Bioplastika, združena brošura:

Biorazgradljiva plastika: kaj je to?

Certificiranje bioplastike

Primeri uporabe bioplastike

Projekt je izvajan v okviru projekta Srednja Evropa in sofinanciran

s strani Evropskega sklada za regionalni razvoj (ERDF).

Certificiranje bioplastike

Petra Horvat Andrej Kržan

Sodoben način življenja si težko predstavljamo brez plastike, hkrati pa je vedno

večji poudarek na okolju prijaznem načinu življenja in iskanju

alternativnih rešitev. Ena od najbolj vidnih, obetavnih rešitev na tem

področju je bioplastika. Ker se bioplastika ne razlikuje od navadne

plastike, je potrebno verodostojno zagotavljanje kvalitete in označevanja, kar

zagotavljamo skozi sistem standardizacije in certificiranja.

Standardi

Z razvojem plastike so se pojavljale razne trditve o okolju prijazni plastiki, mnoge

med njimi pa nimajo verodostojne podlage in ne temeljijo na rezultatih

akreditiranih laboratorijev. Z namenom poenotenja pravil so standardizacijske

organizacije v sodelovanju s strokovnjaki različnih področij pripravile standarde za

področje bioplastike. Standardi predstavljajo skupek pravil, katerim mora izdelek

ustrezati, da mu lahko pripišemo določeno oznako. Najpomembnejše organizacije

na področju standardov v svetu so:

ASTM – American Society For Testing and Materials (ZDA)

ISO – International Organization for Standardization (mednarodna)

CEN – European Committee for Standardization (Evropska unija)

CEN (European Committee for Standardization) je uradno priznan organ za

standardizacijo znotraj Evropske unije. CEN standardi so za države EU obvezujoči,

standardi so preneseni na nacionalno standardizacijsko strukturo, kar omogoča

proizvajalcem lažji vstop na evropski trg ko enkrat zadostujejo zahtevam

standarda. Prvi standard za področje biorazgradljivosti in kompostirnosti je izdal

DIN leta 1997 (DIN V54900), ki pa ga je nadomestila evropska standardna speci-

fikacija EN 13432.

Čeprav ima vsaka standardizacijska organizacija svoje standarde, so standardi

medsebojno usklajeni. Evropske in ameriške certifikacijske organizacije

medsebojno priznavajo standarde prav za področje polimerov in kompostirnih

izdelkov. Ko je podeljen en certifikat (npr. na podlagi EN 13432), proizvajalec

Bioplastika: plastika, ki je biorazgradljiva in/ali narejena na osnovi biomase. V

medicini je možna tudi uporaba termina, ki pomeni biokompatibilnost –

kompatibilnost plastike s človeškimi ali živalskimi tkivi.

Certifikat: uradna listina, s katero se kaj potrjuje; potrdilo, spričevalo (SSKJ)

Certificiranje: postopek, s katerim tretja stranka poda pisno zagotovilo, da je

izdelek, postopek ali storitev skladna z določenimi zahtevami (EN 45020:2006

Standardizacija in povezane aktivnosti – Splošno besedišče) in EN ISO/IEC

17000

zlahka pridobi tudi certifikat na podlagi drugih standardov. Omenjeni standardi so

si med seboj zelo podobni, razlikujejo se le v nekaterih analizah, ki jih je potrebno

opraviti dodatno. Na tak način se izognemo dvojnim analizam, ki pogosto

predstavljajo stroškovne in administrativne ovire.

Standardi morajo poleg potencialnega negativnega vpliva izdelka na okolje

upoštevati tudi dolgoročne prednosti določenega načina uporabe. Materiali, ki jim

želimo pripisati oznako biorazgradljivi, morajo zadostovati znanim zahtevam in

uspešno prestati teste, ki so določeni v standardu.

Certificiranje

Certifikat je uradna listina s katero potrjujemo določeno lastnost. V primeru

biorazgradljivih polimernih materialov je certifikat potrdilo, da je izdelek razgradljiv

pod pogoji, določenimi v standardu, v primeru materialov iz obnovljivih virov pa

certifikat potrjuje, da izdelek vsebuje določen delež ogljika iz obnovljivih virov.

