tebanska hegemonija (Epaminondas in Pe-

lopidas) Grki radi medsebojnih borb izčrpani. Dvig

makedonske države

Perzijske vojne so dokazale, kaj premore tudi majhen, toda enoten narod. Velike zmage, ki so jih dosegli Grki, so bile uspeh združenih grških sil. Toda žal je mogla Grke združiti samo skupna nevarnost; kakor hitro pa je ta prenehala, so se zopet razvneli stari spori. Kmalu je bila vsa Grška razdeljena v dva sovražna tabora. Špartanci so bili voditelji peloponeške zveze, ki je obsegala ves Pelo- ponez razen Argolide in velik del srednje Grčije. S svojimi zavezniki so bili prva grška kopna sila. Na morju pa je gospodarila atiško-delska zveza, v kateri so imeli Atenci

77

vodilno mesto. Spretni Perikles je znal premoč Aten v zvezi tako povečati, da je iz atiško-delske zveze nastala prav za prav atiška država, ki je obsegala poleg Atike vse grške Egejske otoke in maloazijsko ter traško obalo in je svoj vpliv skušala še povečati. Pri tem je naletela na oster odpor peloponeške zveze in Špartancev, ki so se bali, da ne bi Atene prevzele vodstva nad vso Grčijo.

Nasprotje med atiško-delsko in peloponeško zvezo so še povečali gospodarski razlogi. Atenci so začeli zanemarjati trgovske zveze s Peloponezom; žito n. pr. so prej kupovali v Meseniji, zdaj pa so ga začeli uvažati iz dežel ob Črnem morju, ker je bilo mnogo cenejše. Močno je bilo prizadeto posebno mesto Korint, ki ni moglo vzdržati konkurence z Atenami. Ko so Atenci še sklenili zvezo z Akarnanijo in s tem resno ogrožali izhod iz korintskega zaliva na odprto morje in ko so začeli podpirati otok Korkiro (Kri), ki je bil korintska kolonija, da se je svojemu rodnemu mestu uprl, se je nasprotje izredno poostrilo. Korinčani, ki so bili člani peloponeške zveze, so zahtevali od Špartancev, da napove j o Atencem vojno. Zagrozili so celo, da bodo sicer izstopili iz zveze in se priključili njihovim smrtnim sovražnikom, Argolcem. Kljub premirju, ki je bilo na Periklejevo po- budo že leta 446 sklenjeno med Sparto in Atenami za 30 let, se je spartanska narodna skupščina na pritisk mladine odločila za vojno. Vendar pa so še prej stavili Atencem sramotne zahteve, naj izženejo Perikla iz mesta in naj raz- puste atiško-delsko zvezo. Perikles je narod prepričal, da je vojna neizbežna, zato so Atenci spartanske zahteve za- vrnili. Vojno, ki je nato izbruhnila, imenujemo peloponeško ; trajala je s presledki 27 let (431—404) in je popolnoma izčrpala oba nasprotnika.

Peloponeška vojna (431—404). Špartanci so takoj ob začetku vojne vdrli v Atiko in jo opustošili. Perikles je vedel, da se atenska vojska na suhem ne more meriti s špartansko in je zato odredil, da se vse prebivalstvo umakne za atensko obzidje. Pač pa je atensko brodovje takoj odplulo proti jugu in začelo pustošiti peloponeško obalo. Ladje peloponeške zveze tega niso mogle preprečiti. Tako je potekala vojna, ne da bi prišlo do odločilne bitke med sovražnikoma.

Ališko- delska zveza

Gospodar- ska naspro-

tja

Ogrožanje Korinta

po Atenah

Šparia napove Ate- nam vojno

Pustošenje Atike in pe- loponeške

obale

78

Kuga o Aienah

Periklejeoa smrt

Demagog Kleon

Atenski uspeh

pri Pilosu

Poslabšanje •• Atence

Nikijeo mir (421

Alkibiades

Sicilska ekspedicija

(413)

Že drugo leto pa je Atene zadela huda nesreča. V mestu je izbruhnila strašna kuga, ki so jo zanesli mornarji iz Orienta. Dan za dnem je bolezen zahtevala nove žrtve, ena tretjina atenskega prebivalstva ji je podlegla, med njimi tudi Perikles. To je bil za Atene najhujši udarec, kajti izgubile so voditelja, ki ga ni bilo mogoče nadomestiti. Nastala je splošna zmeda, ki so jo izrabljali sebični in brezvestni meščani v svojo korist (demagogi). Izmed teh se je znal najbolj uveljaviti strojar Kleon, kateremu je ljudstvo zaupalo vodstvo države, dasi zato ni imel po- trebnega znanja in sposobnosti.

Medtem se je Atencem posrečilo, da so zajeli na otočku Sfakteriji pri Pilosu 300 Špartancev, kar je bilo za te tolika izguba, da so ponudili Atencem mir; nastala je namreč nevarnost, da se jim uprejo nezadovoljni Mesenci in heloti. Dasi so bili pogoji za Ateno ugodni, so jih vendar na Kleonov predlog zavrnili; vojna se je nadaljevala, toda za Atence neugodno. Začeli so se celo upirati člani atiško- delske zveze in Atenci so izgubili več važnih mest na Kalkidiki in ob traški obali. V teh bojih je padel tudi Kleon, kar je bila za Atence sreča, kajti vodstvo je zdaj prevzel zmerni N i k i a s, ki je po desetih letih vojne sklenil s Špartanci mir za 50 let. Obe stranki naj bi si vrnili osvojene kraje in ujetnike. S tem mirom so bili naj- bolj nezadovoljni Korinčani, kajti Atenci so še vedno obdržali svoje trgovske postojanke in položaj Korinta se ni izboljšal. Sovraštvo je tlelo dalje, dokler ni Alkibiades izzval nove vojne. Alkibiades je bil Periklejev nečak in zelo bogat. Že v mladosti je izrabil vsako priliko, da bi obrnil pozornost nase. Bil je zmožen, bistroumen, dober vojskovodja in državnik, a za voditelja naroda mu je manjkala važna lastnost: nesebična ljubezen do domovine. S svojimi sposobnostmi si je pridobil pri ljudstvu velik vpliv, ki ga pa ni izrabil v korist države, ampak za svoje slavohlepne načrte. Pregovoril je Atence, da so se vmešali v spor med sicilskimi mesti in da so ga poslali z brodovjem proti Sirakuzam. Zadnjo noč pred odhodom pa je v družbi pijanih tovarišev odbil glave Hermesovim stebrom, ki so stali ob cesti. Drugo jutro je brodovje odplulo, vendar so poslali za njim ladjo, ki naj bi pripeljala Alkibiada nazaj,

79

da bi se zagovarjal za svoje bogokletno dejanje. Alkibiades je vedel, da ga čaka smrtna kazen, zato je zbežal k Spartancem in jih pregovoril, da so poslali pomoč Sira- kuzam. Atenska ekspedicija na Siciliji je bila popolnoma uničena na suhem in na morju (413).

Obenem so Špartanci na Alkibiadov nasvet vdrli v Atiko in osvojili Dekelejo severno od Aten. S tem so preprečili dovoz žita iz Evbeje v Atene. Nato so se zvezali s Perzijci in z mesti, ki so odpadla od atiško-delske zveze. Zdelo se je, da so Atene izgubljene. V tej stiski je Alkibia- des zopet prestopil na atensko stran in prevzel poveljstvo nad brodovjem. Kmalu je dosegel v pomorski bitki pri K i z i k u v Marmarskem morju veliko zmago nad pelo- poneškim brodovjem. S tem je zagotovil Atenam dovoz žita iz dežel ob Črnem morju.

S perzijskim denarjem so zgradili Špartanci nato novo brodovje; vodstvo je prevzel spretni Lizander. Atenci pa so kmalu nato radi manjšega neuspeha Alkibiada odsta- vili in izgubili s tem najzmožnejšega moža. Sicer so še enkrat zmagali pri Arginuških otokih, kmalu nato pa je Lizander njihovo brodovje odločilno premagal ob izlivu rečice Ajgospotamoi v Helespontu. Nadaljnji dovoz živil v Atene je bil s tem preprečen. Lizander je nato brez odpora obkolil Atene tudi z morske strani in Atenci so se morali vdati (404). Izročiti so morali vse brodovje razen 12 ladij, podreti mestno obzidje in pretrgati vse zveze s svojimi zavezniki. V mestu je prevzela vlado skupina tridesetih ljudi, ki so bili Spartancem naklonjeni (vlada oligarhije). Atenska moč je bila popolnoma strta, pa tudi Šparta je bila močno oslabljena, čeprav je zmagala.

Atene po peloponeški vojni. Vlada oligarhov v Atenah je bila zelo ostra; brezobzirno je ravnala z meščani, ki niso mogli odobravati njihovega početja; večina nezadovoljnih meščanov se je morala umakniti iz mesta; zatočišče je našla večinoma v Tebah. Tam je nastopil kot vodja beguncev Trazibulos, ki je z njimi nenadoma napadel Atene, pregnal zasovražene oligarhe in spet vzpostavil demo- kratsko vlado. Strogo se je maščeval nad vsemi, ki so v

Špartanci obkolijo

Atene na suhem

Atenci si pridobijo

zvezo skozi Helespont

Atensko brodooje uničeno

Pad Aten - Mirovni pogoji

Vlada oligarhov

Obnovitev demokracije

80

Sokrat

Oligarhi v Tebah

Epaminon- das in

Pelopidas Tebanske osvojitve

najtežjih časih prodali svojo domovino. Med številnimi žrtvami je bil tudi modrijan Sokrat, ki je moral umreti le zato, ker so njegove nauke napačno razumeli. Sokrat je bil po poklicu kipar, a je opustil svoj posel in se ves po- svetil vzgoji mladine. Ni učil po šolah, ampak na cesti, v delavnicah in kjerkoli je našel priliko. Z vsemi se je rad razgovarjal in nikdar ni jemal za svoje učenje plačila. Mladina mu je navdušeno sledila. Njegova žena Ksantipa ni odobravala njegovega nesebičnega delovanja in mnogo grenkih uric je moral modrijan pretrpeti pred njo. Sokrat je zahteval od vsakega, da je dober državljan, da ljubi domovino in spoštuje zakone. Prav tako pa se ni bal javno grajati napak in sebičnosti nekaterih voditeljev. S tem si je nakopal njihovo sovraštvo in obtožili so ga, da širi za državo nevarne nauke in da zapeljuje mladino. Bil je obsojen na smrt. Prijatelji so mu prigovarjali, naj zbeži iz ječe, toda Sokrat je rekel, da se mora pokoriti zakonom, čeprav so proti njemu krivični. Sam je izpil strup (399).

Njegove nauke so zapisali šele učenci, med katerimi sta posebno znana zgodovinar Ksenofon in Platon, ki je bil učitelj največjega grškega učenjaka Aristo- tela.

Tebanska hegemonija. Podobno kakor v Atenah so tudi v Tebah pomagali Špartanci do vlade oligarhom. Toda proti njim so se združili vsi pristaši demokracije pod vod- stvom Pelopida in Epaminonda in jih pregnali iz mesta s špartansko posadko vred, ki jih je ščitila. Ko je nato spartanska vojska vdrla v Beoci jo, je bila pri L e u k t r i h poražena (371). Epaminondas je nato vdrl na Peloponez in prvič v zgodovini je stal sovražnik pred Sparto. Sicer je ni mogel osvojiti, dosegel pa je, da je večina članov pelo- poneške zveze zapustila Spartance; celo Meseni ja se je lahko osamosvojila; ker je imel tudi Pelopidas, ki je pro- diral v Tesalijo, lepe uspehe, so postale Tebe vodilna grška sila. Toda ta slavna doba Teb ni trajala dolgo. Pelopidas je kmalu padel v boju s Tesalci (364), Epaminondas pa je v bitki pri Mantineji (362) sicer zmagal, a bil sam smrtno ranjen. Ko je videl, da so Tebanci zmagali, si je sam izdrl kopje iz telesa in junaško izkrvavel.

81

Tebanci niso mogli več obdržati hegemonije nad Grki, pa tudi Atene in Šparta sta bili preveč oslabljeni po dolgo- trajnih medsebojnih bojih, da bi mogli zbrati grške sile in uspešno nastopiti proti novemu sovražniku, ki je grozil od severa iz Makedonije.

Grčija izčrpana

Makedonska država

359—336

338 357

336—323

334 333 332 331

330-527 327

Po 323

Filip Makedonski Osvojitev traške obale ; spor z Atenci (De-

mostenes). Posegunje v grške razmere (Izokrates in Demostenes)

Propad grške svobode (Hairoueja) Ustanovitev Korintske zveze in načrt vse-

grške vojne proti Perziji Aleksander Veliki Aleksandrov pohod proti Perziji Osvojitev Male Azije (Granik) Bitka pri Isu. Obleganje Tira Osvojitev Egipta Bitka pri Gavgamelah in Arbelah Osvojitev Iranskega višavja Pohod v Indijo Nastanek novih držav. Doba helenizma

Filip Makedonski in Grki. Makedonci so bili Grki, ki Makedonci so pa v svojem razvoju mnogo zaostali za bratskimi ple- meni v Grčiji. Tekom stoletij so se tudi nekoliko pomešali s sosednimi Iliri in Tračani. Njihova domovina je bila večji del gorata, zato so gojili največ živino, v nižinah pa so bili poljedelci. Dostop do morja so jim zapirala grška mesta, ki so imela v rokah vso trgovino. Makedonci do kralja F i - lipa (359—336) niso posegali v grške razmere. Izživljali so se v manjših bojih s sosedi na severu.

Filip je spoznal velik napredek na Grškem šele kot talec v Tebah. Bil je zelo nadarjen in je kmalu spoznal slabosti in vrline tedanje Grčije. Posebno se je navduševal za Epaminondo in njegov način bojevanja. Ko se je vrnil

Binlcr-Strukelj: Zgodovina. 6

Filip kot talec D Tebah

82

Ureditev oojske

Denarna sredstva

Osvojitev obale —

Spor z Atenci

Panhelenska stranka

Demosteno- va atenska

stranka

Demostenes — govornik

domov, je bila njegova prva naloga, da je s temelja pre- uredil makedonsko vojsko in jo izpopolnil tako, da je bila najboljša vojska tedanjega sveta. Plemstvo je moralo slu- žiti v konjenici. Konjeniki so bili oboroženi z dolgimi sulicami in so bili glavna udarna sila njegove vojske. Pe- hota pa se je bojevala v falangi, ki jo je Filip prevzel od Epaminonde in jo še izpopolnil. Pešci so stali v 16 vrstah druga za drugim, oboroženi s 6 m dolgimi sulicami in majhnimi okroglimi ščiti, ter so tvorili nepremagljiv zid. Sredstva za svojo vojsko je črpal iz bogatih rudnikov v gorovju Pangaion (Planina Krušnica), vzhodno od Strimona (Strume). Koval je zlat denar (statere) in bil eden najbo- gatejših kraljev tedanje dobe^J

Filip je videl, da njegova država ne bo mogla uspevati, dokler si ne pridobi svobodnega izhoda na morje. To je moralo dovesti do spora z Atenci, ki so imeli ob makedonski obali svoje kolonije. Posebno ostro je nastopil proti Fili- povim načrtom Atenec Demostenes. V ostrih govorili je skušal Atence prepričati, kakšna nevarnost jim grozi od barbarskega Filipa. Izposloval je, da so poslali ogro- ženim mestom na Halkidiki pomoč, toda proti Filipu nji- hove čete niso mogle uspeti. Atenski neuspehi so močno ojačili drugo grško stranko, ki je drugače gledala ña Fili- pove načrte kakor Demostenes. Vodja te stranke je bil Izokrates, ki je bil mnenja, da je za Grke edina re- šitev v tem, da jih Filip združi, povede v borbo proti Perzijcem in zasede vsaj Malo Azijo, kamor bi se lahko izselilo brezposelno prebivalstvo, ki ga domovina sama ni mogla več preživljati. Ta grška struja se je imenovala vsehelenska (panhelenska), ker je hotela združitev in blagor vseh Grkov, medtem ko je Demostenes zagovarjal samo koristi Aten.

Prav zato je Demostenes lahko Atence pridobil na svojo stran. Bil pa je tudi največji govornik svoje dobe. V mladosti je sicer jecljal, ni mogel izgovarjati črke »r«, je skomizgal z rameni in imel zelo šibek glas. Z vztrajnostjo in voljo pa je vse te napake odstranil. Pravijo, da je hodil na morsko obalo in se s kamenčki v ustih učil izgovarjati 3>r«, da je skušal prevpiti bučanje morja, da si je ojačil

83

glas in da si je obesil nad ramo meč, ki ga je vsakokrat zbodel, kadar je skomizgnil.

Demostenov govor proti Makedoncem pa je bil posebno težak tudi zato, ker Grki niso bili več tisti kakor nekoč. Ljubezen do domovine je med njimi opešala, marsikdo je gledal le, da si zagotovi čim lažje in udobnejše živ- ljenje. Za denar si dosegel pri njih vse. Ni zaman rekel kralj Filip, da z zlatom otovorjen osel lahko pride preko najvišjega mestnega obzidja v Grčiji.

Notranji spori v Grčiji so Filipu še olajšali delo. Vojna med Tebanci in Fočani je razdelila ves grški svet v dva sovražna tabora. Tudi v Tesaliji so se zopet razvnela stara

nasprotja, Ena stranka je sama poklicala na pomoč Filipa, ki se je rad odzval in izrabil priliko, da je osvo- jil Tesalijo. Dostop v sred- njo Grčijo so mu zabranili v Termopilah Grki pod vod- stvom Atencev. Pač pa je takoj nato osvojil Filip vso traško obalo do Bospora.

Kmalu so Filipa spet poklicali v Grčijo proti mestu Amfisi, katerega pre- bivalci so izropali delfsko preročišče. Filip je mesto hitro pokoril, toda ni se več umaknil iz Beocije. Demo- stenes je v navdušenih go- vorih pridobil Atence in Tebance za boj proti Filipu, toda bitka pri Hajroneji (338) je stria zadnji odpor svobodoljubnih Grkov.

Kljub zmagi Filip ni hotel uničevati brez potrebe grških sil. Posebno Atenam je prizanašal kakor nobe- nemu drugemu mestu. Takoj

6*

Notranji razkroj o Grčiji

Filipooo prodiranje

D Grčijo

Konec grike snobode

Dcmostencs

84

Korintska zoeza (33?,)

Načrt borbe s Perzijci

Filip — vrhovni

poveljnik

Filipova smrt (336)

Aleksandro- va mladost

Aleksander v vojni

proti Perzijcem

Borba z upornimi

Iliri

nato je sklical v Korint zastopnike vseh grških državic na panhelenski kongres, ki naj bi uredil grške razmere. Na tem kongresu so se združili vsi Grki razen Špartancev v korintsko zvezo. Makedonci niso pri- stopili k njej, pač pa so bili z njo v tesni vojaški zvezi. Filip je bil imenovan za vrhovnega poveljnika združenih makedonsko-grških čet.

Že na prvem sestanku korintske zveze je Filip razvil svoj načrt proti Perzijcem. To je bilo popolnoma v skladu s cilji panhelenske stranke. Filip je vojno proti Perziji pro- glasil za sveto vojno, da maščuje bogokletstva, ki so jih Perzijci izvršili v Kserksovi dobi nad grškimi svetišči. Prva naloga obširnega načrta je bila osvoboditev maloazijskih Grkov. Korintska skupščina je Filipov načrt navdušeno sprejela in mu dala polno moč, da kot vodja skupne grško- makedonske vojske ta načrt izvede.

Sredi priprav za vojno pa je bil Filip umorjen na svatbi svoje hčerke (336). Njegovo zamisel je izvedel njegov veliki sin Aleksander, ki je že v bitki pri Hajroneji po- kazal velike vojaške sposobnosti^

Aleksander Veliki (336—323). Aleksander je bil vzgojen čisto v grškem duhu. Njegov oče mu je preskrbel najbolj- šega učitelja, grškega učenjaka Aristotela, ki je vzbu- dil v mladem učencu zanimanje za grško umetnost in knji- ževnost. Najbolj je vplivala nanj Homerjeva Iliada, ki jo je stalno prebiral in se navduševal ob njenih junakih. Seveda tudi niso zanemarjali njegove vojaške vzgoje; njegov hrabri oče mu je bil najboljši zgled pravega junaka. Kot dvanajstleten fant je že prvič vodil vojsko proti ilir- skim plemenom, ko je bil 18 let star pa je kot vodja konje- nice odločil zmago pri Hajroneji.

Na vest o Filipovi smrti so se Grki takoj uprli. Dvajset- letni Aleksander pa je prihitel z vojsko v Grčijo s tako naglico, da je bil vsak odpor Grkov onemogočen. Na zase- danju korintske zveze so ga Grki, kakor prej očeta, izvolili za poveljnika vsegrške maščevalne vojne proti Perzijcem.

Aleksander se je moral hitro vrniti na sever, kjer so se upirala tudi ilirska in traška plemena. Njegovo odsotnost so izrabili Perzijci, ki so podkupili nekatere grške vodi- telje» med njimi Demostena, da so razširili lažne vesti o

85

Aleksandrovi smrti. Atenci in Tebanci so zagrabili zopet za orožje in so izgnali makedonsko posadko iz Teb. Preden se je upor razširil, pa je bil že Aleksander zopet v Grčiji. Aleksander V štirinajstih dneh je privedel vojsko iz Makedonije pred zatre grški Tebe, ki jih je popolnoma razrušil razen svetišča in hiše upor

Aleksander Veliki — umirajoči

pesnika Pindarja, prebivalstvo pa prodal v sužnost. Aten- cem je tudi to pot prizanesel, ker je potreboval njihovo brodovje za veliki pohod proti Perzijcem.

Aleksandrov pohod. En del vojske pod vodstvom Antipatra je moral pustiti Aleksander doma, ker Grkom ni mogel zaupati. Za vojno proti Dareju III. je imel na razpolago samo 30.000 pešcev in 5000 konjenikov. To je bilo malo v primeri z ogromnimi silami, ki jih je lahko postavil na bojno polje nasprotnik. Za izvedbo vojnega načrta je bila odločilna velika premoč perzijskega brodovja, ki je obsegalo nad 400 velikih feniških in ciprskih ladij, dočim jih je imel Aleksander le 160. Ker se je bal, da ne bi

Aleksan- drova

oojska in vojni načrt

86

Bitka pri Graniku

(H4)

Osvoboditev maloazij-

skih Grkov

Gordijski vozel

Bitka pri Isu (333)

Osvojitev Tira

Osvojitev Egipta

zanetili Perzijci za njegovim hrbtom s pomočjo brodovja upora na Grškem, je hotel najprej osvojiti vse obalne po- krajine perzijske države od Helesponta do Egipta.

Spomladi leta 334 je prepeljal vojsko preko Helesponta na azijsko stran. Obiskal je staro Trojo, kjer se je po- klonil spominu mrtvih homerskih junakov. Ob rečici Gra- niku pa ga je že čakala perzijska vojska, v kateri so bili tudi grški najemniki. Aleksander je brez oklevanja napadel močnejše perzijske čete in dosegel prvo zmago. Perzijska vojska se je umaknila na vzhod, Aleksander pa je udaril na jug in osvobodil maloazijske Grke.

Ko je stri še odpor Mileta in Halikarnasa, se je odpravil v notranjost Male Azije, kjer je v mestu G o r d i j u prezimil. Pripovedujejo, da so tam hranili v svetišču umeten vozel; kdor bi ga razvozlal, bi zavladal vsej Aziji. Aleksander je videl, da ga ni moči razvozlati, zato ga je baje presekal z mečem.

Naslednjo spomlad je Aleksander prodiral preko go- rovja Tavrus v Kilikijo in osvojil vso obalo. Ko se je nekoč kopal v reki Kidnu, se je tako prehladu, da bi skoraj umrl. Po ozdravljenju je krenil dalje ob morju proti Siriji. Pri mestu Isu je drugič zadel na Perzijce pod vodstvom kralja samega. Dasi je bila perzijska vojska številnejša, je vendar Aleksander slavil novo zmago. Darej" III. je zbežal v notranjost svoje države in pustil na bojnem polju celó svojo ženo in družino. Aleksander mu ni sledil, ampak je nadaljeval pot proti jugu, hoteč najprej odrezati Perzijce od morja. Darej III. je sprevidel, da se ne more meriti z Aleksandrom, zato mu je ponudil ves zahodni del svoje države do reke Evfrata, vendar pa je Aleksander to ponudbo ponosno zavrnil, češ da hoče postati vladar vse Azije. Na poti proti jugu se je zamudil 7 mescev pri oble- ganju mesta Tira. To mesto je ležalo na otočku, do katerega je dal Aleksander zgraditi nasip, da je lahko mesto osvojil. Manjši odpor je moral streti še pri Gazi, na kar so njegove čete vkorakale v Egipt.

Egipčani so ga sprejeli z navdušenjem kot rešitelja izpod perzijske oblasti in ga proglasili za faraona. Ko je Aleksander nato obiskal Amonovo svetišče v oazi Šivi, kjer je bilo slavno preročišče, da bi vprašal za izid vojne,

87

ga je svečenik proglasil za »Amonovega sina«. To božje češčenje je močno vplivalo na demokratično vzgojenega Aleksandra. V Egiptu je ustanovil Aleksander tudi novo grško kolonijo, ki se je po njem imenovala Aleksan- dri j a in ki je postala kmalu močno trgovsko in kul- turno središče.

Z osvojitvijo Egipta je Aleksander izvršil prvi del svojega vojnega načrta. Perzija je bila odrezana od morja in njeno brodovje je izgubilo vsa obalna oporišča. Zdaj šele se je lahko napotil Aleksander v notranjost Azije, kjer ga je čakala odločilna bitka z Darejem.

Za to bitko je zbral Darej vse sile svoje še vedno velike države. V bitki pri Gavgamelah in Arbelah (331 ) je stala proti Aleksandru dobro opremljena vojska, v kateri je bilo tudi 15 slonov in okoli 200 bojnih voz. Aleksander je moral uporabiti vse svoje vojaško znanje, da je zmagal. Dareju se je posrečilo zbežati v Medijo, preden je bila bitka odločena. Zato mu Aleksander ni mogel slediti. Po- treboval pa je tudi denarnih sredstev, zato je prodiral najprej proti Babilonu in proti perzijskim prestolnicam Suzi, Perzepolisu in Ekbatani. V teh mestih je zaplenil bogate kraljeve zakladnice in dobil tako sred- stva za nova osvajanja. Vojsko korintske zveze je poslal v Grčijo nazaj, s čimer je pokazal, da je maščevalni pohod proti Perziji končan. Od zdaj naprej je osvajal Aleksander le še kot kralj Azije, za kar ga je oklicala zmagovita vojska.

Toda še je živel zakoniti perzijski kralj Darej. Aleksander mu je sledil z vojsko v Partijo, kjer pa so Dareja zavratno umorili njegovi spremljevalci. Eden izmed izdajalcev, baktrijski satrap Besos se je takoj nato oklical za kralja. Med njim in Aleksandrom, ki se je po Darejevi smrti tudi smatral za zakonitega naslednika perzijskih kraljev, je morala odločiti vojna. Trajala je tri leta, v katerih je Aleksander osvojil ves Iran in prodrl preko visokega Hindukuša v Baktrijo in Sogdiano do reke Jaksarta (Sir Darija). Besa je ujel in dal pribiti na križ. V novo osvojenih krajih je ustanovil mnogo mest, ki so se po njem imenovala Aleksandrije, najbolj na vzhodu ob reki Jaksartu Aleksandrijo Eshato (Skrajno). V vseh mestih je pustil močne posadke.

Ustanovitev Aleksan-

drije (331)

Bitka pri Gavgamelah in Arbelah

mi)

Osvojitev prestolnic

Darejeva smrt

Osvojitve do Jaksarta (330 - 327)

88

Pohod • Indijo (32?)

Pooratek po Indu

Nearhooa pot po morju

Aleksan- drova

Drniteo preko

Gedrozije

Aleksandro- va upraoa

Aleksander tudi zdaj še ni miroval. Njegova država je obsegala vse ozemlje nekdanje Perzije, a osvojiti je hotel še Indijo, ki ga je vabila s svojim bogastvom. Po dolini reke Kabula je vdrl v Pandžab, kjer je navezal pri- jateljstvo z nekaterimi indijskimi knezi; kralj Poros pa se je odločno uprl Aleksandrovemu prodiranju. V hudi bitki ob reki Hidaspu, v kateri je sodelovalo v P o r o v i vojski tudi mnogo slonov, pa je Aleksander tudi tega nasprotnika premagal. V spomin na to zmago je usta- novil mesto Nika jo (Zmago), svojemu konju Bukefalu v spomin pa je imenoval drugo mesto Bukefalejo.

Od domačega prebivalstva je izvedel, da se razprostira dalje proti vzhodu rodovitna dežela ob reki Gangesu, ki se izliva v vzhodno morje. Aleksander se je takoj odločil osvojiti tudi to deželo in doseči tako Okean in — kakor je mislil — skrajni vzhod sveta, toda prvič v življenju je moral popustiti, kajti njegovi najboljši vojni tovariši Makedonci, izčrpani po dolgoletnih bojih in sedemdeset- dnevnem trajnem deževju, so se uprli in mu niso hoteli slediti. Aleksander se je moral vrniti do Nikaje in od tam po reki Hidaspu in Indu do morja. Tam je svojo vojsko razdelil: en del pod vodstvom Nearha se je vrnil po morju vzdolž iranske obale do izliva rek Evfrata in Tigrisa; brodovje je imelo tudi znanstveno nalogo, dognati možnost stalne pomorske zveze z Indijo. Drugi del vojske pa je vodil Aleksander sam preko puščave Gedrozije (Beludži- stana), kjer je s svojo vojsko neznosno trpel radi po- manjkanja vode. Pravijo, da mu je nekoč prinesel vojak v čeladi vode, ki pa jo je Aleksander iztočil v pesek z besedami: »Zame je je preveč, za vse pa premalo.« Po težkih naporih skozi puščavo, v kateri je izgubil mnogo vojakov, se je 1. 524 vrnil v Perzijo.

Zdaj šele se je Aleksander lahko posvetil notranji ure- ditvi velikanske države, ki je segala od Jonskega morja do Indije. Države, v kateri so živeli zelo različni narodi, je hotel čimbolj zediniti. Vsi naj bi jo smatrali za svojo domovino, nihče naj bi se v njej ne čutil ponižanega. Tudi Aleksander sam se je prilagodil novim razmeram. Nič več ni bil nekdanji demokratični vladar, ampak bolj in bolj je prevzel način življenja perzijskih vladarjev. Od svojih

89

podanikov je zahteval, da ga častijo kakor prej perzijske kralje, vsak je moral pred njim pasti na kolena (proski- nezis), če ga je videl. Na dvor je klical vedno več doma- činov in jim podeljeval visoke službe. Makedonci, ki so še ostali pri njem, so postali radi Aleksandrovega vedenja nejevoljni in so često javno izražali svoje nezadovoljstvo. Pri nekem takem sporu je Aleksander umoril nekoč svojega najboljšega tovariša Klita, ki mu je v bitki pri Graniku rešil življenje. Kljub odporu njegove najbližje okolice pa je imelo Aleksandrovo prizadevanje uspeli. Po vsej državi se je začela širiti grška kultura, ki pa je prevzela marsikaj od starih orientalskih narodov. Nova kultura, ki je nastala v Orientu, je bila torej nekaka mešanica grške in orien- talske, imenujemo jo helenistično. Svoj višek je do- segla šele po smrti Aleksandra Velikega, ki je umrl ne- nadoma v Babilonu 1. "523, star šele 33 let.

Država je po njegovi smrti razpadla. Dolgo so bile borbe med njegovimi poveljniki za nasledstvo, končno so ostale na ozemlju Aleksandrove države tri večje države: Makedonija z Grčijo, ki si kljub odporu ni mogla priboriti neodvisnosti, država Selevkidov v Siriji s središčem v novo ustanovljeni Antiohiji in država P t o 1 e - mejevičev v Egiptu. Manjše samostojne države so bile še v Pergamu v Mali Aziji in na Iranskem višavju. Dasi je bila Aleksandrova država s tem razbita, je vendar v vseh novih državah helenistična kultura živela dalje in se razvijala. Posebno Ptolemejeviči so pospeševali njen razvoj. Njihova prestolnica je bila Aleksandrija, ki je postala, kakor nekdaj Atene, središče kulturnega sveta. Že prvi vladarji so ustanovili tam ogromen muzej, v katerem so se sestajali k znanstvenemu delu učenjaki iz raznih dežel. V muzeju so imeli na razpolago bogato knjižnico.'^ki je obsegala nad pol milijona zvitkov. Vsa dela grških, in orientalnih pisateljev so bila zbrana. Uče- njaki, ki jim je država nudila vse, kar so potrebovali za življenje, so imeli tu predavanja, ki so jih obiskovali učenci iz vseh delov sveta. Aleksandrija je torej že tedaj imela nekakšno univerzo.

Mesto pa se je razvilo tudi v prvo trgovsko središče ob Sredozemskem morju. Njegova lega po zahodnem

Ilelenistična kultura Aleksan-

drova smrt

Razpad Aleksan-

drove države

Aleksan- drija — kul-

turno sre- dišče

90

Grščina svetovni

jezik

Nilovem rokavu je bila za pristanišče zelo ugodna, kajti blato, ki ga prinaša Nil v morje, odnaša morski tok proti vzhodu. Aleksandrija je bila zato edino primerno mesto ob egiptovski obali, kjer so neovirano lahko pristajale ladje. Svetilnik v pristanišču je bil visok nad sto metrov in je svetil 55 km daleč na morje; smatrali so ga za eno izmed sedmerih čudes starega sveta. Po prekopih je bilo mesto zvezano z Nilom in Rdečim morjem. Ta zveza je imela za trgovino tistih časov isti pomen kakor danes Sueški prekop. Prebivalstvo Aleksandri je so tvorili največ Grki, mnogo pa je bilo tudi domačinov, Arabcev, Židov in celo črncev. V manjšem številu pa so bili zastopam vsi narodi ob Sredozemskem morju. Uradni jezik v Aleksandriji je bil grški in ves izobraženi svet je govoril v tem jeziku. Tudi v drugih državah, ki so nastale na razvalinah Aleksandrove države, je prevladovala grščina, ki je postala tako sve- tovni jezik.

Bojni VOZ

Rimljani Najstarejša rimska doba (?53—264 pr. ••.)

753 Ustanovitev Rima 753—510 boba kraljev

510 , Začetek rimske republike 510—287 Stanovski boji 510—272 Osvajanje Italije

451 Prvi pisani zakoni 5 st. Boji z Etrurci 366 Plebejci dosežejo kon-

zulat 387 Galci v Rimu

340—338 Osvojitev Lacija 327—290 Osvojitev Srednje

Italije (Samnitskc 287 Plebejci dosežejo ena- vojne)

kopravnost s patri- 282—272 Osvojitev južne Italije ciji (Tarent, Pir)

Lega Apeninskega polotoka. Apeninski polotok sega globoko v Sredozemsko morje; s Sicilijo, ki jo deli od njega le 3 km širok preliv in ki je oddaljena od Afrike približno 140 km, deli Sredozemsko morje v vzhodno in zahodno polovico. Preko vsega polotoka se vleče gorovje, ki se v srednjem delu približuje jadranski obali in pušča na zahodni strani širok, deloma valovit nižinski svet, na južnem delu polotoka pa se zaokrene proti zahodni obali, tako da je ravnina na vzhodni strani. Srednji del polotoka je torej zaprt proti Jadranskemu morju in teži proti zapadu, južni pa je široko odprt proti vzhodu. Ta zemlje- pisna lega daje gospodarju polotoka možnost, da obvlada široke predele v območju zahodne in vzhodne polovice Sredozemskega morja.

Prebivalstvo Apeninskega polotoka v prvih stoletjih rimske zgodovine. V najstarejši dobi rimske zgodovine je

92

prebivalo na Apeninskem polotoku več narodov. Najvažnejši med vsemi

ltaliki so bili indoevropski ìta- liki, ki so prebivali v vsem srednjem in južnem delu polotoka. ltaliki ni- so imeli enotne države, temveč so bili razdeljeni v mnogo plemen. V po- krajini južno od Tibère, imenovani Latium, je sta- novalo italsko pleme La- ti no v, na katerih ozem- lju je nastalo mesto Rim. Ostala italska plemena pa imenujemo s skupnim imenom Umbro-Sabe- lijce. Od teh so se po- zneje v zgodovini poseb- no odlikovali Sabinci, Ekvi, Umbri in Samni- čani. Dostop do morja so Italikom na jugu zapirala

Grki grška mesta, ki so imela v oblasti ozek obmorski pas <>d Tarenta na vzhodu pa še na sever od Neap- lja na zahodni obali. Tu- di vzhodna in južna oba- la Sicilije je bila grška. Grška posest na polotoku je bila tako pomembna, da so južni del Italije imenovali Veliko Grčijo (gl. str. 43). Zapadni del Sicilije in južne Sardi-

Kartaiani nije pa so zasedli Kar- tažani. ki so iz male fe- niške kolonije Kartagine

753

510

264

146

31 Kr. r.

Ï95

476 i

Ustanovitev Rima

Zač. republike

-i

J

<

<

Hanibal

Crakha

Marij-Sula

Cezar

o > • •• C • a

o >

O

m

D

•

Ul

. Avgust 0 a

Neron >

Trajan

Dioklecijan <

(•

Delitev zah. drž Ul

Propad Zah rlrr .dri. Ü

Pregled rimske zgodovine

93

na severni afriški obali obvladali velik del Sredozemskega morja. Ob Tiberi so Italiki mejili na E t r u r • e , ki so imeli že tedaj visoko razvito kulturo, zahodno od njih pa so prebivali Liguri. Padovo nižino so konec petega stoletja pr. Kr. zasedli Galci, Beneška ravnina pa je po- stala domovina ilirskih Venetov. Iliri so bili tedaj gospodarji tudi skoraj vse današnje Jugoslavije in Albanije, odkoder so se izselili tudi v Apuli jo v južni Italiji./

Rim v dobi kraljev (753—510 pr. Kr.). MestoRim so ustanovili Latini na gričevju ob Tiberi, nekaj kilometrov od njenega izliva. Tako so se izognili nezdravi močvirni obali in bili so varnejši pred morskimi roparji. Prvotni Rim je bil zelo majhen; zgrajen je bil na utrjenem griču Palatinu, že v dobi kraljev pa se je mesto razširilo še na bližnjih šest gričev. Središče razširjenega mesta je bilo na močno utrjenem griču Kapitolu. Rimljani so smatrali, da je bil Rim ustanovljen 1. 753 in so od tedaj naprej šteli leta.

Že v najstarejši dobi je bilo rimsko prebivalstvo raz- deljeno v patricije in plebejce. Patriciji so bili po- tomci najstarejših plemiških rodbin v mestu. Imeli so bogata veleposestva, na katerih so imeli naseljene tudi revnejše meščane, imenovane k 1 i e n t e , ker so bili pod njihovo zaščito. V mestu so si znali patriciji pridobiti že v dobi kraljev popolno oblast, vse ostalo prebivalstvo: trgovci, obrtniki in mali kmetje pa so bili brez pravic in so se imenovali plebejci. / ) ¡

Rim je kmalu poušianovitvi prevzel vodstvo latinskih plemen, ki so se združila v latinsko zvezo. Vendar pa se tudi tako ni mogel ubraniti etrurskemu prodiranju na jug. Etrurska država je bila takrat na višku svoje moči in je obvladala večino pokrajin okoli Tirenskega morja. Tudi zadnji rimski kralji so bili iz etrurskega rodu. Šele potem ko je začela etrurska moč propadati radi bojev s Kartažani in grškimi mesti, so se Rimljani osvobodili pod vodstvom patricijev. Zadnjega kralja iz etrurske rodbine so pregnali in osnovali republiko (510).

Na Rimljane so zelo vplivali kulturno močnejši sosedje Grki in Etrurci. Od Grkov so prevzeli pisavo, od Etrurcev pa so se zlasti učili stavbarstva. Pod vplivom obeh narodov se je tudi razvilo rimsko verstvo.