Certificiranje je postopek pridobivanja certifikata, postopek, s katerim neodvisna

tretja stranka poda pisno zagotovilo, da je izdelek, postopek ali storitev skladna z

določenimi zahtevami (predpisi in standardi, po katerih je izdelek, postopek ali

storitev certificirana). Slovenski izraz je vrednotenje, a se je zaradi listine, ki jo

pridobimo, ohranil tuj izraz.

Certifikacijske organizacije za bioplastiko

Najpomembnejši certifikacijski organizaciji v Evropi sta DIN CERTCO in Vinçotte.

DIN CERTCO izdaja certifikate za kompostirno plastiko na osnovi štirih standardov,

ki so si med seboj zelo podobni, Vinçotte pa poleg omenjenega certifikata izdaja

tudi certifikate za plastiko, ki je primerna za domače kompostiranje, plastiko, ki je

razgradljiva v zemlji in v vodi. Obe organizaciji certificirata materiale, izdelane iz

obnovljivih snovi na podlagi standarda ASTM D6866. Certifikate za

biorazgradljive izdelke izdajata tudi Biodegradable Products Institute (BPI) za

področje Združenih držav Amerike, Japan BioPlastics Association za področje

Japonske ter ostale certifikacijske organizacije.

DIN CERTCO trenutno razvija certifikacijski shemi za domače in vrtno

kompostiranje, ki temelji na avstralskih standardih in pa združen logotip, ki

kombinira različne karakteristike (na osnovi obnovljivih virov, kompostirno v procesu

industrijskega kompostiranja, kompostirno doma, kompostirno na vrtu,..)

Postopek certificiranja

Proces pridobivanja certifikata je popolnoma prostovoljen. Proizvajalec se obrne

na certifikacijsko organizacijo z vlogo, ki vključuje informacije o materialu in

izdelku, ki ga želi certificirati. Certifikacijska organizacija nato posreduje seznam

laboratorijev, ki so akreditirani za testne metode, zahtevane v standardu.

Laboratoriji so potrjeni s strani certifikacijske organizacije in neodvisnega

ocenjevalca ter pridobijo akreditacijo po standardu EN ISO/IEC 17025. To v

splošnem pomeni, da je laboratorij usposobljen za izvajanje analiz, za katere je

akreditiran. Laboratoriji posredujejo poročilo o preskušanju certifikacijski

organizaciji, kjer strokovnjaki pregledajo rezultate. Na podlagi pozitivnih

rezultatov certifikacijske organizacije izdajajo certifikate o skladnosti za proizvode

in dovoljenja za uporabo certifikacijskega znaka proizvajalcem.

Certificiranje kompostirnih izdelkov

Kompostirnost je lastnost embalaže ali plastičnega materiala, da se razgradi

tekom postopka kompostiranja. Izdelek je kompostiren, če smo dokazali da so

kompostirne vse njegove komponente.

Druge izjave, četudi se imenujejo certifikat (izjava proizvajalca o izdelku), ki nimajo

opravljenih analiz v akreditiranem laboratoriju na podlagi rezultatov analiz

certificirane biorazgradljivosti, niso veljavne. Veljaven certifikat mora vsebovati

oznako certifikacijske organizacije, navedeni morajo biti standardi, na katerih

temelji certifikat ter certifikacijsko številko. Veljavnost certifikata lahko preverimo na

spletni strani certifikacijske organizacije.

Certifikacijske

organizacije

DIN CERTCO (v sodelovanju s

slovenskim podjetjem Slopak),

Vinçotte, Biodegradable

Products Institute,

Biodegradable Plastics Society Proizvajalec

CERTIFIKAT Certifikacijska

oznaka

Kupec

Akreditirani laboratoriji (po standardu EN ISO/IEC

17025 in s strani certifikacijske

organizacije)

Standardizacijske organizacije

CEN, ISO, ASTM

Vsaka organizacija ima svoje standarde, certifika-

cijske organizacije ravno na področju kompostirne

plastike standarde medsebojno priznavajo

Standard EN 13432 zahteva, da se tekom običajnega kompostirnega cikla, ki traja

6 mesecev, razgradi vsaj 90 % embalaže, da ni prisotnih težkih kovin nad

zakonsko določeno mejo, da niso prisotni vidni ostanki ter da ni vpliva na proces

kompostiranja in kakovost komposta (pass-fail vrednosti, ki enoznačno razlikujejo

med kompostirno in nekompostirno embalažo), itd.