Etrurci

Liguri

Galci

Iliri

Ustanovitev Rima

Najstarejše rimsko

prebivalstvo

Rim — vodi- telj latinske

ZDcze

Vojna z Etrurci

Padec kraljestva

Grški in etrurski kulturni vplivi

94

Rimska vera Ker so bili prvi Rimljani poljedelci, so bili njihovi bogovi v tesni zvezi z naravo. Čuvarja polja sta bila Saturnus in Ceres, gozdni bog je bil F a u n u s , boginja ognja in domačega ognjišča pa Vesta. Rimljani so zelo častili tudi boga vojne Marsa, še bolj pa Jana, ki so ga upodabljali z dvema obrazoma: z enim je gledal

Kipi vestalk na rimskem foru

v preteklost, z drugim pa v bodočnost. Pred vsakim važnim sklepom, posebno ob začetku vojne, so Rimljani žrtvovali temu bogu.

Pod grškim vplivom so kmalu prevzeli grške bogove in jih po možnosti izenačili s svojimi, drugim pa dali latinska imena. Grškega Zevsa so častili Rimljani kot Jupitra, Hero kot Juno, Artemido kot Diano, Afrodito kot Venero, Ateno kot Minervo. Grški Hermes je postal pri Rimljanih Merkur, Hefajst V u 1 - k a n u s , gospodar morja Pozejdon Neptun, Apolon pa je obdržal svoje ime.

Mnogo bolj kakor Grki so Rimljani častili razne dobre in zle duhove. Vsaka hiša je imela poseben prostor, kjer so hranili slike ali kipe hišnih zaščitnikov 1 a r o v in p e n a t o v. Duše rajnih so imenovali Rimljani mane.

95

Poznali pa so tudi zle duhove f u r i j e , ki so kakor grške erinije brez usmiljenja preganjale vsakega grešnika^ O življenju na drugem svetu Rimljani niso imeli točnejših predstav.

Poseben svečeniški stan pontifikov, katerih vo- Rimsko ditelj je bil pontifeks maksimus (najvišji svečenik), je bogoslužje skrbel za bogoslužje. Njegova dolžnost je bila tudi ure- jevati rimski koledar. Boginji Vesti so služile svećenice vestalke, ki so morale paziti, da ni nikdar ugasnil ogenj v njenem svetišču. Augure so Rimljani prevzeli od Etrurcev; razlagali so voljo bogov iz ptičjega leta. Od Etrurcev so prevzeli tudi h a r u s p i k e , ki so skušali iz drobovja žrtvovanih živali spoznati bodočnost.

Bogove so častili Rimljani največ z daritvami. Postavljali so jim žrtvenike najprej na prostem, pozneje pa so jim kakor Grki gradili veličastna svetišča. Tudi velike svečanosti so imeli njim na čast. Znane so posebno Saturnali je, ki so trajale več dni v spomin na tiste lepe čase, ko so pod vlado boga Saturna živeli ljudje še v miru in veselju. Ves narod se je tedaj razveseljeval, otroci so bili obdarovani in tudi sužnji so se smeli udeležiti slav- nostne pojedine skupno z gospodarjem.

Rimske pripovedke o ustanovitvi Rima in o kraljih. Iz goreče Trojo (prim, trojansko vojno) se je rešil Je Enej s svojim ostarelim Enej očetom in sinom Askanijem. Po dolgih blodnjah po morju je končno dospel v deželo ob izlivu reke Tibère, kjer je vladal kralj Latinus. Tu ga jo prijazno sprejel in mu dal celo svojo hčerko Lavinijo za ženo. Nato jo Enej ustanovil novo mesto, ki ga je po ženi imenoval Lavinium. Njegov sin Askanius pa je ustanovil Albo Longo, kjer so še dolgo za njim vladali njegovi potomci. Enega od teh je vrgel nekoč s prestola lastni brat, njegovo hčer Reo Silvio pa je prisilil, da je postala ve- stalka. Toda Mars jo je vzel za ženo in rodila mu je dvojčka Romula liomul in Rema. Maščevalni stric je dal za kazen mater živo zakopati, otroka in Rem pa v košari vreči v naraslo Tibero. Ko je voda upadla, sta otroka ne- poškodovana obtičala na bregu, kjer ju je dojila Jupitru posvečena volkulja. Neki pastir je otroka nato vzgojil. Ko sta dorasla, sta usta- novila na kraju, kjer sta bila najdena, novo mesto. Toda nista se Ustanovitev mogla zediniti, po kom naj so imenuje. Sklenila sta iz ptičjega leta Rima dognati Voljo bogov. Šla sta vsak na svoj grič in čakala; Rem je naj- prej zagledal 6 jastrebov, takoj nata pa Romul 12. Po daljšem pre- piranju sta so zedinila, da so bogovi odločili v korist Romulu. Vendar pa je Rem še nadalje črtil brata. Ko je Romul okoli nove naselbine

96

Rim pod Romulom

Ugrabitev Sabink

gradil nizko obzidje, je Rem to obzidje z zasmehovanjem preskočil. V jezi je Romul zato svojega brata ubil.

Da bi povečal število prebivalstva, je Romul Rim proglasil za azil, to je za kraj, kamor so se lahko zatekli in bili varni vsi. ki so kakorkoli grešili proti zakonu. Na ta način se je močno povečalo po- sebno moško prebivalstvo, manjkalo pa jim je žena. Zato je nekoč pri- redil velike svečanosti, na katere je povabil tudi sosedne Sabince z že- nami in hčerami. Sredi svečanosti pa so Rimljani dekleta pograbili in jih odnesli v svoje domove, Sabince pa so pregnali. Kmalu nato so Sabinci

Rimska volkulja vA/V

napadli Rim, toda ugrabljene Sabinke so jih pregovorile, da so sklenili z Rimljani prijateljstvo in zvezo. Določeno je bilo, da se bodo od zdaj naprej v Rimu menjavali kot vladarji Rimljani in Sabinci.

Numar Že po Romulovi smrti je bil izvoljen za kralja Sabinec Numa Pompilius Pompilius. Bil je miren vladar, ki je baje dal mestu prve zakone in

uredil rimsko vero. Iz časa njegove vlade je baje svetišče boga Jana, ki je bilo v času vojne vedno odprto v znamenje, da je tudi bog z Rimljani na bojnem polju, zaprto pa le v miru. Pravijo, da je bilo zaprto le trikrat v zgodovini rimske države.

Rimljani so poznali vsega sedem kraljev. Njim so pripisali vse uredbe, ki so bile v poznejših stoletjih v Rimu v veljavi. O zadnjih treh kraljih pravijo, da so bili etrurskega rodu, iz česar sklepamo, da

Tarkoinius je bil Rim tedaj pod etrursko oblastjo. Zadnjega kralja Tarkvinia Su- Superbus perba (Ošabnega) pa so Rimljani pregnali. Bil je baje zelo samovoljen, ni

se oziral na senat in narodno skupščino, ni spoštoval zakonov, posebno pa se je zameril patricijem, ker jih ni dovolj upošteval. V vojnah je imel velike uspehe in mesto Rim je olepšal z mnogimi novimi stavbami.

u^

97

Vendar je čutil, da so Rimljani z njim nezadovoljni, zato je poslal vprašat delfsko preročišče za svojo usodo. Njegov sorodnik Brutus je tam izvedel, da bo zavladal v Rimu tisti, ki bo prvi poljubil svojo mater. Ko so se poslanci vračali, se je Brutus spotaknil in poljubil mater zemljo. To so smatrali za božji migljaj, uprli so se pod Brutovim vodstvom in pregnali vso rodbino Tarkviniev. Brutus je postal prvi konzul nove republike, ki jo je ščitil z vso strogostjo pred vsemi sovražniki. Ko so poskušali pristaši pregnanega Tarkvinia spet dobiti oblast nad mestom, jih je Brutus kaznoval s smrtjo, čeprav sta bila med zarotniki tudi njegova sinova. S tem je dokazal, da mu je bila domovina več kakor ljubezen do lastnih sinov.

Ureditev rimske republike. Voditelji odpora proti kraljem so bili patriciji, ki so v novo osnovani republiki prevzeli vso oblast (vlada aristokracije). Mesto kralja sta zdaj vladala dva konzula, ki sta bila izvoljena iz vrst patricijev za eno leto. Le če je bilo mesto v hudi stiski in je bilo potrebno enotno vodstvo, so izvolili iz vrst senatorjev diktatorja, ki je imel neomejeno oblast, toda največ za šest mescev. Sicer pa je bila najvišja oblast v mestu senat; kajti senatorji so bili dosmrtni in so odločevali o vseh državnih poslih; konzula sta le izvrševala njegove sklepe. Ker je bila večina senatorjev iz patricijskih rodbin, niso mogli plebejci odločati pri vodstvu države. Tudi na- rodna skupščina, v kateri so sodelovali patriciji in plebejci, je bila urejena tako, da so imeli odločilna besedo prvi. Skupščina je namreč glasovala po stotnijah (centurijah), ki jih je bilo skupaj 193 in od katerih so si jih zagotovili patriciji 98. Tako so imeli večino« in so vedno lahko pre- glasovali plebejce. %

Borbe plebejcev za enakopravnost. Z razvojem trgo- vine se je moč nekaterih plebejskih rodbin zelo povečala in vedno bolj so se čutile zapostavljene za patricijskimi. Pa tudi mali plebejski kmet je bil nezadovoljen. Zanj je bila najtežja vojaška obveznost. Oboroževati se je moral na lastne stroške, hudo pa je bil prizadet tudi, ker je ostalo njegovo polje v času odsotnosti zanemarjeno. Neza- dovoljnost je večalo tudi to, da so Rimljani novo osvojeno zemljo (ager publicus) vedno razdelili le med patricije, za katere so delali klienti in sužnji. Mnogo plebejcev se je moralo zadolžiti, ker niso mogli zmagovati vseh bremen.

Brutus in njegova

Konzula

Diktator

Senat

Narodna skupščina (comitia

centuriata)

Vzroki borb

Rinter-štmkelj: Zgodovina.

98

Način borbe

Proi uspehi: Ljudski

tribuni in tributna

skupščina (comitia tributa)

Pripovedka • Koriolanu

Če pa dolga niso plačali ob določenem roku, so jim upniki lahko zarubili posest in jih napravili za sužnje.

Senat je odbijal vse plebejske zahteve po izboljšanju. Njegova nepopustljivost je privedla končno tako daleč, da so se plebejci izselili iz mesta. To bi lahko postalo za Rim usodno, kajti plebejci so tvorili večino prebivalstva in rimske vojske. Zato so morali patriciji popustiti: popra- vili so težke določbe o dolgovih in dali plebejcem dva zastopnika, imenovana tribuna, ki sta imela pravico, da zavržeta vse sklepe senata, ki bi bili nasprotni ple- bejskim težnjam. Tribuna sta bila nedotakljiva (sakro- sanktna); sklicevala sta narod na posebno skup- ščino, ki je volila po mestnih okrajih (tribusih). Na tej skupščini, na kateri so smeli glasovati tudi osvobojeni sužnji, so imeli plebejci zagotovljeno večino.

Kako težko so patriciji izročili oblast iz rok, nam poučno kaže pripovedka o Koriolanu. Koriolanus je bil patricij in velik nasprotnik plebejcev. Ko je nekoč vladala v Rimu lakota, je senat naročil žito iz Sicilije. Toda Koriolanus ga je hotel razdeliti le med patricije, med plebejce pa samo, če bi se odpovedali tribunom. Radi tega je nastalo v mestu tako ogorčenje, da je moral Koriolanus zbežati k rimskim sovražnikom Volskom. Te je pregovoril, da so napadli Rim (prim. Alkibiada). Strašno so opustošili vso rimsko okolico in mesto samo je bilo v nevarnosti. Tedaj je stopila pred Koriolana njegova mati in ga prosila, naj prizanese rodnemu mestu. Koriolanus je Volske pregovoril, da so se vrnili, bil pa je sam umorjen od razjarjene vojske.

Proi napi- Tribuni so najprej odločno zahtevali, da se zapišejo sani rimski postave, kajti do zdaj so v Rimu sodili po starih nenapi-

sanih, Joda že trdno ukoreninjenih običajih. Ker plebejci niso mogli postati sodniki, so patriciji lahko sodstvo izrab- ljali v škodo plebejcev. Tribuni so s svojimi zahtevami pro- drli. Določeno je bilo 10 mož (decemvirov), ki so napisali zakone na 12 bronastih ploščah. Te so bile javno razstavljene na rimskem trgu (foru), da si jih je lahko vsak ogledal. Te odločbe so postale temelj vsega rimskega prava.

Tem plebejskim uspehom so sledili kmalu novi. Pri- znana je bila veljavnost zakonov med člani patri- cijskih in plebejskih rodbin, še važnejše pa je bilo, da so kmalu nato plebejci dosegli pravico do vseh državnih služb.

zakoni (451 pr. Kr.)

Dostop do oseh drž.

služb (366)

99

Postati so mogli edili, ki so morali skrbeti v Rimu za javne igre, pretorji, ki so imeli sodno oblast, kve- s t o r j i, ki so bili konzulovi pomočniki in so nadzirali državno blagajno in davčno upravo, in celo cenzorji, ki so prvotno odmerjali davke po višini premoženja, a so pozneje postali za konzulom najvišji državni uradniki: smeli so celo izključiti nevredne člane iz senata in imeno- vati nove in imeli so nadzorstvo nad vsem državnim pre- moženjem, razen nad državno blagajno. Ko so dosegli še konzulat (366), so bili plebejci skoraj enakopravni patri- cijem. Razlike med njimi so polagoma popolnoma izginile. Stara narodna skupščina, ki je volila po centurijah, in ki je bila urejena tako, da je ščitila patricije pred plebejci, je zdaj izgubila svojo veljavo; njeno mesto je vedno bolj zavzemala tributna skupščina, katere odločbe so končno dobile zakonsko moč za ves narod (287).

Stanovski boji v Rimu so bili s tem končani, razlike med patriciji in plebejci so izginile in vsi državljani so bili enakopravni. Vendar pa v Rimu ni bilo prave demokracije kakor n. pr. v Atenah, ker nižje ljudstvo ni moglo izrabiti pravic, ki si jih je pridobilo v dolgotrajnih borbah za enakopravnost. Državne službe namreč niso bile plačane in zanje so se lahko potegovali le člani bogatih rodbin. Tako se je namesto stare razlike med patriciji in plebejci pojavila v Rimu nova razlika med maloštevilnimi bogataši in širokimi plastmi revnejših slojev. Bogataši so se vedno bolj ločili od ostalega ljudstva in so ustvarili novo d e - ñamo plemstvo. Le težko si je pridobil član revnejše rodbine dostop v njihove vrste. Če se mu je to posrečilo, so ga imenovali »novega človeka« (homo novus); že po tem nazivu vidimo, kako globok je bil prepad med njimi in ljudsko množico.

Mlada republika v boju za obstoj. Vsi plebejski uspehi v borbi za enakopravnost so bili v tesni zvezi z borbami mlade rimske republike za obstoj. Stalne vojne s sosedi so prisilile patricije, da so popuščali plebejcem, ker so potre- bovali njihovo vojaško silo; število patricijev v vojski je bilo namreč mnogo premajhno. Pa tudi mir med obema strankama je bil v težkih preizkušnjah mlade republike nujno potreben. Od prvega leta obstoja republike je bila

Plebejci dosežejo popolno

enakoprav- nost (28?)

Pooečanje razlike med bogataši in ljudstvom

Notranji boji o Rimu

nevarnost pred sosednimi narodi stalna, še huje pa je bilo, da so bili sovražniki republike v mestu samem. Že prvi konzul Brutus je moral s silo zatreti v mestu upor pristašev izgnanega kralja (gl. str. 97).

Boji Nevarnost je grozila Rimu posebno od sosednih Etrurcev, z Etrurci ki so bili v prvih letih rimske republike še vedno najmočnejša

sila na Apeninskem polotoku. Dasi so Rimljani etrurske kralje pregnali iz Rima, nevarnost s tem še ni bila odstra- njena. Še mnogo težkih borb je bilo med njimi, v katerih so morali Rimljani zbrati vse sile, da so lahko ohranili težko pridobljeno svobodo pred močnejšim nasprotnikom. Večkrat je etrurska vojska prodrla prav do Rima, težke pogoje so morali prevzeti Rimljani, toda njihova vztrajnost in lju- bezen do rodnega mesta sta končno vendarle vedno zmagali. To je doba najbolj junaških borb starih Rimljanov; o njih je ohranjenih mnogo pripovedk, ki so še pozne potomce navduševale in učile požrtvovalnosti in nesebičnosti, kadar gre za blagor domovine.

1'ripooedke Najtežjo preizkušnjo je moral prestati Rim v bojih z etrurskim o bojih kraljem Porzeno iz mesta Kluzija. Težke borbe z njim so Rimljani

z Etrurci olepšali z mnogimi junaškimi pripovedkami. Ko je Porzcna osvojil že vse ozemlje do Tiberc in premagal Rimljane tik pred Rimom in je bila nevarnost, da Etrurci za bežečimi Rimljani vderejo preko mostu čez Tibero v mesto, se jim je postavil pred mostom v bran Rimljan

Horucius Horacius Kokles. Z brezprimernim junaštvom je zadržal Etrurce, dokler Kokles niso Rimljani za njegovim hrbtom porušili mostu. Nato šele se je

pognal v reko in jo srečno preplaval, dasi so Etrurci streljali s pušči- cami za njim.

Porzena je Rim nato obkolil. V mestu je nastala lakota; tedaj se O Muciju je odločil mladi Mucius, da Porzeno umori. Z zvijačo se je vtihotapil

Sceooli v etrurski tabor, kjer je umoril nekega kraljevega svetovalca, misleč, da je bil kralj. Takoj nato so ga prijeli in peljali pred Porzeno, ki je skušal iz mladeniča zvabiti rimske vojaške tajnosti. Ker ta ni hotel ničesar izdati, je ukazal kralj, naj pripravijo ogenj za mučenje. Tedaj je Mucius brez obotavljanja vtaknil desnico v ogenj, da mu je zgorela. Kralja in vse navzoče je prizor tako pretresel, da mu je podaril svobodo. Preden pa je Mucius odšel, je še povedal kralju, da se je v Rimu zaklelo 300 njegovih tovarišev, da ga umore, čeprav bi morali vsi plačati svoj načrt z življenjem. Ta Mucieva neustrašenost, kateremu so Rimljani nadeli priimek Scevola (Levični), je Porzeno tako pre- strašila, da je Rimljanom ponudil mir; dati pa so mu morali del ozem- lja in 20 odličnih mladeničev in deklet za talce.

101

Med talci se je posebno odlikovala Klelija, ki je pregovorila O Kleliji nekaj svojih tovarišic, da so ponoči ušle iz etrurskega tabora in pre- plavale Tibero. Rimski senat pa je sklenil, da je treba vsako pogodbo izpolnjevati, in jo zato ubeglim talkam ukazal, da se vrnejo k Porzeni. Ta je bil nad junaštvom teh deklet tako presenečen, da jim je vrnil svobodo.

Vojne z Etrurci so trajale več kakor 100 let. Prenehale Boji z Galci so šele tedaj, ko so začeli napadati Etrurce od severa Galci. Rimljani so takoj spoznali, da so Galci mnogo nevarnejši sovražniki kakor Etrurci. Galci so hitro prodirali proti jugu. Ko so oblegali mesto Kluzij, in je bila nevarnost, da Napad na etrurska moč popolnoma propade, so Rimljani poslali po- FArurijo slance, da bi posredovali med sovražnikoma. Kajti vedeli so, da pride na vrsto tudi Rim, če pade Etrurija. Toda galski vodja Bren je odklonil vsako posredovanje, nakar so se rimski poslanci pridružili obrambnim četam mesta Kluzija. To je bila očitna kršitev tedaj veljavnih vojaških običajev; zato je Bren zahteval od Rimljanov, da mu izroče krivce. Senat, ki je bil vedno na strani pravice, je hotel Brenovi pravični zahtevi ugoditi, toda rimski narod se je na skup- ščini temu uprl. Takoj nato je Bren opustil obleganje Klu- Napad na zija in pridrl pred Rim. Ob rečici Aliji tik pred Rimom je Rim (?8?) premagal rimsko vojsko in takoj nato zavzel tudi rimsko mesto. Le močno utrjeni Kapitol se je junaško upiral ljutim galskim napadom. Po večmesečnem brezuspešnem obleganju je končno Bren sklenil z Rimljani mir, toda plačati so mu morali velikansko vojno odškodnino v zlatu. Še dolgo po tem miru so Rimljani čutili gospodarske posledice tega miru. *

Boji z Galci pa s tem niso prenehali, leto za letom so se ponavljali njihovi napadi. V teh vojnah se je rimska vojska izvežbala in izpopolnila, da je bila kos težkim na- logam, ki so jo čakale.

Vojne za osvojitev Italije. Sredi 4. stol. je prenehala neposredna nevarnost za obstoj rimske države. Etrurska in galska moč je oslabela, nastopila pa je nova nevarnost za Rim pred latinskimi zavezniki. Rim je namreč nad svobod- nimi člani latinske zveze polagoma dosegel nekakšno hege- monijo (prim, razmerje Aten do atiško-delske zveze), kar je privedlo do oboroženega odpora. Zavezniki, ki so trdili, da

Okrepitev rimske voj- ske D galskilt

oojnali

Rim o borbi z latinsko

zvezo (740 — 338)

102

Pripooedke iz teh bojeo:

Manlius Torkoatus Decius Mus

Rim zavlada Latincem

(338)

Samnitske vojne

02? - 290)

Rim gospo- dar srednje

Italije

je Rim prekršil latinsko zvezno pogodbo, so napadli mesto z veliko premočjo. Tedaj pa se je pokazalo, da je Rim v dolgih bojih zadnjih 150 let toliko napredoval, da se je lahko ubranil tudi tega nevarnega sovražnika. Da je bila borba ostra in težka, pričajo tudi pripovedke o tej vojni.

O konzulu Manliu Torkvatu pišejo, da je dal umoriti sina, ker jo kljub prepovedi ubil v dvoboju nekega Latinea. Ta primer nam kaže, da je bila tedaj rimska vojska zelo disciplinirana, radi česar tudi laže razumemo njene velike uspehe. Drugi konzul Decius Mus pa je v tej vojni sam padel. Pravijo, da je pred bitko sanjal, da bo zmagala tista vojska, katere poveljnik bo žrtvoval svoje življenje v boju. Ko se je rimska vojska že začela umikati, se je baje konzul pognal v najhujši bojni metež, v katerem je bil ubit. Vojska, ki je vedela za njegove sanje, je videla v tem znamenje, da so ji bogovi naklonili zmago. Z novim pogumom je napadla sovražnika in zmagala.

Po teh vojnah so Rimljani latinsko zvezo razpustili. Nekaterim mestom so priznali rimsko meščanstvo, druga pa so si pokorili. Takoj nato so sklenili še obrambno zvezo z nekaterimi mesti v Kampaniji, katero so ogrožala samnitska plemena, ki so prodirala iz notranjosti proti morju. To je moralo povzročiti novo vojno med Rimom in Samničani.

Vojna s Samničani je zopet vzpodbudila vse stare rimske sovražnike, da so se združili v protirimsko zvezo. Etrurci in Galci so ogrožali Rim s severa, Umbrijci pa od vzhoda. Rimljani so lahko pridobili na svojo stran samo nekatera plemena v Apuliji. Ti zavezniki seveda niso zadostovali in rimska vojska je pretrpela marsikak neuspeh. Kp je bila nato vsa rimska vojska zajeta v Kaudinskih soteskah, so morali Rimljani sprejeti vse pogoje, ki so jim jih stavili Samničani. V tem najtežjem trenutku, ko so bili vsi pre- pričani, da je Rim izgubljen, pa senat ni klonil. Z občudo- vanja vredno požrtvovalnostjo je vztrajal \ borbi, ki je končno res dovedla do zmage rimskega orožja. Uspeh teh vojn je bil za Rimljane nepričakovano velik: postali so gospodarji vse srednje Italije, Etrurci, italska plemena v srednji Italiji in Samničani so morali priznati rimsko oblast. Meje rimske države in njenih zaveznikov v južni Italiji so že zadele na grška obmorska mesta.

Nekatera grška mesta so kmalu uvidela, da je najbolje navezati z gospodarji zaledja prijateljske stike. Druga pa

103

so se čutila radi rimskega poseganja na morje ogrožena. Posebno Tarent, ki je bil najbogatejše in najvažnejše trgovsko središče v južni Italiji, se je bal, da ne bi trpele njegove trgovske zveze. Nasprotje je kmalu privedlo do vojne. Tarent je lahko postavil na bojno polje sicer veliko vojsko, ki pa se ni mogla meriti z Rimljani, ker je bila sestavljena iz najemnikov, ki so se borili za denar, ne pa iz ljubezni do domovine kakor Rimljani. Zato so bili od Rimljanov premagani, kljub temu da so jim pomagali Sam- ničani, ki so se spet uprli. Tarenčani so bili prisiljeni, da so poklicali na pomoč epirskega kralja Pira, ki je pripeljal v Italijo dobro izvežbano grško vojsko, v kateri je imel tudi slone.

Prvi spopad med grško falango in rimskimi legijami je bil pri Herakleji (280) in se je končal za Rimljane porazno. Rimska vojska je bila tako uničena, da je Pir lahko brez večjega odpora pridrl do Rima, katerega pa ni napadel. Že prihodnje leto se je nova rimska vojska udarila s Pirom pri A u s k u 1 u , kjer je Pir sicer še zmagal, toda s takimi izgubami, da še danes imenujemo z mnogimi žrtva- mi pridobljeno zmago »Pirovo«. Pir ni zmage izkoristil; dal se je zaplesti v nov spor na Siciliji in tako pustil Rimljanom časa, da so na novo uredili novo vojsko. Ko se je po treb letih vrnil iz Sicilije, ga je rimska vojska odločno premagala pri Bcneventu (275). Vrniti se je moral v Grčijo, Rim- ljani pa so postali gospodarji vse južne Italije. Tudi uporni Samničani so se morali vdati.

S temi zmagami je rimska država postala gospodarica vsega Apeninskega polotoka do Padove nižine. Največ za- slug za te uspehe je imel senat, ki ni klonil tudi tedaj, ko so vsi obupali, in pa rimska vojska, ki je zmagovala nad šte- vilnejšimi italskimi narodi radi boljše organizacije in discipline.

V vseh novo osvojenih pokrajinah so Rimljani usta- novili mesta, v katerih so nastanili stalne vojaške po- sadke. Prebivalstvo teh mest, ki so bila zvezana med seboj in z Rimom s krasnimi cestami, je obdržalo tudi tam vse pra- vice rimskih meščanov. Smeli so voliti in biti izvoljeni kakor meščani, ki so bivali v Rimu. Z ostalimi mesti pa so Rim- ljani sklenili zavezništvo. Rimski zavezniki niso imeli

Prodiranje v južno lialijo

Vojna s Tareniom

(282 — 272)

Bilke s Pirom

Rimljani gospodarji]

južne Italije (272)

Urediteo rimske države

104

Nastanek rimskega naroda

pravic rimskih meščanov in torej niso mogli vplivati na vodstvo države, ohranili so notranjo samoupravo, Rim- ljanom pa so morali ob vojni pošiljati po pogodbi določeno število vojske. Zavezniška grška mesta so postala za Rim- ljane še posebno važna, ker so jim dala brodovje, tako da je Rim postal tudi pomorska sila.

Nova država, ki je obsegala ves Apeninski polotok, je bila torej rimska država, ki so jo vodili le rimski me- ščani, ne pa italska, ker so bili vsi. ostali italski prebi- valci brez vpliva na vodstvo države. Iz različnih narodov Apeninskega polotoka je polagoma pod vplivom Rima na- slajal nov enoten narod, ki je sprejel latinski jezik Rimljanov.

Doba punskih vojn (264—146)

264—241 Prva punska vojna (Rimljani osvoje Sicilijo) 238 Osvojitev Sardinije in Korzike

229-228 Vojna z Iliri do 222 Osvojitev Padove nižine

218—201 Druga punska vojna (Hanibal). Rimljani dobe Hispanijo in gospodarsko premoč v za- hodnem delu Sredozemskega morja

181 Ustanovitev Akvileje 149—146 Tretja punska vojna. Porušen je Kartagine 148—146 Osvojitev Makedonije in Grčije

Nasprotje med Grki

itn Kartažani

Vzroki spora med Rimljani in Kartažani. Borbe za Ita- lijo so zahtevale od Rimljanov toliko sile, da se niso mogli spuščati še v boje za oblast na morju. Rimljani so bili le močna kopna sila. Ko pa je bila Italija osvojena, so postali Rimljani tudi gospodarji grških mest v južni Italiji, ki so živela v stalnem sporu s Kartažani. Ta borba je bila za nje življenjskega pomena, kajti mesta so mogla živeti le od trgovine. Odkar je Kartagina dosegla odločilno premoč v vsem zahodnem delu Sredozemskega morja, se je to na- sprotje še poostrilo. Z osvojitvijo južne Italije po Rimljanih

105

pa so dobili v Kartažanih mesto Grkov mnogo nevarnejšega sovražnika, kajti rimska država kot gospodarica vsega Ape- ninskega polotoka je morala dobiti tudi na morju vpliv, ki ji je pripadal že po njeni zemljepisni legi.

Do odprtega spora med Rimljani in Kartažani je prišlo na Siciliji. Sicilija je bila za Kartažane važna iz gospodar- skih in vojaških razlogov, kajti če bi zasedli Sicilijo sovraž- ni ki4 bi lahko stalno ogrožali središče kartažanske države. Če pa bi se Kartažanom posrečilo osvojiti Sicilijo, bi se s tem zavarovali pred napadi s severa in sami iz Sicilije obvladali važne pomorske zveze v Sredozemskem morju. Zato so Kartažani porabili mnogo sile, da bi postali gospo- darji otoka, toda kljub vsem naporom se jim to ni posrečilo radi odločnega odpora grških kolonij. Zasedli so le zahodni del otoka.

Že nekaj let po osvojitvi južne Italije pa se je pojavil poleg Grkov in Kartažanov Rim kot tretji tekmec za posest Sicilije. Za Rimljane je bila Sicilija važna poleg drugega tudi radi izvoza žita, s katerim so lahko preskrbeli vedno številnejše rimsko prebivalstvo.

Prva punska vojna (264—241). Radi malenkostnega spo- ra se je razvnela dolgotrajna vojna med Rimljani in Karta- žani, ki jo imenujemo punsko, ker so Rimljani Kartažane imenovali tudi Punce. Grki na Siciliji so se v tej vojni pri- ključili Rimljanom. Sovražnika sta si bila po svojih močeh povsem različna. Rimljani so bili gospodarji na kopnem, kajti Kartažani se s svojimi najemniki niso mogli upirati preizkušeni rimski vojski. Pač pa so bili v začetku vojne popolni gospodarji na morju; brodovje, ki so ga dobili Rim- ljani od grških zavezniških mest, je bilo za dosego uspehov na morju preslabotno.

Prve uspehe so dosegli Rimljani na Siciliji. Osvojili so več važnih kartažanskih mest, nekaterih obmorskih trdnjav pa niso mogli zavzeti, ker jih je z morja podpirala punska mornarica. Po štirih letih so Rimljani uvideli, da vojne ne bodo mogli odločiti zase brez močnega brodovja. Zato so v nekaj mescih hitro zgradili okoli 120 ladij (penter — petero- veslač), ki so imele na sprednjem krovu okoU 10 m dolg most, ki so ga lahko spustili na sovražno ladjo in po njem

Nasprotje med Rim- ljani in

Kartažani

ì'aìnosi Sicilije: A) za

kartaiane

•) •• Rimljane

Moč Rima in Kartagine

Prvi rimski uspehi na

Siciliji

Rimljani zgrade

brodovje

106

¿maga pri Milah (260)

Rimski neuspeh o Afriki

Neodločene borbe

na Siciliji

Odločilna zmaga pri Egatskih

otokih (241)

Osvojitev Sardinije

in Korzike (238)

Zagotovitev varnosti

na Jadranu

navalili na nasprotnika. Ta iznajdba je Rimljanom omogo- čila, da so kljub slabšim mornarjem dosegli tudi na morju zmago nad izurjenimi kartažanskimi pomorščaki. Prva bitka novega rimskega brodovja je bila pri Milah; Rimljani so po mostovih vdrli na sovražne ladje in zmagali, kajti borili so se kakor na suhem. Kartažani takega boja niso bili vajeni in so podlegli.

Kljub tej zmagi pa je vojna trajala dalje, ne da bi mogla katera stranka doseči odločilno zmago. Tedaj je senat sklenil, da napade Kartažane v Afriki. Izvedbo tega načrta je poveril konzulu Regulu. Ko se je rimska vojska pojavila v Afriki, so bili Kartažani tako presenečeni, da so prosili za mir. Toda rimski pogoji so bili nesprejemljivi. V naglici so zbrali Kartažani odlično najemniško vojsko, ki je Rimljane pri Tunesu premagala.

Vojna se je nadaljevala zopet na Siciliji, kjer je vodil Kartažane odlični vojskovodja Hamilkar Barkas. Vendar nobena stran ni mogla doseči večjega uspeha. Oba nasprot- nika sta bila že izčrpana. Tedaj so rimski meščani iz lastnih sredstev zgradili novo brodovje, ki je doseglo pri Egatskih otokih odločilno zmago.

V mirovni pogodbi so morali Kartažani nato poleg ve- like vojne odškodnine priznati Rimljanom vso Sicilijo, ki je postala prva rimska provinca. Province so imeno- vali Rimljani osvojene pokrajine izven Italije. Imele niso nobenih pravic; upravljali so jih od senata določeni uradniki.

Z zmago nad Kartažani so Rimljani postali tudi važna pomorska sila. Po končani vojni so izrabili še nemire karta- žanskih najemnikov na Sardiniji in Korziki ter oba otoka zasedli in ju pretvorili v drugo rimsko provinco.

Vojne z Iliri (229—228). Radi pritožb grških zavezniških mest v južni Italiji so se morali Rimljani kmalu zaplesti tudi v spor z Iliri. Ti so namreč izrabili dolgotrajno punsko vojno in ogrožali svobodno trgovino v Jadranskem morju. Na svojih majhnih ladjah so spretno napadali in plenili trgovske ladje brez izjeme. Rimljani so se najprej pritožili pri ilirski kraljici Tevti v Skadru; ker pa pritožbe niso zalegle, so poslali močno brodovje in kraljico prisilili, da

107

se je zavezala, da ne bo nobena ilirska ladja več plula na jug od mesta Lisa (Lješa). Nekatera obmorska mesta v da- našnji Albaniji so tedaj sprejela rimsko zavezništvo.

Istočasno so se Rimljani bojevali tudi z Galci v Padovi nižini. Po večletni vojni so njihovo deželo spremenili v provinco Tostransko Galijo (Gallia Cisalpina).

Druga punska vojna (218—201). Izguba Sicilije, Sar- dinije in Korzike je Kartažane prisilila, da so si poiskali novih trgovskih oporišč v Hispaniji. Hamilkar in njegov zet Hasdrubal sta v nekaj letih osvojila skoraj ves polotok do reke Ebra. Novo osvojene pokrajine so nudile Karta- žanom izborne vojake in bogate denarne vire.

Rimljani so s skrbjo gledali rastočo kartažansko moč. Zato so navezali prijateljske stike z grškimi kolonijami na vzhodni obali Hispanije, nakar se jim je še posrečilo skleniti s Kartažani pogodbo, po kateri slednji niso smeli osvajati dežele severno od reke Ebra.

Kljub tej pogodbi je bilo razmerje med Rimljani in Kartažani skrajno napeto. Še bolj pa se je poostrilo, ko je kartažanska vojska izvolila po Hasdrubalovi smrti Hamil- karjevega sina Hanibala za poveljnika. Hanibal, ki so mu že v rani mladosti vcepili brezmejno sovraštvo do Rimljanov, ni priznaval nobene pogodbe z Rimljani več. Napadel in osvojil je mesto Saguntum, čeprav je imelo z Rimljani pogodbo o vzajemni pomoči. Rimljani so se pri- tožili v Kartagini in zahtevali, da jim izroče Hanibala. Ker kartažanski mestni svet ni pristal na rimske zahteve, so mu napovedali vojno.

Rimljani so mislili, da se bo vojna odločila v Hispaniji, toda njihove načrte je preprečil Hanibal. S 50.000 možmi, 9000 konjeniki in 37 sloni se je napotil iz Hispanije preko Pirenejev, današnje južne Francije in je prekoračil v začetku jeseni leta 218 Alpe. Prehod preko Alp je bil tako težaven, da je izgubil Hanibal polovico svoje vojske. Z ostalo vojsko se je nenadoma pojavil v Padovi nižini, premagal dve rimski vojski in pridobil na svojo stran pred kratkim pokorjena galska plemena. Drugo pomlad je krenil dalje proti jugu, premagal v Etruriji ob Trazi- menskem jezeru novo rimsko vojsko in si odprl pot

Osvojitev Padove

nižine (222)

Kartažan- sko prodi-

ranje o Hispanijo

Rimski odpor

Hanibal izzove oojno

¡lanibalov pohod preko

Alp (21•)

Hanibalove zmage

(21? — 216)

108

Kane (216)

XODì

Hanibalovi zavezniki

Hanibal pred Rimom

Poslabšanje položaja

za Hanibala

Rimski vpad v Afriko

Odločitev pri Zami

(202)

do Rima. Toda mesta ni napadel. Hotel je prej osvojiti južno Italijo in si pridobiti tam novih zaveznikov. Rimljani so v stiski izvolili za diktatorja K v. Fabia Ma- ksima, ki je Hanibalu neprestano sledil, toda se ni spuščal v odločilno bitko, ker je slutil, da bo moč Hani- balova v Italiji polagoma začela pešati. Rimljani njegovega pametnega ravnanja niso razumeli, dali so mu priimek Cunctator (Obotavljalec), po preteku njegove diktatorske dobe pa so poverili vodstvo novo izvoljenima konzuloma. Ta dva sta se spustila s Hanibalom v bitko pri K a n a h. Doživela pa sta poraz, kakršnih je le malo v zgodovini. Od rimske vojske, ki je bila mnogo večja od Hanibalove, so se rešili le borni ostanki.

Po tej zmagi se je priključila Hanibalu vsa južna Italija, Sicilija in celo makedonski kralj Filip. Poveljstvo nad Rimljani je zopet prevzel Kv. Fabius, ki se pa nekaj let ni hotel udariti v nobeni večji bitki. V tem času se je Hanibal nekoč nenadoma pojavil pred Rimom. »Hanibal pred vrati!« so vpili prestrašeni meščani, vendar pa mesta spet ni napadel. Važni boji so bili v teh letih tudi na Siciliji, kjer so Rimljani oblegali Sirakuze, ki so padle šele po dolgem obleganju; meščani so se branili z obrambnimi napravami, ki jih je izumil v mestu živeči učenjak Arhimedes.

V tej dobi je Hanibalova sila v Italiji začela pešati, ker mu Kartažani niso dajali zadostne podpore v denarju in vojakih. V neprestanih bojih se je Hanibalova vojska tako zmanjšala, da je moral poklicati na pomoč svojega brata iz Hispanije. Toda Rimljani so po vohunih izvedeli za njiju načrt in so z vsemi silami štrli bratovo vojsko, še preden se je mogla pridružiti Hanibalu. Po tem udarcu se je Hanibal umaknil v obrambo in Rimljani so dobili možnost, da so prepeljali velike oddelke svoje vojske pod vodstvom Publia Kornelia Scipiona v Afriko. Kartažani v Afriki niso imeli na razpolago dovolj vojaštva, zato so poklicali iz Italije Hanibala. Pri Zami pa je bila kljub temu njihova vojska popolnoma premagana in Kartažani so morali sprejeti trde mirovne pogoje. Odstopiti so morali Rimljanom vso Hispanijo, izročiti vse brodovje razen

109

10 ladij in plačati ogromno vojno odškodnino. Obenem so se morali zavezati, da ne bodo brez rimskega dovoljenja začeli nobene vojne.

Vse uporno prebivalstvo v Italiji in na otokih se je moralo spet podvreči rimski državi. Na severu so Rimljani svojo oblast celo razširili na ilirske Venete in ustanovili na vzhodni meji države novo vojaško postojanko Akvilejo (181), ki je postala izhodišče za nadaljnja osvajanja v po- krajinah današnje Jugoslavije.

S temi uspehi je rimska država postala gospodarica vsega zahodnega dela Sredozemskega morja, kajti Karta- gina kot trgovska država je bila po izgubi brodovja in zunanjih posestev popolnoma uničena. Pod spretnim Hani- balovim vodstvom se je v nekaj letih sicer spet nekoliko opomogla, toda Rimljani so to napredovanje preprečili s tem, da so dosegli Hanibalovo odstranitev iz Kartagine. Hanibal se je umaknil v Sirijo, kjer pa je še dalje deloval proti Rimljanom. Ti so bili zato prisiljeni, da pošljejo na vzhod več vojsk najprej v Makedonijo, kjer so premagali Hanibalovega zaveznika Filipa in odcepili od Makedonije Grško, ki je spet postala svobodna (197), z drugo vojsko pa so premagali sirskega kralja Antioha III. Hanibal je zbežal iz Sirije v Bitinijo, kjer se je v strahu, da ga bodo izročili Rimljanom, sam zastrupil (183). Z njegovo smrtjo so Rimljani izgubili največjega in najnevarnejšega na- sprotnika.

Tretja punska vojna (149—146). Čeprav so bili mirovni pogoji leta 201 za Kartagino silno težki in so morali ti plačevati Rimljanom vsako leto veliko vsoto na račun vojne odškodnine, se je mesto vendar spet gospodarsko opomoglo. V Rimu, kjer so imeli vso besedo bogataši, so z zavistjo gledali na zopetno okrepitev trgovskega tekmeca. Pravijo, da je senator M. Porcius Kato končeval vsak govor v senatu z besedami: »Mislim pa, da je treba Karta- gino razdejati.« Nekoč je baje pokazal tovarišem v senatu sveže smokve in poudaril, da so bile šele pred tremi dnevi odtrgane v Kartagini; tako blizu da je njihov smrtni sovražnik! Bogataši v Rimu so torej hoteli na vsak način popolno uničenje Kartagine. Zato so naščuvali svojega zaveznika, numidijskega kralja Masiniso, da je začel vpa-

Mirovni pogoji (201)

UstanovitcD Akvileje

(181)

Rim in Kartagina po vojni

Hanibalovo delovanje

proti Rimu do smrti

(•)

Mova okrepitev Kartagine

Rimljani izzovejo

vojno (149)

••

Rimski pogoji

Obramba Kartagine

Padec Kartagine

(•)

Prooinca Afrika

Osvojitev Makedonije

(•)

Porušenje Korinta

(•)

dati na kartažansko ozemlje. Kartažani se po pogodbi iz leta 201 niso smeli braniti brez rimskega dovoljenja. Ker Rim kartažanskih pritožb proti Masinisi ni uvaževal, so bili prisiljeni, brez dovoljenja odbiti numidijske napade.

Rimljani so takoj izjavili, da so Kartažani prelomili mirovno pogodbo in so poslali v Afriko vojsko. Kartažani so se skušali vojni izogniti in so pristali na vse rimske zahteve: izročili so jim orožje, ladje in 300 talcev. Tedaj so Rimljani stavili nov pogoj, da se morajo preseliti vsi Kartažani najmanj 15 km od obale v notranjost dežele, mesto pa naj bi porušili.

Take zahteve Kartažani niso mogli sprejeti. Začeli so se z vso naglico oboroževati. Ker pa je rimsko brodovje preprečilo vsak dovoz po morju, so morali Kartažani kovati orožje in vse obrambne naprave v mestu. Zato pa je pri- manjkovalo posebno lesa in kovin. Meščani so žrtvovali vse, da bi krili najnujnejše potrebe; darovali so pohištvo, železne predmete, dragocene posode in žene so si celo ostrigle lase, da so iz njih pletle potrebne vrvi.

Dve leti so hrabro odbijali rimske napade. Šele ko so Rimljani dobili ojačenja in je vodstvo prevzel P. Kornelius Scipio ml., je začela odporna sila Kartažanov pešati. Rimska vojska je vdrla v mesto, vneli so se srditi boji za vsako hišo posebej, končno pa je le zmagala rimska premoč nad kartažansko hrabrostjo. Le malo meščanov je prosilo mi- losti, večina je padla v junaškem odporu.

Po zmagi so Rimljani močno poškodpvano mesto po- rušili do tal, preostalo prebivalstvo pa odpeljali in prodali v sužnost. Ozemlje kartažanske države so spremenili v provinco Afriko in s tem postali edini gospodarji v za- hodnem delu Sredozemskega morja. Scipionu so iz hva- ležnosti dali častni priimek »Afričan«.

Istočasno s tretjo punsko vojno so se Rimljani bojevali tudi na Balkanskem polotoku. Uničili so zadnjo samo- stojnost makedonske države in jo spremenili v provinco Makedonijo, kateri so priključili tudi Epir in Tesali jo (148). Nato so tudi krvavo zadušili upor Grkov in porušili Korint, ki je bil tedaj najvažnejše trgovsko mesto (146).

S tem se je Rim tudi na vzhodu iznebit močnega trgovskega tekmeca. V teh letih so Rimljani prodali v

Ill

sužnost nad 100.000 ljudi, približno 1000 najodličnejših Grkov pa so odpeljali v Italijo, med drugimi zgodovinarja Polibia. V Italiji so postali vsi Grki večinoma vzgojitelji v premožnih rodbinah in marsikateri Rimljan je bil od njih vzgojen v grškem duhu. Grška je sicer še obdržala Grki izgube navidezno samostojnost, vendar so bili Rimljani že tedaj svobodo gospodarji dežele. Po nekaj letih so Grčijo tudi v resnici spremenili v provinco Ahajo.

Sto let državljanskih vojn (do leta 31 pr. ••.)

133-121 ca 110—86

111—it)6 113—101

88—84 82-79 Po 79

68—67 66-61 6••2

60 Po 60

=58—52 48—45 45—44

43

Po 43 31

Reforme bratov Grakhov fNasprotje med Mari jem in Sulo Vojna z Jugurto

¿Vojna s Cimbri in Tevtoni Vojna z Mitridatom Sula sam (proskribcije) Pompejev dvig: uniči morske roparje osvaja v Aziji Katilinova zarota (Cicero) Prvi triumvirat (Cezar, Pompej, Kras) Cezarjev dvig: osvoji Galijo zmaga nad Pompejevimi pristaši Cezar sam Drugi triumvirat (Antonij, Oktavian in

Lepidus) Nasprotje med Antonijem in Oktavianom Bitka pri Akciju. Oktavian (Avgust) sam

Razmere v rimski državi po punskih vojnah. V dobi punskih vojn se je življenje v rimski državi močno spre- menilo. V Rimu se je nakopičilo silno bogastvo iz osvojenih krajev in rimska trgovina, ki je izgubila v teh vojnah svoje največje tekmece, je postajala od leta do leta dobička- nosnejša. Rastočega bogastva pa niso bili deležni vsi

Ojačcnje nobiliicte

112

Pomehku- žen je opti-

matov

liazooj latifundij

državljani. Maloštevilne rimske rodbine (nobiles) so znale izkoristiti uspehe v vojnah, ki so jih izvojevali vsi rimski državljani, le v svojo korist. Nobiles, ki so se začeli ime- novati tudi optimati (najboljši), so se smatrali vzvišene nad ostalim ljudstvom in so se ljubosumno branili sprejeti v svoje vrste človeka iz nižje rodbine (homo novus). Imeli so v svojih rokah senat in s tem vodstvo države. Člani njihovih rodbin so tudi edini mogli dobiti v upravo pro- vince, ki so jih neusmiljeno izkoriščali. Po nekaj letih so se vračali z velikanskim premoženjem v Rim, kjer so živeli v razkošju in brezdelju. Junaštvo in ljubezen do domovine, ki je bila največja odlika starih Rimljanov, je vedno bolj propadala. Odlični rimski meščani so se vdajali le še zabavam in brezskrbnemu življenju.

Optimati so bili po večini tudi lastniki ogromnih po- sestev (latifundij), na katerih so imeli za delavce sužnje. Te so lahko za majhen denar kupili na rimskem trgu, kamor so jih dovažali trgovci največ iz Orienta. Pridelovanje na veleposestvih je bilo zato zelo poceni in mali kmetje niso mogli več tekmovati s cenami, ki so jih lahko nudili vele- posestniki. Marsikateri kmet se je moral zadolžiti pri boga- tašu, če pa dolga ni mogel plačati, je izgubil posestvo in postal suženj. Ko pa so začeli uvažati v velikih množinah žito iz provinc, so cene tako padle, da se malim kmetom ni več izplačalo obdelovati polja. Začeli so svoja posestva prodajati in se naseljevati v Rimu. Tam so živeli brez dela, dokler niso zapravili denarja, potem pa so ostali na cesti

Naraščanje in so tvorili vedno številnejši rimski proletariat. Število proleíariata brezposelnih v Rimu se je na ta način kmalu tako povečalo,

° ,mu da so jih morali začeti resno upoštevati. Za njihove glasove so se potegovali kandidati za državne službe, ki so morali biti izvoljeni na skupščini; kdor je več nudil, tistega so volili. Ker rimski meščani, ki so živeli raztreseni po Italiji, niso mogli prihajati na; volitve v Rim, so dobili kmalu premoč pri volitvah proletarci. Voditelji države so morali skrbeti zanje, dajali so jim žito in skušali so si pridobiti njihovo naklonjenost s svečanimi igrami. »Kruha in iger« (panem et circenses) je namreč vedno zahtevala brezposelna množica.

Posebno težko pa je bilo za rimsko državo, ker je s propadanjem kmeta začela propadati tudi sila rimske voj-

./ 113

ske. Rimski kmet, vzgojen v ljubezni do domovine, je bil namreč- njena glavna opora. Posebno senator M. Porcius Kato je svaril rimsko ljudstvo, naj se oprime zopet življe- nja po vzgledu starih Rimljanov. Že tedaj so nekateri v Rimu resno opozarjali na nevarnost notranjega razvoja v državi. Toda za to je bilo že prepozno. Proletariat je vsak dan glasneje zahteval kruha, senat pa, v katerem so sedeli optimati, ki so sami največ povzročili to stanje, tega vpra- šanja ni mogel rešiti. Posledica tega je bila, da si je proletariat sam proti volji senata skušal priboriti, četudi s silo, boljših pogojev za življenje.

Brata Grakha. Ko je bil izvoljen 1. 133 za ljudskega tribuna Tiberius Sempronius Grakhus, je ljudstvo dobilo voditelja, ki je vso svojo moč zastavil za rešitev težkega vprašanja brezposelnosti. Tiberius in njegov mlajši brat Gaj sta bila po svoji materi Korneliji člana odlične rimske rodbine Scipionov. Njuna mati ju je skrbno vzgojila v ljubezni do rimske države. Tiberius je kmalu bistroumno spoznal, da senat ni zmožen rešiti vprašanja brezposelnega proletariata, zato je stopil, kljub temu da je bil po rodu sam optimat, v vrste ljudstva kot njegov voditelj.

Na narodni skupščini je kot tribun predlagal zakon, po katerem ne sme nihče imeti več kakor 500 oralov (125 ha), če ima sinove, pa 1000 oralov (250 ha) državne zemlje. Vsa ostala zemlja naj se razdeli med ubožne rimske meščane, ki naj bi dobili po 30 oralov (7V2ha), toda te zemlje ne bi smeli prodati. Skupščina je ta zakon sprejela kljub odporu optimatov. Takoj je bila določena komisija, ki naj zakon izvede.

Isto leto je umrl pergamonski kralj Atalus III., ki je svojo državo in vse velikansko premoženje zapustil rimski državi. Tiberius je zahteval, da se to premoženje razdeli med ljudstvo, da si nabavi najpotrebnejše orodje, ki ga potrebuje za obdelavo na novo pridobljenih posestev. Da bi to dosegel, se je potegoval Tiberius tudi naslednje leto za tribunat. Toda optimatje so izzvali pri volitvah nemire, pri katerih je bil ubit Tiberius in mnogo njegovih pristašev.

10 let pozneje je bil izvoljen za ljudskega tribuna njegov mlajši brat Gaj. Bil je pripravljen na odpor opti- matov, zato je nastopil mnogo trezneje pa tudi odločneje

Dintcr-Strukclj: Zgodovina. 8

Propadanje rimske vojske

Senat ne more rešiti vprašanja

proletariata

Tib. S. Grak- hus ljudski

tribun

Zakon o agrarni reformi

Rim pode- duje Perga-

mon (m)

Tiberius ubit

Gaj ljudski tribun

114

Žitni zakon

Zakon • kolonijah

Predlog za- kona •

državljan- stvu

Italikoo

Gajeoa smrt (121)

Razmere • Rimu

po Grakhih

kakor njegov brat. Izvedel je več zakonov, s katerimi je pridobil na svojo stran preprosto ljudstvo in zmanjšal moč senata.

Na njegov predlog je skupščina sprejela zakon, po katerem so dobili revnejši rimski meščani določeno mero žita iz državnih skladišč po zelo nizki ceni. Drug zakon je določal, da se osnujejo nove kolonije za rimske meščane, deloma v Italiji, deloma tudi izven Italije (n. pr. v Karta- gini). Ko je hotel nato izsiliti še zakon, po katerem bi dobili vsi prebivalci Italije pravice rimskih meščanov, je zadel na tak odpor, da je moral popustiti. Optimati so proti njemu naščuvali tudi rimski proletariat, ki ni hotel deliti svojih pravic z dosedanjimi rimskimi zavezniki (gl. str. 103). Tudi so bili mnogi rimski brezposelni že tako pokvarjeni, da niso hoteli prijeti več za delo in jim zato ni ugajalo, iti v Kartagino in tam težko delati. Ko se je Gaj tretjič potegoval za tribunat, je imel že toliko nasprotnikov, da ni bil več izvoljen. Senat je hotel zdaj ukiniti celo nekatere zakone, ki so bili prejšnja leta sprejeti, toda naletel je na oborožen odpor Gajevih pristašev. V boju, ki se je razvil med obema strankama, je padlo okoli 3000 Gajevih so- mišljenikov, on sam pa je zapovedal svojemu sužnju, da ga je umoril (121).

Po Gajevi smrti je bil spet senat popoln gospodar v Rimu. Poskus notranje ureditve države je propadel in število brezposelnih je začelo spet naraščati. Senat je zdaj izdal zakon, da smejo kmetje zemljo, ki so jo dobili po agrarni reformi, spet prodati. Večina teh kmetov se je kmalu ponovno pojavila brez denarja v Rimu. Senat je skušal zadovoljiti vedno nasilnejši proletariat s prirejanjem razkošnih iger in z razdeljevanjem žita. Na ta način pa rimske države ni bilo mogoče rešiti. Bilo pa je tudi dvom- ljivo, da bi mogli izvesti to optimatje, ki so sami vedno bolj propadali. Nemoč rimske države se je začela kazati tudi proti zunanjim sovražnikom. Znan je primer numi- di jskega kralja Jugurte, ki je umoril svoja polbrata, s katerima bi moral deliti dediščino, kljub temu da ju je ščitil Rim. Moral se je sicer v Rimu zagovarjati, toda čeprav je bila njegova krivda dokazana, je vendar odšel brez kazni iz Rima, ker je lahko podkupil vse uradnike in

115

celo konzula. Slabo znamenje za Rim je bilo, da se je upal zločinski Jugurta izreči besede: »Rim je naprodaj, samo če najde kupca!«

Marij in Sula, Vojna z. Jugurto je trajala več let Vojna z (111—106) in pokazala vso pokvarjenost voditeljev rimske Jugurio države. Jugurti se je v tej vojni celo posrečilo, da je pod- ' — b' kupil več rimskih poveljnikov. Čast rimskega orožja je rešil šele kmečki sin Marij, ki ga je ljudstvo izvolilo za konzula. Marij je Jugurto premagal in privedel v Rim, kjer so ga usmrtili. Glavno zaslugo za uspeli v tej vojni pa si je lastil tudi Marijev podpoveljnik Sula, ki je bil član ugledne optimatske rodbine. Oseben spor med Marijem Nasprotstoo in Sulo se je kmalu razvil v spor med optimati in ljudsko medMan- stranko. Optimati so namreč podpirali Sulo proti Mariju, ¡em ••

ki je bil le »homo novus«, ki pa si je zato tembolj pridobil naklonjenost nižjih slojev.

Tedaj so vpadli na ozemlje Tavriščanov, ki so bivali v današnji Avstriji, germanski Cimbri. Rimljani so poslali Naval svojim zaveznikom na pomoč vojsko pod vodstvom kon- Cimbroo zula, bili pa so pri Nore ji (Neumarkt) premagani. Cimbrom '?;//—M/7 je bila pot v Italijo odprta, toda krenili so proti zahodu, kjer so se jim v današnji Svici pridružili še keltski Tevtoni. Združena sovražnika sta vdrla v pred kratkim usta- novljeno rimsko provinco Galijo Narbonensis (današnjo južno Francijo) in grozila, da pridereta tudi v Italijo.

V tej nevarnosti je narod poveril obrambo domovine Preosnooa Mariju. Več let zaporedoma je bil izvoljen za konzula. rimske Sprevidel je, da je treba rimsko vojsko popolnoma pre- V°1S e

urediti. S pomočjo narodne skupščine, ki mu je bila vdana, je dosegel, da je bil lahko vsak rimski državljan sprejet v rimsko vojsko. Velike množice brezposelnih so se z ve- seljem zapisale v preosnovane rimske legije, ki so štele zdaj po 6000 mož in kateri je bil prideljen oddelek konje- nice. Ker so morali v vojski služiti 20 let, so bili s tem pre- skrbljeni in nudila se jim je celo prilika, da obogatijo, ker je vojska tedaj plen med seboj razdelila. Nova rimska vojska, v kateri so služili večinoma rimski proletarci in italski kmetje, ker so se optimatje vedno bolj izogibali vojaške službe, je bila popolnoma vdana svojemu po- veljniku in se je vedno manj brigala za odloke senata. Če

8*

116

••&•»**"~&» «&.N¿«.^

Rimski legionar

bi poveljnik hotel, bi bila4pripravljena nastopiti tudi proti senatu. Slednjemu je torej ppleg proletariata v Rimu gro- zila nova nevarnost od vojske.

S to preuredbo rimske vojske je Marij močno zmanjšal Zmaga nad brezposelnost v Rimu in si pridobil ljudstvo še bolj zase.

V teh letih je odločilno premagal nevarne Tevtone v da- našnji južni Franciji, Cimbre pa, ki so že vdrli v Padovo nižino, pri Vercelah (101).

Cimbri in Teotoni

(101)

117

Po teh zmagali je Marij hrabrim Italikom, ki so se v bitki odlikovali, podelil rimsko državljanstvo. V prihodnjih letih so isto dosegli vsi prebivalci Italije južno od reke Pada. Rimski jezik in rimsko pravo se je tedaj razširilo na vse prebivalstvo Italije.

Novega sovražnika so dobili Rimljani v pontskem kralju Mitridatu, ki je osvojil vso rimsko provinco Azijo in dal pomoriti na tisoče tam naseljenih Rimljanov. Nato je vdrl na Grško, ki se je tudi uprla. Senat je skušal to priliko izrabiti, da si izboljša svoj močno oslabljeni položaj v državi tako, da je poveril vodstvo vojske proti Mitridatu svojemu pristašu Suli. Toda Marij je narodno skupščino pregovoril, da je Suli odvzela poveljstvo in ga izročila njemu. Sula pa tega sklepa ni upošteval in je pridrl z vojsko nad Rim. Marij se je komaj rešil v Afriko. Sula je nato izdal več zakonov, s katerimi je omejil oblast narodne skupščine in povečal moč senata.

Nato je povedel rimske legije proti Mitridatu, ki ga je premagal na Grškem, prodrl spet v Azijo in obnovil tam rimsko oblast. V dobi njegove odsotnosti pa se je vrnil v Rim Marij, ki se je strašno maščeval nad optimati. Na tisoče Sulovih pristašev je dal pobiti, nakar je bil izvoljen za konzula, a je kmalu nato umrl (86).

Ko se je vrnil Sula po zmagi nad Mitridatom v Italijo (82), je moral najprej premagati odpor Marijevili pristašev. Nato šele je mogel v Rim, kjer je spet obnovil moč senata in optimatov, narodni skupščini pa je vzel vse pravice. Voditelje ljudske stranke je dal pobiti ali izgnati, njihovo premoženje pa je zaplenil. Javno je dal razstaviti imenik vseh tistih, ki so bili obsojeni na smrt (proskribcijske liste); vsak jih je lahko brez odgovornosti umoril.

Borba med Marijem in Sulo je torej prinesla zmago senatu, kateremu se je posrečilo s silo upostaviti red. Težkih notranjih razmer v državi pa ni mogel rešiti; še vedno je tlelo nasprotje med bogataši in obubožanim ljudstvom.

Suženjstvo v rimski državi. Pompej. Težke notranje razmere rimske države so povzročile, da so se začeli upirati svojim gospodarjem tudi sužnji. Suženjstvo.je bilo v vseh državah starega veka, posebno v Orientu, močno razširjeno.

I talili dobe rim. držav-

ljanstvo

Vojna z MHridatom (88 — 84)

in notranji boji D Rimu

Končna zmaga Sulc in optimatov

Položaj sužnjev

118

Suženj je bil last svojega gospodarja, ki je ravnal z njim po svoji volji in brez vsake odgovornosti. Lahko ga je prodal ali pa tudi umoril; sužnja ni ščitil noben zakon.

Sužnji Odkar so Rimljani postali gospodarji vzhodnih dežel, se o Italiji je število sužnjev v Italiji zelo povečalo; v prvem stoletju

pr. Kr. jih je bilo v Italiji nad 1,000.000. Država je upo- rabljala sužnje pri javnih delih, veleposestniki na svojih

Arena v Veroni

zvermi

zemljiščih in vsaka količkaj premožna hiša je imela sužnja za domača opravila. Na stotine najbolj zdravih in močnih

Gladiatorji sužnjev se je moralo vaditi v šolah za gladiatorje. Ti so — boji z nastopali pri javnih igrah v cirkusih, kjer so se morali

boriti med seboj ali z divjimi zvermi, včasih do smrti. Take igre so bile v Rimu zelo priljubljene in tudi na- vadno ljudstvo jih je zahtevalo (gl. str. 112). Sužnji niso imeli nobenega upanja, da si svoj položaj kdaj izboljšajo, kajti le redko je kak Rimljan svojega sužnja osvobodil (osvobojenec).

Čim bolj je število sužnjev naraščalo in čim bolj pogosti so bili nemiri v Rimu, tem močnejše je postajalo v sužnjih upanje, da se osvobode, čeprav s silo. Mnogo

Upori sužnjev

119

velikih suženjskih uporov je bilo v tisti dobi, toda vse so Rimljani zatrli. Največji je bil upor leta 73, ko so se uprli gojenci gladiatorske šole v Kapui. Tej izvežbani četi se je pridružilo na tisoče drugih sužnjev; Rim sam je bil pred njimi v nevarnosti. Šele po več bitkah je bil upor zadušen.

Zaradi državljanskih vojn tudi rimska država ni mogla posvečati dovolj pažnje svoji mornarici, ki je vedno bolj propadala. Zato se je zelo povečalo število morskih raz- bojnikov; nobena ladja ni bila več varna pred njimi. Svoja zavetišča so imeli posebno na obalah severne Afrike, Dalmacije in Male Azije. Ogrožali so resno celo dovoz živil v Italijo. Ljudstvo je tedaj poverilo neomejeno oblast Pompe ju, ki je v kratkem času razbojništvo na morju po- polnoma zatrl.

V naslednjih letih je Pompe j priključil rimski državi po novi vojni z Mitridatom vse njegove dežele in kmalu nato tudi Sirijo s Palestino. Kajti rimska vojska je bila kljub neurejenosti razmer v Rimu odlična in je stalno dosegala uspehe. Vojska edina je še mogla zadržati državo pred razpadom. Saj celo med optimati samimi ni bilo več sloge. V času Pompejeve odsotnosti je namreč v Rimu na- stopil obubožani optimat Katilina, ki je zbral okoli sebe zadolžene optimate in proletarce z obljubami, da jim bo črtal dolgove, če ga izvolijo za konzula. Da bi dosegel svoj namen, je bil pripravljen zažgati tudi Rim in le odločni nastop Cicerona, ki je znan kot največji rimski govornik, je rešil državo novih težkih notranjih bojev.

Gaj Julij Cezar. Stalni notranji boji v rimski državi so jasno pokazali, da senat ni več zmožen voditi države in ozdraviti težkih notranjih razmer. Ljudstvo si je vedno bolj želelo moža, ki bi bil sam dovolj močan, da bi napravil v državi zopet red. Senat je vedel za razpoloženje ljudstva, zato je delal neprilike Pompe ju, ki se je vrnil kot zmago- valec iz Azije in ki mu je ljudstvo zaupalo. Pompejevim odsluženim vojakom (veteranom) ni hotel dati zemlje, do katere so imeli po zakonu pravico (gl. str. 115). Zato se je Pompej pridružil Cezarju in bogatemu Krasu, s katerima je sklenil zvezo, imenovano prvi triumvirat. Triumviri so se zavezali, da se bodo medsebojno podpirali in da bodo sami brez ozira na senat prevzeli vodstvo države.

Boj z mor- skimi ropar- ji (68 — 6?)

Pompejeve osvojitve v Aziji

(66 — 61)

Katilinova zarota

(63 - 62)

Prvi trium- virat (60)

120

Cezarjev Najzmožnejši med značaj njimi je bil Cezar. Že

v mladih letih je bil iz- redno bistroumen in od- ločen. Značilne zanj so besede, ki jih je baje nekoč rekel svojim to- varišem: »Rajši sem v vasi prvi, kakor v Rimu drugi.« Njegova časti- hlepnost ni poznala me- ja. Čeprav je bil iz od- lične rodbine, si je že zgodaj skušal pridobiti naklonjenost ljudstva, ker je sprevidel, da se bo le z njegovo pomočjo lahko dvignil. Kot edil je prirejal razkošne igre, JuliJ Cezar da je ves Rim govoril o njem. Bil je sijajen pisatelj, govornik, državnik in .vojsko- vodja. Tudi v najtežjih položajih ni izgubil razsodnosti in je ostal miren in preudaren; to mu je mnogokrat pri- pomoglo do nepričakovanih uspehov.

Triumviri so s pomočjo ljudstva najprej dosegli, da so dobili Pompejevi odsluženi vojaki zemljo in da je bil Cezar izvoljen za konzula kljub odporu senata (59). Po preteku enega leta je dobil Cezar v upravo Tostransko in Onostransko Galijo za 5 let, Pompej pa je ostal v Italiji,

Triumviri da bi nadzoroval razdelitev zemljišč med vojake. Da bi bila zveza še močnejša, je Pompej vzel Cezarjevo hčer Julijo za ženo. Po preteku petih let so se triumviri zopet sestali in si razdelili za prihodnjih pet let te-le province: Cezar je obdržal Galijo, Pompej je dobil Hispanijo, Kras pa Sirijo.

Ko je prišel Cezar v Galijo, je bil rimski le južni del dežele, ki je tvoril zvezo s Hispanijo. Po ostali Galiji so prebivala galska plemena, ki niso imela enotne države, ampak so bila celo sprta med seboj. Zato je Cezar mnogo

dobe province

Cezar o Galiji

(58 — 49)

Í2Í

laže dosegel uspehe. V nekaj letih je osvojil vse ozemlje današnje Francije; germanska plemena, ki so že tedaj začela siliti preko Rena v Galijo, je zavrnil. Iz Galije je Cezar vdrl celo daleč v notranjost Germanije, vendar je Ren ostal tudi v bodoče meja med rimsko Galijo in Germani. Cezar je popeljal svoje legije tudi preko morja proti keltskim Britom v današnji Angliji, vendar se rimska oblast tedaj še ni utrdila.

Ko je bila že vsa Galija osvojena, je izbruhnil pod vodstvom Vercingetoriga splošen upor proti Rimlja- nom. Cezar je moral uporabiti vse svoje sile in vojaško znanje, da je uporne Kelte v odločilni bitki pri A 1 e z i j i premagal (52). S to zmago je bil odpor domačega prebi- valstva strt in v osvojeni Galiji so začeli Rimljane naselje- Romanizaci- vati odslužene vojake in številne brezposelne. Rimski jezik Ja Galije in kultura sta hitro prevladala tudi med domačini.

Medtem ko je bil Cezar v Galiji, je padel Kras v Aziji v boju s Parti, Pompeju pa je umrla žena Julija. To je Nasprotje mnogo pripomoglo, da se je prijateljstvo med Cezarjem in med Cezar- Pompejem ohladilo. Pompej je tudi čutil, kako raste Cezar- iem '" om~ jeva moč in se je zato približal senatu. Sovraštvo med obema pa je izbruhnilo šele 1. 49. Tedaj je senat zahteval od Cezarja, da vrne Galijo in razpusti svojo vojsko. Cezar tega ni hotel, ker senat ni istega zahteval tudi od Pompeja, ki je imel močno vojsko v Hispaniji. Ko je nato senat do- ločil Pompeja za poveljnika rimske vojske, ki naj bi šla proti Cezarju, je ta z eno samo legijo prekoračil mejno reko Rubikon in izrekel besede: »Kocka je padla«.

Senat in Pompej sta se takoj umaknila v Grčijo in Druga Cezar je postal brez boja gospodar Italije. Najprej je državljan- udaril v Hispanijo, da je uničil Pompejevo vojsko, s a °°Jna

nato šele je krenil v Grčijo, kjer je pri F a r z a 1 u (48) premagal dvakrat večjo vojsko pod vodstvom Pompeja. Pompej se je rešil preko morja v Egipt, kjer pa je bil umorjen. Ko je prišel za njim Cezar, je uredil najprej raz- mere v Egiptu in postavil na prestol Kleopatre Iz Egipta se je napotil proti Mitridatovemu sinu F a r n a k u. O tej vojni je sam poročal z besedami: »Prišel sem, videl

122

Cezar kot samooladar

Gospodar- ske uredbe

Cezarjevo znanstveno

delo

Cezarjeva smrt (44)

Borbe za oblast

v državi

in zmagal!« Iz Azije se je moral napotiti v Afriko, kjer je premagal Pompejeva sinova pri T a p s u ; bežečim Pom- pejevim pristašem je sledil še v Hispanijo, kjer je dosegel zadnjo, a težko zmago pri Mundi (45).

Po teli zmagah je bil Cezar edini gospodar vse rimske države. Imel je vso oblast kakor nekoč rimski kralji, vendar ni hotel sprejeti naziva »kralj«, ker je vedel, da bi se s tem pri Rimljanih zasovražil. Ljudstvo mu je nadelo častni pri- imek »oče domovine«, sam pa se je imenoval skromno le »imperator« (poveljnik). Vse svoje sile je posvetil izbolj- šanju težkih gospodarskih razmer. Z gradnjo velikih jav- nih poslopij in novih cest, z izsuševanjem Pontinskega močvirja pri Rimu in z drugimi javnimi deli je zmanjšal brezposelnost; tisoče obubožanih meščanov je naselil v novoustanovljenih kolonijah po provincah. S posebnim zakonom je olajšal odplačilo dolgov, deloma pa jih je sploh črtal. Okoli 150.000 najrevnejših meščanov je brezplačno dobivalo žito.

Cezar se je zanimal tudi za znanost. V več knjigah je sam popisal svoje vojne. Uvedel je po egiptovskem zgledu tudi v rimski državi sončno leto s 365 ozir. 366 dnevi; mesec julij se še zdaj imenuje po njem, njegov koledar pa imenujemo julijanski.

Proti Cezarju se je kmalu pojavilo močno nasprotje med senatorji, ki so zgubili vso oblast, in med republikanci, katerim se je zdelo, da Cezarjeva moč ogroža obstoj republike. Nekaj navdušenih pristašev re- publike se je končno odločilo, da Cezarja umore. Na neki seji senata so nenadoma navalili nanj z bodali. Ko je težko ranjeni Cezar zagledal med morilci tudi svojega prijatelja Bruta, je še zaklical »Tudi ti, moj Brut!« in izdihnil. (15. marca 44, na dan marčevih id).

Vojne po Cezarjevi smrti (44—31). Zmede po Cezar- jevi smrti je izrabil njegov pristaš Mark Antonij, ki je v nagrobnem govoru ljudstvu dokazal, da je izgubilo v Cezarju svojega največjega dobrotnika. S tem je tako povečal nevoljo proti morilcem, da so se morali umakniti iz Rima. Poleg Antonija je tedaj nastopil tudi 19 letni

123

Cezarjev nečak in dedič O k t a v i a n. Senat ga je skušal najprej izrabiti proti Antoniju, ko pa je hotel nastopiti tudi proti njemu, so se Antonij in Oktavian, katerima se je pridružil še upravitelj Galije L e p i d u s , združili v drugi triumvirat (43). Prevzeli so sami vso oblast, v Rimu so pobili večino senatorjev in njihovih pristašev, med njimi Cicerona, in zaplenili njihovo premoženje. Nato sta šla Oktavian in Antonij z vojsko v Makedonijo, kjer sta uničila republikanske zarotnike pri Filipih (42). Po zmagi se je napotil Antonij v Azijo, da uredi tam razmere in se maščuje nad Egipčani, ki so pomagali republikancem, Oktavian pa je odšel v Italijo, da bi preskrbel zemlje od- služenim vojakom. Kmalu nato so si triumviri raz- delili državo: Antonij je dobil vzhodne dežele, Okta- vian zahodne, Lepidus pa Afriko.

Oktavian, ki je dobil jedro rimske države, si je znal kmalu pridobiti naklonjenost senata in ljudstva. V več vojnah je pokoril razne ilirske narode na ozemlju današnje Jugoslavije. Z veliko spretnostjo je izpodrinil Lepida, da je postal pontifeks maksimus, in sam vzel Afriko. Medtem je Antonij živel največ na dvoru egiptovske kraljice Kleo- patre; njenim otrokom je celo podaril nekatere rimske pro- vince. Oktavian, ki se je skušal znebiti svojega tekmeca, je zato lahko pridobil senat, da je Kleopatri napovedal vojno. Do odločitve je prišlo v Grčiji. Antonij in Kleopatra sta se čutila močnejša na morju, zato sta hotela doseči od- ločilno zmago v pomorski bitki. Toda pri • • • i j u je Okta- vianovo brodovje zmagalo. Še pred odločitvijo bitke je zbežala Kleopatra in za njo Antonij. Vojska na suhem, ki je ostala brez pravega voditelja, se je morala podati.

Oktavian je sledil Antoniju in Kleopatri v Egipt, toda oba sta se rajši usmrtila, kakor da bi prišla v Oktavianove roke. Egipt je postal rimska provinca (30).

Z zmago pri Akciju prenehajo državljanske vojne, ki so trajale 100 let. Oktavian, ki je ostal zmagovalec, je spet vrnil državi mir in red.

Drugi tri- umvirat (43)

Poraz repu- blikancev pri Filipih

(42)

Boji med triumviri

Odločitev pri Akciju

(31)

Antonijcoa in Kleopa- irina smrt

Oktavian samooladar

124

Rimsko cesarstvo (30 pr. Kr. do 476 po Kr.)

30 pr. Kr. do 14 po Kr. Avgust

do 9 po Kr. osvoje Rimljani ozemlje Jugoslavije in Alp ter utrdijo mejo na Donavi in Renu

54—63 Neron. Prvo preganjanje kristjanov 66-70 Judovski upor (Tit)

98—il? Trajan. Osvojitev Dakije. Največji ob- seg rimske države

117—138 Hadrian 161—180 Mark Avrelij. Zavrnitev Markomanov 284—305 Dioklecijan (monarhija)

313 Milanski edikt (zmaga krščanstva) 324—337 Konstantin Veliki

375 Začetek preseljevanja narodov 379—395 Teodozij

395 Delitev rimske države f 476 Propad zahodnorimskega cesarstva

Avgust in njegova doba (50 pr. Kr. do 14. po Kr.). Okta- vianova moč je bila po končanih državljanskih vojnah tolikšna, da bi se lahko proglasil za kralja. Toda Oktavian se je zavedal, da rimski narod ta naziv sovraži, zato je uredil rimsko državo tako, da je ostala na videz še repu- blika, v resnici pa je imel sam vso oblast. Uradno se je ime- noval Imperator Caesar Augustus: imperator kot poveljnik vojske, Caesar po svojem adoptivnem očetu, naslov Augustus (Vzvišeni), ki so ga odslej dajali samo bogovom, pa mu je nadel senat. Sam se je rad imenoval le prvega državljana (princeps). Njegov uradni naslov so prevzeli tudi njegovi nasledniki. Iz imena Caesar se je razvil naš naslov cesar ali car.

Avgust — tako se namreč Oktavian od zdaj naprej na- vadno imenuje — si je zagotovil predvsem oblast nad voj- sko. Večina rimskih legij je bila razporejena po obmejnih provincah, nad katerimi je obdržal sam nadzorstvo, v Italiji

125

pa se je opiral na svojo telesno stražo pretorijancev. Sam je lahko odločeval o miru in vojni. Tudi senat je bil od njega odvisen, ker je imel kot cenzor pravico sena- torje odstavi jati in imenovati nove; tako je dosegel, da je

senat sprejel vsak njegov predlog. Čeprav sam ni hotel vzeti vladarskega naslova, so ga vendar vsi smatrali za vladarja; v Orientu, kjer so bili vajeni vladarje častiti po božje, so mu začeli po- stavljati žrtvenike in mu izkazovati božjo čast. Kmalu se je to češčenje razširilo po vsej državi.

Avgustova vlada je Gospodar- bila doba miru in gospo- sfce uredbe darske obnove. Avgust je mnogo storil za napre- dek poljedelstva, trgo- vine in industrije, gradil je ceste, skrbel za pro- vince, kjer je ustanav- ljal nove kolonije, ure-

Cesar Avgust dil je pošto (le za državne zadeve), po kateri je bil

vedno obveščen o vseh dogodkih širom prostrane države. Stavbarstvo Radi gospodarskega procvita se je začelo stekati v Rim

veliko bogastvo. Velikanske vsote so žrtvovali Rimljani za nove, razkošne stavbe in tudi Avgust sam je mnogo gradil. Obnoviti in na novo zgraditi je dal samo v Rimu nad 80 svetišč, med njimi znani Panteon (svetišče vseh bogov). V njegovi dobi je nastal nov rimski trg (forum Augu- sti), ki so ga krasile veličastne stavbe. V kiparstvu so Rimljani posnemali grške umetnike; ohranjeni so mnogi posnetki grških umetnin. Upravičeno pravijo, da je Avgust dobil Rim iz opeke in ga zapustil iz marmorja.

Avgustovo dobo imenujemo tudi »zlato dobo rimske Književnost književnosti«. Avgust in posebno njegov prijatelj M e -

126

Meje rimske soetoone. države | |

cenas (mecen!) sta namreč umetnost zelo podpirala. Tedaj so živeli pesnik V e r g i 1, ki je napisal ep o Ene ju (gl. str. 95), H • • • • i j , Ovid in zgodovinar L i v i u s , ki je napisal rimsko zgodovino od ustanovitve Rima.

Vojne za mejo na Donavi. Avgustova država je obse- gala vse dežele ob Sredozemskem morju in je merila nad

Panteon

5,000.000 km2 (polovico Evrope). Njene meje na jugu so segale do širnih puščav Afrike in Arabije in so bile torej varne, na vzhodu si je Avgust zagotovil mejo na Evfratu, zelo težavno pa je bilo vzdrževati rimsko mejo na severu. Tu so stalno ogrožali rimsko državo razni keltski in ger- manski narodi, zato je bil Avgust primoran da tudi na tej strani zagotovi državi varnost. Že po bitki pri Akciju so

Osvajanje začele rimske čete prodirati proti središču Balkanskega na Balkanu polotoka in so si podvrgle razna traška plemena. Rimsko

prodiranje se je ustavilo šele na Donavi, ki je ostalo za

127

100 let mejna reka rimske province M e z i j e. Mnogo teže so bile borbe z ilirskimi plemeni v današnjem jugoslovan- skem primorju. Tu so si Rimljani osvojili sprva le nekatera obmorska mesta (Salona, J a d e r a), ki so postala opo- rišča njihovemu nadaljnjemu prodiranju v notranjost. Isto- časno so Rimljani pod vodstvom Druza in Tiberija, poznej- šega cesarja, prodirali v alpske dežele, dokler niso dosegli Donave; na tem ozemlju so ustanovili province Reci j o, Vindelicijo in Norikum. Mejo na Donavi je v tej dobi močno ogrožala markomanska država s središčem na Češkem. Ko so jo Rimljani napadli, so se uprla v današnjih slovenskih in hrvaških pokrajinah ilirska plemena pod vodstvom dveh • at ono v. Po triletnem odporu šele je bila njihova moč strta in Rimljani so ustanovili novo provinco Dalmacijo, ki je obsegala ves svet od Jadranskega morja pa skoraj do Save, in severno od nje Panonijo, ki je segala do Donave. Vse te uspehe so dosegli Rimljani za časa Avgusta; reka Donava je tvorila državno mejo v vsem svojem toku od izvira do izliva. Za vzdrževanje var- nosti v novoosvojenih provincah so ustanovili mnogo vo- jaških taborišč, ki so bila zvezana med seboj z dobrimi cestami.

Germani. V času Avgusta Germani še niso imeli enotne države. Bili so razdeljeni v mnogo plemen, ki so prebivala po današnji Nemčiji in Skandinaviji. Že zgodaj so se začela ta plemena seliti proti jugu. Prvič so Germani pridrli v rim- sko državo v dobi Marija, a so bili zavrnjeni (gl. str. 115). Njihovo prodiranje preko Rena v Galijo pa je preprečil Cezar (gl. str. 121). Tudi markomanska država, v kateri se je združilo vpč germanskih plemen, ni mogla ogrožati rim- ske države. Meja na Renu, ko jo je utrdil že Cezar, in na Donavi je bila za Germane nepremagljiva, dokler je bila rimska država močna. Posamezne vpade preko te črte so namreč uspešno zavračale rimske posadke.

• Najslabša točka rimske severne meje je bila med zgor- njo Donavo in Renom. Tu se je germansko ozemlje zajedalo kot klin med rimsko Galijo in Reci jo. Da bi mejo na tem mestu izboljšali, so jo Rimljani hoteli prestaviti z Rena na reko Labo. Toda rimska vojaka, ki jp vdrla v Germanijo pod vodstvom Vara, je bila,'uničena .v. T«é v.tob u r šk e m

Osvajanje D Alpah

Ilirski upor (6-9poKr.)

Utrditeo meje na Donavi

Zavrnitev prvih ger- manskih

napadvv po Rimljanih

Germani zavrnejo

rimsko pro- diranje čez

Ren

to 00

Rimski forum

129

lesu (9 po Kr.). Rimljani niso tvegali novega poskusa, pač pa so pozneje zasedli omenjeni klin med Donavo in Renom in ga zavarovali z obrambnim zidom. Do propada rimske države je bilo zaustavljeno s tem germansko prodiranje proti jugu.

Iz spisov rimskih zgodovinarjev, zlasti Tacita, vemo, da so živeli Germani tedaj še na nizki kulturni stopnji.1 Pre- življali so se največ z lovom, za polja in živino so morali skrbeti sužnji. Oblečeni so bili v živalske kože, njih orožje je bilo kopje in lok, za obrambo pa so imeli ščite, spletene iz vej in prevlečene z živalskimi kožami. V prvih spopadih so Rimljane prestrašili z groznim tuljenjem; pravijo, da je Marij moral svojo vojsko najprej privaditi na divji bojni krik germanskih vojakov, preden se je z njimi udaril v odločilni bitki.

Germani so častili mnogo bogov, izmed katerih je bil najvišji Votan, bog sonca in vojne, kateremu so služile junaške v a 1 k i r e , ki so padle junake vodile v Votanovo kraljestvo. »

Razvoj krščanstva v dobi prvih cesarjev. Za časa Avgusta se je rodil v Betlehemu v Palestini Jezus Kristus. Njegov nauk je tako vzvišen nad vsemi poganskimi verami, da si je hitro pridobil pristašev povsod, kjer so ga oznanjali. Kristusov nauk sloni na ljubezni do bližnjega in enakosti vseh ljudi pred Bogom. Bogatašem in revežem, sužnju in svobodnemu je Bog enako dober oče. Krščanska yera more sprejeti v svoje okrilje vse ljudi, kajti božja usmiljenost je brezmejna: »Večje je veselje nad enim spreobrnjenim grešnikom, kakor nad 99 pravičnimi.« Krščanska vera daje vsakemu možnost, da si že na tem svetu zasluži večno pla- čilo pri Bogu, katerega pa je deležen le oni, ki že na tem svetu živi po božjih zapovedih. Ta nauk je visoko dvignil med ljudmi nravnost, ki je tedaj že globoko padla, ker po- ganstvo ni imelo v sebi sile, da bi to preprečilo.

Krščanska vera je bila odrešilna posebno za vse zati- rane in brezpravne, kajti v njej so našli tolažbo in upanje. Zato so se oprijeli nove vere najprej nižji sloji, med njimi je našel Kristus prve navdušene pristaše. Kmalu se je krščanska vera razširila iz Palestine po vseh deželah ob

Binter-Strukelj: Zpodovina. •

Germanski obrambni

zid

Kuliura starih

Germanov

KrislusoD nauk

Prvi kristjani

130

Širjenje krščanstoa

Odpor rim- skih oblasti

proti kristjanom]

Sredozemskem morju. Kristus je namreč zahteval: »Pojdite in učite vse narode!« Že prvi učenci, posebno apostol Pavel, so ponesli Kristusov nauk v svet.

Rimljani niso nikdar silili drugih narodov, da bi spre- jeli njihovo vero. Še sami so prevzeli bogove od njih, na pr. egiptovsko Izido in azijskega boga Mitra. Krščanstvo pa je zadel'o na nov močen odpor rimskih vladarjev in plemeni- tašev, ki niso hoteli razumeti nauka o enakosti vseh ljudi.

Katakombe

Katakombe v Rimu

Nasprotje so še zaostrili kristjani sami, ker niso mogli pri- znavati niti rimske državne vere; posebno jim je bilo zo- prno božje češčenje cesarjev. Rimski cesarji so smatrali to za upornost, posebno še, ker so bili prvi kristjani največ iz nižjih slojev, katerim itak niso mnogo zaupali. Napačno so razumeli tudi Kristusov nauk o božjem kraljestvu in so bili prepričani, da so kristjani nevarni za obstoj rimske države, čeprav je Kristus zapovedal dajati tudi cesarju, kar je cesarjevega.

Kristjani so čutili, da niso varni, zato so se kmalu začeli zbirati po skrivnih podzemskih prostorih (katakombah),

X

131

kjer so tudi pokopavali svoje pristaše. Na te sestanke so imeli dostop samo kristjani, kar je povzročilo, da so se za- čele širiti o njih neverjetne vesti. Govorili so celo, da jedo otroke, ker so napačno razumeli sv. obhajilo (»To je moje telo«). Že prvi Avgustovi nasledniki kristjanom niso bili naklonjeni, Ne ron (54—68) pa jih je začel preganjati. To preganjanje še ni bilo splošno, ampak je bilo omejeno Prvo prega- no, mesto Rim. Neron je bil velik čudak. Prepričan je bil, njanje pod

Neronom

Rimski kolosej

da je največji umetnik in je zato javno nastopal kot pevec, jgralec in vozač v cirkusih. Ko je 1. 64 nepričakovano v Rimu nastal požar, ki je uničil velik del mesta, so nekateri dolžili Nerona, češ da ga je dal sam zažgati. Da bi odvrnil od sebe sum, je zvalil krivdo na kristjane. Mnogo krist- janov so tedaj polovili in jih mučili; na neki slavnosti so jih navezali na kole in zažgali kot žive plamenice. Med mučeniki sta bila tedaj tudi apostola Peter in Pavel.

Žrtve kristjanov niso preplašile; nasprotno dokazale so moč žive vere prvih kristjanov. Njihove vrste so se vedno bolj množile.

152

Judovski upor

(66 — 70)

V dobi Nerona so se uprli v Palestini Judje, ker niso hoteli rimskemu cesarju več izkazovati božje časti. Neronov naslednik Vespazijan (69—79) je poslal svojega sina Tita, poznejšega cesarja, ki je upor Judov stri in Jeruzalem raz- dejal (70). V spomin na to zmago so mu postavili v Rimu

Vespazijanovo svetišče na rimskem foru

slavolok, ki stoji še danes. Mnogo kristjanov je tedaj zapustilo Palestino in v novi domovini še nadalje širilo svojo vero.

Ko je vladal cesar T i t (79—81), ki ga opisujejo kot Izbruh dobrega in pravičnega cesarja, je izbruhnil Vezuv in zasul

Vezuoa (79) s pepelom mesta Pompeje, Stabije in Herkulaneum. Šele pred kratkim so mesta popolnoma odkopali. Odkopanine mest dokazujejo, da so živeli meščani v bogastvu in izobilju in da so mnogo žrtvovali za umetnost.

1•5

Titov slavolok

Titov naslednik Domicijan (81—96) je zopet začel Domicijan. preganjati kristjane, toda krščanska vera je bila že tako preganjanje močna, da ta preganjanja niso mogla zadržati njenega janoo razvoja.

Cesta v Pompejili

134

Trajan (98 — 117)

Vojne • Dačani

(101 — tO?)

OsoojUoe • Aziji

Jaona dela

Hadrian (117—138)

UirdUeo meja

Judooski upor

Jaona dela

Od Trajana do Dioklecijana (98—284). Cesar Trajan je bil po rodu Španec in prvi neitalski vladar rimske države. Ves čas svoje vlade se je bojeval in dosegel, da je rimska država dobila svoj največji obseg. Za nas so posebno važni njegovi boji z Dačani, ki so prebivali severno od Do- nave po današnji Romuniji in po vzhodnem delu Panonske nižine. Ker so stalno vpadali preko Donave, je sklenil Trajan, da jih pokori. Najprej je zgradil cesto od Singiduna (Beograda) ob Donavi do Džerdapske soteske, kjer je še danes ohranjena spominska plošča. V dveh vojnah je nato premagal Dačane in uničil velik del prebivalstva. Deželo je spremenil v rimsko provinco, v kateri je naselil rimske koloniste, ki so polagoma deželo poromanili. Da bi izboljšal zveze z Dakijo, je zgradil kamniten most preko Donave v Železnih vratih, kjer so še ohranjeni oporniki, na katerih je slonel most. V spomin na te vojne je dal postaviti v Rimu na trgu steber, na katerem so vklesani važni dogodki iz bojev v Dačani.

Osvajal je tudi v Aziji, kjer je začasno priključil državi Armenijo, Mezopotamijo in Arabijo. Kljub vojnam pa se je brigal tudi za dobro gospodarstvo in upravo. Po- sebno se je zanimal za province, kjer je gradil ceste, vodo- vode, prekope, v Rimu pa je zgradil veličasten trg, ki se je po njem imenoval. Celo rimski senat je spoštoval nje- govo delo in novim vladarjem želel, da bi bili srečnejši od Avgusta in boljši od Trajana.

Tudi Trajanov naslednik Hadrian se je mnogo brigal za red v državi. O vsem se je hotel prepričati in je zato večino svoje vlade potoval po državi. Trajanovih mejá sicer ni mogel obdržati, in je opustil njegove nove osvojitve v Aziji, pač pa je utrdil rimsko mejo na Evfratu, na Donavi in proti Germanom, kjer je dal zgraditi obrambni zid med Donavo in Renom (gl. str. 129). Tudi rimsko posest v Britaniji je zavaroval pred napadi Piktov iz Škotske z obrambnim zidom poprek otoka. V dobi Hadriana ni bilo nobene vojne, le nov upor Judov je moral zadušiti, nakar so se izselili še ostanki Judov po vsem svetu (diaspora).

Kakor Trajan je bil tudi Hadrian velik prijatelj umetnosti. Mnogo je gradil v Rimu in v provincah (mesto Hadrianopolis). V Atenah je zgradil krasno Zevsovo sve-

135

tišče (gl. sliko str. 74). Najveličastnejši spomenik pa je njegova ogromna grobnica, ki si jo je dal zgraditi pred smrtjo ob Tiberi in ki jo v Rimu občudujemo še danes kot »Angelski grad«.

Od njegovih naslednikov je posebno pomemben za Mark Ai naše kraje Mark Avrelij. Tedaj so začeli prodirati ••(•—180)

iore-

Angelski grad v Rimu

preko Donave iz današnje Češke germanski Markomani in Kvadi. Prodrli so prav do Akvileje in le s težavo so jih « Rimljani zavrnili. Da bi se ubranili ponovnega navala, so zgradili Rimljani obrambne zidove nad Nauportom (Vrhniko), ki so lahko zadržali sovražnika pri prodiranju po glavni cesti preko Emone (Ljubljane) proti Akvileji in Italiji.

Po Marku A vreli ju so se razmere v rimski državi začele Od M. Aore- hitro slabšati. Rimski meščani se niso več brigali za državne liJa do posle, ampak so se vedno bolj vdajali razkošju. Rimska vojska, ki je bila vedno zanesljiva opora države, ni bila več sestavljena iz rimskih državljanov, ker so prepustili vojaško službo najprej provi ncialom, nato pa so začeli sprejemati v vedno večjem številu tuje najemnike, posebno Germane. Vojska, ki je bila na mejah, se ni več brigala

Diokleci- jana

(180 — 284)

136

__za odloke senata in je delala samovoljno. Sama si je iz svoje srede volila cesarje, ki so jih morali priznati po vsej državi. Dogajalo se je, da so čete v različnih krajih isto- časno izvolile svoje poveljnike za cesarje, ki so se nato borili med seboj za nadvlado. Težke razmere v državi so izrabljali sosedni narodi. Meja na Renu in Donavi, ki je bila sicer dobro utrjena, je le s težavo zadrževala so- vražnike, Dakijo pa so morali Rimljani prepustiti ger- manskim Gotom. Tudi v Aziji se je rimsko ozemlje močno krčilo. Popoln razkroj države je začasno še preprečil cesar Dioklecijan.

Dioklecijan Dioklecijan in Konstantin (284—337). Dioklecijan (284 — 305) je bil sin osvobojenca iz Dalmacije. Kot vojak se je hitro

povzpel; postal je vodja cesarske telesne straže, ki ga je izvolila po umoru njegovega prednika za cesarja. Da bi laže branil meje in preprečil vojaške upore po provincah, je Dioklecijan izbral svojega prijatelja Maksimiana za so- vladarja in mu poveril skrb za red v zahodnem delu države s središčem v Milanu, sam pa je prevzel vzhod s središčem v Nikomediji. Oba vladarja sta se imenovala avgusta in sta si pozneje določila pomočnika, J»^*****^ ce- zarja, ki sta bila tudi določena :, za •••••• naslednika. Država je bila torej razdeljena na štiri de||,wendar pa je Dioklecijan obdržal vodstvo nad celotno državo; imenoval se je »Gospod in Bog« (»Dominus et Deus«). Vladal je sam

Monßthija popolnoma neodvisno, kajti tudi spnat'.'jë izgubil sedaj' ves jp • ^¿üpliv (monarhija). ^/ V '-

Dioklecijan j<f"obširno državo razdelil v:J2 diecez, ki sov obsegale 101 provinco. Da bi preprečil v pro- vincah prevelik vpliv vojske, je poveril^jihovo vedstvo svojim uradnikom« ki so bili plačani. Tudfes^ge druge važne

Uradniška državne posle je prepustil svojemu uraaraštvu. Vrhovno uprava poveljstvo nad rimsko vojsko pa je obdffal sam. države Dioklecijan je svoje odredbe izvedel z vso strogostjo.

Preganjanje Odpora ni trpel; smatral se je kakor nekoč orientalski kristjanov vladarji za boga in je tudi zahteval, da so ga tako častili. (01 — 311) j^a svojem dVoru je uvedel stroge dvorske običaje; vsak

je moral pred njim pasti na kolena (prim. Aleksandra Velikega). V državi je hotel zopet uvesti enotno vero, ki naj bi pomagala obdržati enotnost države. S tem je zadel

13?

na kristjane, ki so se že prej upirali služiti poganskemu vladarju kot vojaki pa tudi kot uradniki. Po vsej državi so jih pobijali in požigali cerkve in krščanske knjige. Kdor ni hotel žrtvovati pred cesarjevo podobo ali kipom, je bil brez usmiljenja umorjen. Čeprav je trajalo to preganjanje več let, ni mogel zatreti krščanstva, ki je kljub neštetim žrtvam še vedno raslo.

L. 305 sta se oba avgusta odpovedala prestolu in pre- pustila vlado Cezarjema. Dioklecijan se je naselil v svoji

Dioklecija- nov odstop

Dioklecijanova palača v Splitu (rekonstrukcija)

palači, ki jo je zgradil blizu Salone v današnjem Splitu; tu je živel še nekaj let kot zasebnik.

O Dioklecijanu je ohranjenih tudi pri nas nekaj pri- povedk, v katerih se imenuje »car Duklijan« ali »Duk- Car Ijanin«. Mnogi mislijo zaradi podobnosti imena, da je bil Duklijan rojen v rimskem mestu Diokleji blizu Skadrskega jezera.

Po Dioklecijanovem odstopu so se v državi vneli boji med cezarjema in med drugimi novoizvoljenimi vojaškimi cesarji. Končni zmagovalec je bil Konstantin, ki mu Konstantin je zgodovina nadela priimek Veliki. Bil je kristjanom na- Veliki klónjen, zato so ga ti podpirali. Še preden je postal gospodar (•24 ~ 3J?)

ve

138

Milanski edikt 013)

Nike ¡ski koncil (325)

Upravna razdelitev

države

Anarhija po Konstanti- novi smrti

Naval llu- nov D

Evropo (375)

vse države, je izdal v Milanu zakon (edikt), po katerem so dobili kristjani v rimski državi versko svobodo. Čeprav se je sam pokristjanil šele malo pred smrtjo in je bil ves čas »pontifeks maksimus«, je vendar poznal moč krščanstva in ga podpiral ter celo sam gradil cerkve. Hotel je, da bi bilo krščanstvo enotno, in je zato 1.325 sklical v Nikeji zbor (koncil) voditeljev krščanske cerkve, na katerem so obsodili nauke aleksandrijskega duhovnika Arija, ki je učil, da Kristus ni pravi Bog.

Konstantin je obdržal Dioklecijanovo razdelitev rimske države v štiri prefekture (Orient, Italija, Ilirija in Galija), ki so jih vodili od njega imenovani prefekti. Za- hodni del naše države nekako do črte od Beograda proti Kotoru je pripadal prefekturi Italiji, vzhodni del pa Iliriji. Središče države je prenesel Konstantin v Bizanc, ki ga je povečal in pozidal z novimi stavbami; mesto je dobilo po njem ime Konstantinopolis in je ostalo dolga sto- letja politično in kulturno središče vzhoda.

Začetki preseljevanja narodov in delitev rimske države. Po Konstantinovi smrti so se začeli njegovi sinovi boriti za nasledstvo; to so porabili razni sebičneži, ki so izkoriščali težki položaj države v svojo korist. Razmere so postale tako zapletene, da ljudje niso več vedeli, kdo je pravi vladar. Zavladal je popoln nered in razkroj (anarhija). Cesar J u I i j a n , kateremu se je posrečilo, da so ga priznali v vsej državi za vladarja, ni bil zmožen zadržati propadanja države. Nastopil je proti krščanstvu, v katerem je že Konstantin videl veliko silo in pomen za državo, ter skušal obnoviti razpadajoče poganstvo. Vse njegovo prizadevanje pa je bilo zaman. Po treh letih vladanja je umrl in pro- padanje države se je hitro nadaljevalo.

Razmere v rimski državi so hitro izrabili sosedni, po- sebno germanski narodi in so začeli napadati preko mejá. Zahodne meje so bile še toliko trdne, da so te napade vzdržale; tudi meja v Afriki se je držala. Za vzhodni del rimske države pa je postal usoden naval mongolskih H u n o v, ki so pridrli iz Azije v današnjo južno Rusijo. Vzhodne Gote, ki so tam prebivali, so si podvrgli, Zahodni Goti pa so se pred njimi umaknili ter vdrli

139

preko dolnje Donave na ozemlje rimske države. Prvi njihovi oddelki so se že bližali Konstantinopolu in cesar Valens je zbral vse razpoložljive čete, da bi njihovo prodiranje ustavil. Pri Hadrijanopolu (Odrinu) so zadeli Goti na rimske legije in jih popolnoma uničili (378). Cesar Valens sam je v boju padel. Boj z Goti je končal šele Teodozij (379—395), zadnji pomembnejši rimski cesar. Dovolil jim je, da so ostali na Balkanskem polotoku, zato so pa morali služiti v njegovi vojski. Njemu se je tudi po- srečilo, da je še zadnjič združil vse dele rimske države. Krščansko vero je razglasil za državno vero in s tem pri- pomogel, da je še hitreje zmagala nad poganstvom, pa tudi nad arianstvom, ki se je močno širilo na vzhodu in med Germani. Pred smrtjo je državo razdelil med svoja sinova. Ta delitev je ostala in nikdar več niso bile rimske pokrajine združene v eni državi. Honorij je dobil zahodni del, Arkadij pa vzhodni. Meja obeh držav je potekala približno od Beograda proti Kotoru in dalje preko Sredozemskega morja do zaliva Velike Sirte v Afriki. Zahodnorimska država se ni vzdržala po tej delitvi niti sto let. Vzhodnorimska država s središčem v Konstantinopolu (Carigradu) pa se je pozneje še zelo razvila in je ostala dolga stoletja vodilna država na vzhodu. Čeprav je v državi kmalu popolnoma prevladala grščina, je vendar ohranila država tudi pozneje rimsko ime (Romeia), sosedni narodi pa so jo nazivali bizantinsko ali grško. Uničili so jo šele Turki, ko so leta 1453 osvojili Carigrad.

Propad zahodnorimskega cesarstva. Honorij in njegovi nasledniki so bili nezmožni, kar je še pospešilo razpad zahodnega cesarstva. Da bi vzdržali red vsaj v Italiji, so poklicali iz Britanije in Galije večino rimske vojske, s čimer so meje močno oslabili. Kmalu se je porušila rimska oblast v Britaniji, kamor so vdrli s severa P i k t i, preko morja pa so se začeli naseljevati germanski Angli in Saši iz današnje severne Nemčije in Danske. Tudi meja na Renu ni mogla zadržati germanskih Frankov, ki so postali gospodarji skoraj vse Galije. V Italijo so vdrli pod vodstvom Alariha Zahodni Gotje, osvojili Rim (410) in se končno naselili v južni Galiji in Hispaniji, kjer so ustanovili državo s središčem v Tolozi (Toulouse). Tudi v

Naval Go- too preko Donave

Cesar Teodozij

(3?9 — 395;

Krščanstoo — državna

vera

Delitev države (395)

Odpoklic čet iz

Britanije in Galije

Snovanje nooih ger-

manskih drž. na rimskem

ozemlju

140

Huni pod Atilom

•• — 453)

Vzhodni Gotje

Odoakar odstavi

zadnjega rimskega

cesarja (476)

Alpe so vdrla razna germanska plemena. Najdaljšo pot je pa naredilo germansko pleme V a n d a 1 o v , ki so iz da- našnje srednje Nemčije prodrli preko Hispanije v Afriko in tam ustanovili državo s središčem v stari Kartagini, odkoder so 1. 455 napadli Rim in ga strašno opustošili (vandalizem).

Panonsko nižino so osvojili pod Atilovim vodstvom mongolski Huni, ki so s svojimi konjeniškimi četami napadali na zahod prav do Galije, kjer so bili 1. 451 na Katalaunskem polju premagani, preko naših dežel pa, kjer so razrušili večino rimskih naselij, so vdirali v Italijo. Vendar do Rima niso prišli, ker se je papežu Leonu po- srečilo, da jih je zlepa zavrnil. Po Atilovi smrti (453) je njihova država razpadla; pokrajine zahodnega dela Jugo- slavije in zahodni del Panonske nižine so za njimi zasedli Vzhodni Gotje.

Rimski cesarji so torej obdržali oblast le še v Italiji, a še tam so bili čisto odvisni od germanskih najemnikov, katere so sprejemali v rimsko vojsko. L. 476 je Odoakar, poveljnik germanskih najemniškili čet, odstavil mlado- letnega cesarja Romula Avgustula in se dal od svojih vojakov proglasiti za kralja Italije. Zahodnorimsko ce- sarstvo, ki je že od svojega početka (395) pešalo, je s tem propadlo.

Jugoslavija pred naselitvijo Južnih Slovanov

Najstarejši znani prebivalci. Konec drugega tisočletja pr. ••. so se naselili na Balkanski polotok in v vzhodne alpske dežele Tračani in Iliri, ki so prvi znani prebivalci Tračam na našem ozemlju. Tračani so zasedli vzhodni del in "'"" Balkanskega polotoka nekako do rek Morave in Vardar j a. zahodno od njih pa so se xistavili Iliri, ki so segali na zahod še daleč v Alpe in v Beneško ravnino. Na južna tra- čanska in ilirska plemena so po naselitvi začeli vplivati njihovi sosedje Grki, ostala ilirska plemena pa so se raz- vijala brez večjih zunanjih kulturnih vplivov. Iliri so pri nas živeli na kulturni stopnji bronaste in halštat- s k e dobe. V hribovitih krajih so bili večinoma pastirji, v nižinah pa že poljedelci. Živeli so v plemenski skupnosti in niso poznali večjih državnih tvorb. Središče plemena je bilo z jarki in lesenimi ali kamnitnimi ogradami zavarovano gradišče. Dobro ohranjeno je še tako ilirsko gradišče v G 1 a s i n • u pri Sarajevu. Utrjena gradišča so nudila dobro zavetje pred napadi zunanjih sovražnikov ali so- sednjih plemen. Iliri so se namreč stalno bojevali med seboj, mnogo je k temu pomogla krvna osveta, ki je bila pri njih v navadi. Iliri so bili tudi drzni mornarji. Ker je bila njihova domovina kraška in jih ni mogla preživljati, so bili često primorani napadati tuje ladje. To je izzvalo prvo vojno z Rimljani (gl. str. 106).

V 4. stol. pr. Kr. so vdrli v naše kraje Kelti, ki so za- Kein sedli vse alpske dežele in severni del Balkanskega polotoka. Ilirska plemena so se pred njimi umaknila ali pa se z njimi pomešala. Kelti so prinesli v naše kraje latensko kul- turo (gl. str. 16), ki je bila višja od ilirske. Kelti so bili dobri rudarji; v Alpah so kopali rude in zelo razširili posebno

142

Grške kolonije

Prebivalci naših krajeo ob prihodu Rimljanov

Vojna s Teoio

Rimsko pro- diranje od

Jadrana

železne izdelke tudi po ilirskih pokrajinah. Imeli so živahne trgovske zveze z Italijo, proti severu pa celo z deželami ob Baltiku.

Prve zgodovinske vesti o naših krajih so v zvezi z ustanovitvijo grških naselbin na Jadranu. Najstarejša grška kolonija je bila ustanovljena v začetku 4. stol. pr. Kr. na otoku Visu. Njej so kmalu sledile nove naselbine na otokih Korčuli in Hvaru in na obali pri Trogiru. To so bile trgovske postojanke, -ki so vzdrževale trgovske vezi z obalo in s posredovanjem Keltov celo z deželami ob Baltiku, odkoder so dobivali jantar.

Zgodovinska doba pa se začenja za naše kraje šele z rimskimi osvajanji. Tedaj so prebivali na današnjem alpskem slovenskem ozemlju keltski Tavriščani, na slovenskem Krasu pa ilirsko-keltski Japodi. Vsa vzhodna jadranska obala je bila naseljena z ilirskimi plemeni: Veneti so segali v Beneško ravnino, H i s t r i so pre- bivali v Istri, Liburni po hrvatskem primorju, Dal- mati v Dalmaciji in zahodni Bosni, A r d i e j i pa od Neretve do Vojuše v Albaniji. V porečjih gornjega Vardarja in Morave so prebivali ilirski D a r d a n i, severno od njih do Donave pa tračanska plemena Tribalov in Mezo v. Tračanski D a č a n i so bili naseljeni po našem * Banatu, Srem in severna Srbija pa je bila domovina keltskih S k o r - diskov, ki so ustanovili prvo naselbino na kraju da- našnjega Beograda.

Naše dežele pod Rimljani. Rimljani so osvojili ozemlje naše države razmeroma pozno. Ko so bili že gospodarji širnih pokrajin Afrike in Azije, so živela keltska, ilirska in traška plemena na našem ozemlju še vedno svobodno. Prvi spopad med Iliri in Rimljani je bil sicer že v letih 229—228, ko so Rimljani napadli državo Ardiejev pod kraljico Tevto (gl. str. 106). Toda ta vojna je imela le namen zagotoviti varnost plovbe po Jadranskem morju, zato Rimljani njihove dežele niso osvojili, ampak so Ilire le prisilili, da niso več ovirali rimske pomorske trgovine. V prihodnjih letih so Rimljani dobili več obmorskih po- stojank, ki so bile oporišča za rimsko plovbo in izhodišča za trgovino s plemeni na celini.

143

Na zahodu naših dežel so Rimljani ustanovili že 1. 181 pr. Kr. močno utrjeno Akvilejo, ki je branila Italijo pred napadi sosednih ilirskih narodov, obenem pa bila določena za izhodišče nadaljnjemu rimskemu prodiranju v alpske dežele. Vendar Rimljani na tem mestu še dolgo niso dosegli znatnejših uspehov zaradi trdovratnega odpora do- mačega prebivalstva in ker so bili preveč zaposleni na drugih mejah.

Tretja smer rimskega prodiranja na ozemlje naše države je bila od juga. L. 148 se jim je posrečilo uničiti makedonsko državo in jo spremeniti v rimsko provinco (gl. str. 110). S tem je prišlo naše Povardarje v območje rim- ske države. Po tem uspehu nastane zastoj v nadaljnjem prodiranju na naše ozemlje, ker je rimska država porabila vse svoje sile v stoletnih državljanskih vojnah. Šele cesar Avgust, ki je napravil red in mir v notranjosti, je lahko razširil rimske meje preko naših dežel do Donave, ki naj bi bila naravna meja rimskega imperija (gl. str. 127). L. 9 po Kr., ko je bil strt veliki ilirski upor pod vodstvom dveh Batonov, so bila ta osvajanja končana: vsa Jugo- slavija razen Bačke in Banata je bila rimska. Banat je pozneje osvojil cesar Trajan (gl. str. 134), Bačka pa je edina jugoslovanska pokrajina, ki ni bila nikdar v območju rimske države.

Po velikih Avgustovih osvojitvah so bile naše dežele razdeljene v province. Zahodni del slovenskega ozemlja približno do današnje jugoslovansko-italijanske meje je pri- padal italskima pokrajinama Veneciji in Istri, ostalo slovensko ozemlje pa je bilo razdeljeno med provinci N o - rikum in Panonija. Meja med obema je potekala od severa proti jugu ob vzhodnem robu Alp, tako da je bilo mesto Petovio (Ptuj) v Panoniji, Celeia (Celje) pa v Noriku. Norikum je segal na sever do Donave in je torej obsegal ozemlje današnje Avstrije razen njenega najvzhodnejšega dela, Panonija pa vse ozemlje vzhodno od Norika do Do- nave. Na jugozahodu je pripadalo Panoniji še zgornje Po- savje z Emono (Ljubljano), južna meja pa je potekala južno od Save, tako da je spadala v Panonijo še vsa bosanska Po- savina in Srem. Ozemlje južno od Panonije pa do Jadran- skega morja je tvorilo provinco Dalmacijo; na zahodu

Prodiranje od zahoda

Prodiranje od juga

Avgustooc osvojitve

Trajanove osvojitve

Rimske province

144

Izpremembe mej naših

provinc

U prava provinc

Rimske naselbine

Romaniza- cija

Glavne ceste in mesta

je bila njena meja reka Raša v Istri, na vzhodu pa pri- bližno ob rekah Kohibari in Ibru ter preko Metohije do morja južno od Skadra. Vse Pomoravje in zgornje Povar- darje je pripadalo provinci M e z i j i, južno Povardarje pa Makedoniji. Od Trajana osvojene dežele severno od Donave so tvorile provinco Daki jo, kateri je pri- padal tudi Banat.

Meje rimskih provinc na našem ozemlju so se pozneje še večkrat izpreminjale; večje spremembe so bile v dobi Trajana in posebno Dioklecijana, ki je razdelil province iz upravnih razlogov v manjše enote. Posebno važna za naše dežele pa je bila Teodozijeva razdelitev države v vzhodno in zahodno polovico (gl. str. 139). Meja med obema deloma je še stoletja pozneje ločila 'zahodni in vzhodni kulturni svet in je zelo vplivala tudi na Jugoslovane v poli- tičnem, verskem in kulturnem oziru.

Province so upravljali cesarski namestniki, največkrat bivši konzuli. Imeli so najvišjo vojaško, upravno in sodno oblast v deželi, le za pobiranje davkov so bili posebni urad- niki. Na domače prebivalstvo se Rimljani niso ozirali; bilo je brez pravic, kajti le maloštevilni Rimljani, ki so bili naseljeni po mestih, so bili pravi rimski državljani. Nerim- sko prebivalstvo je doseglo rimsko državljanstvo šele v tretjem stoletju po Kr.

Po vseh osvojenih pokrajinah so Rimljani ustanovili močna, obzidana vojaška taborišča, kjer so imeli stalne vo- jaške posadke. V teh utrjenih mestih so se kmalu naselili tudi obrtniki in trgovci s svojimi družinami in tako ustva- rili naselbine, ki so izredno močno vplivale na okoliško manj izobraženo prebivalstvo. Istočasno z rimsko kulturo je začel v osvojenih pokrajinah prevladovati tudi latinski jezik. Posebno kraji, ki so imeli tesnejše stike z Rimljani, so se hitro poromanili.

Vsa rimska mesta so bila zvezana med seboj z dobrimi cestami, ki so omogočale hitro kretanje rimskih čet in tvo- rile glavne trgovske in prometne vezi. Izhodišče cest iz Ita- lije na naše ozemlje je bila Akvileja (Oglej). Od tu je vodila najvažnejša cesta preko Longatika (Lo- gatca), Nauporta (Vrhnike), Emone (Ljubljane), A transa (Trojan), Ce le i e (Celja) in Pet o vi a

145

(Ptuja) proti meji na Donavi, druga cesta pa je peljala iz Akvileje proti severu in po Kanalski dolini na Santi- kum (Beljak), Vi run um (na Gosposvetskem polju) in dalje v Alpe. Preko slovenskega Krasa je vodila cesta iz Akvileje proti Tarsatiku (Trsatu) in preko Like v dalmatinsko primorje, kjer so bila glavna mesta J a d e r a (Zader) in Salona (Solin). Iz Emone se je odcepila cesta

Razvaline v Solinu

preko Dolenjske v Neviodunum (Drnovo pri Krškem), S i s • i o (Sisek), S i r m i u m (Sremsko Mitrovico), Singi- dunum (Beograd), ob Moravi v N ai su s (Niš) in preko S a r d i k e (Sofije) v Konstantinopolis (Carigrad). Singidunum je bil zvezan po Trajanovi cesti preko Donave tudi z Dakijo (gl. str. 134). Preko južnega dela naše države je vodila važna cesta (via Egnatia) od D i r a h i j a (Drača) mimo Ohridskega jezera v Tesalonike (Solun) in Konstantinopolis; ta je tvorila najkrajšo zvezo med Rimom in Kostantinopolom. Od teh glavnih rimskih cest so vodile stranske do vseli večjih rimskih mest,

146

Zlata vrata Dioklecijanove palače v Splitu

Propad rimske oblasti

Gotska in Langobard- ska država

od katerih so bila važnejša še Mursa (Osijek), Skupi (Skoplje) in S t o b i (v bližini Gradskega v vardarski banovini).

Doba rimske uprave v naših deželah je bila doba kul- turnega in go- spodarskega pro- • : :'-•'-, *., -••- "' evita, ki je bil ~!L , ;. ; prekinjen šele . !: " ' v času preselje- vanja narodov. Gospodarji naših dežel so postali tedaj razni ger- manski narodi, zlasti Goti, ki so konec 5. stol. ustanovili moč- no državo, ki je obsegala Italijo in zahodno Jugo- slavijo, in Lon- gobardi, ki so Rimski zid v Ljubljani

147

se naselili v Panonijo in vzhodnih Alpah. V vzhodnem delu Balkanskega polotoka pa je vzhodnorimska država le 's težavo branila mejo ob Donavi. V začetku 6. stol. se že pojavijo ob Donavi Sloveni, ki napadajo preko nje in se sredi 6. stol. začenjajo naseljevati na Balkanu, po odhodu Langobardov v Italijo (1. 568) pa tudi v vzhodne alpske dežele.

Ostanki iz rimske dobe. Rimljani so zelo dobro poznali naše kraje. To nam dokazujejo že njihove ceste, ki so bile speljane po najboljših smereh in bile tako dobro zgrajene, da so ostale še dolgo potem, ko je rimska oblast propadla, glavne in često edine prometne vezi, ki so tvorile tudi osnovo za zgraditev današnjih glavnih cest. Tudi rimska mesta so bila ustanovljena na krajih, ki so bili pomembni v zemljepisnem, vojaškem in gospodarskem oziru. Čeprav

je bila v dobi preselje- vanja narodov večina rimskih naselbin uni- čena, so vendar tudi novi prebivalci usta- novili svoja mesta na istih krajih; mnoga od njih so še danes važna zemljepisna in gospodarska središča: na pr. Beograd, Niš, Skoplje, Split (v bliži- ni Salone), Ljubljana itd.

Ostanki nekaterih rimskih postojank so se nam ohranili še do danes. Posebno zna- menite so odkopanine v Saloni in Stobiju, važne ¡najdbe iz rim- ske dobe pa so odkrili po vseh krajih naše države. Iz njih lahko

Peristil v Dioklecijanovi palači spoznamo visoko kul-

Cesie

Mesla

¡Umske ostulinc

148

turo tiste dobe. Obzidja mnogih rimskih mest, ki so ohranjena, kažejo da rimska mesta niso bila posebno velika (na pr. Emona). Ceste v njih so šle pravokotno druga na drugo in so bile tlakovane. Skoraj vsa večja mesta so imela gledališča (amfiteatre), od katerih je dobro ohranjen amfiteater v Pulju, temelj gledališča pa v Stobiju in v Sa- loni, kjer je bilo prostora za 20.000 ljudi. Mnoga mesta so že imela krščanske cerkve (bazilike v Stobiju, Solinu in Malencah pri Brežicah), povsod pa so bila tudi rimska

Stekleno posodje iz rimske dobe (Polhov gradeč)

svetišča in oltarji, na katerih so častili rimske pa tudi druge bogove, pri nas posebno orientalnega sončnega boga Mitra (oltar v Ptuju). Rimljani so zgradili mnogo vodovodov in kopališč, izkoriščali so že tudi neka- tere tople vrelce (Rimske toplice). Grobišča so imeli Rimljani navadno ob cestah izven mestnega obzidja. Izkopali so nešteto rimskih grobov z dragocenimi sarkofagi, v katerih so našli mnogo orožja, denarja in dragocenosti, ki so jih dajali mrtvecem. Bogastvo rimskih hiš nam dokazu- jejo tudi ohranjeni mozaiki in kipi pa tudi dragoceno posodje, nakit in podobno. Vsi ti ostanki iz rimske dobe so ohranjeni po muzejih, ki so v vseh večjih mestih naše države.