Biorazgradljivost, eko-toksičnost in vsebnost težkih kovin so parametri, vezani na

material. Za materiale, polizdelke in aditive ne moremo pridobiti certifikacijske

oznake za kompostirnost. Pridobimo lahko le potrdilo, da so skladni s standardom,

čemur rečemo registracija. Uporaba certifikacijske oznake je prepovedana, po

novih pravilih pa je dovoljeno oglaševanje (Trademark rules and Trademark usage

guidelines). Certifikat, certifikacijsko številko in oznako lahko pridobimo le za

končen izdelek, saj je pomemben kriterij za pridobitev certifikata razgradljivost, ki

pa je vezana na končni izdelek in odvisna od njegove oblike. Certifikat je podeljen

za obdobje treh let, vmesna testiranja izdelka se opravljajo enkrat letno.

Registracija za materiale, polizdelke in aditive je veljavna 6 let, vmesna preverjanja

skladnosti so vsaki dve leti.

Vsak izdelek mora razpasti tekom procesa razgradnje bioloških odpadkov po

posebej določenih kriterijih in ne sme negativno vplivati na proces kompostiranja in

končni kompost.

Certificiramo lahko le končne izdelke. Le končni izdelki imajo dovoljenje za uporabo

certifikacijske oznake za kompostirnost, toda oglaševanje materialov, polizdelkov in

aditivov je sedaj dovoljeno (Trademark rules and Trademark usage guidelines)

Glavne certifikacijske organizacije in njihove certifikacijske oznake za

biorazgradljivo plastiko

DRŽAVA ORGANIZACIJA STANDARDI CERT. OZNAKA

CERTIFIKATI KI POTRJUJEJO KOMPOSTIRNOST

Nemčija DIN CERTCO EN 13432, ASTM D6400, ISO

17088, EN 14995

Nemčija DIN CERTCO

EN 13432, ASTM D6400, ISO

17088, EN 14995 + po potrebi

AS 4736

Nemčija DIN CERTCO AS 5810

Belgija Vinçotte EN 13432, EN 14995

Belgija Vinçotte

Poseben Vinçotte postopek na

osnovi EN 13432 pri nizkih

temperaturah

ZDA Biodegradable

products Institute ASTM D6400

CERTIFIKATI KI POTRJUJEJO DRUGE VRSTE BIORAZGRADLJIVOSTI

Belgija Vinçotte

Poseben Vinçotte postopek na

osnovi ISO 14851 ali ISO

14852

Belgija Vinçotte

Poseben Vinçotte postopek na

osnovi ISO 17556 or ASTM D

5988 ali ISO 11266

Od aprila 2012 ima tudi belgijska certifikacijska organizacija Vinçotte pravico do

podeljevanja »Seedlinga«, oznake »kalček«, ki jo je do sedaj uporabljala

organizacija DIN CERTCO, kar je pomemben doprinos k zmanjšanju nejasnosti na

področju označevanja kompostirnih izdelkov znotraj Evrope. »Seedling« oznaka je v

lasti European Bioplastics.

Potek certificiranja materialov, aditivov in izdelkov iz obnovljivih materialov

(BIOBASED)

Običajna plastika temelji na fosilnih virih, kar ni trajnostna rešitev situacije, zato se

razvoj plastike usmerja v uporabo obnovljivih virov. Uporaba plastike iz obnovljivih

virov zmanjšuje negativne vplive polimerne industrije na okolje z zmanjševanjem

porabe fosilnih virov. Trenutno ni predpisov, ki bi proizvajalce plastike obvezovali,

da razkrijejo vsebnost obnovljivih virov v izdelku. Med industrijskimi uporabniki in

končnimi potrošniki pa je opazno povečanje zanimanja za okolju prijazne izdelke.

Določitev deleža obnovljivih virov temelji na principu določanja aktivnosti

ogljikovega izotopa 14C. Materiale, tako tiste na osnovi fosilnih virov, kot tiste na

osnovi obnovljivih virov, v glavnem sestavlja ogljik, ki je v okolju prisoten v treh

oblikah (izotopih): 12C, 13C in 14C. Izotop 14C je nestabilen, počasi razpada in je

naravno prisoten v vseh živih organizmih. V živih organizmih je aktivnost 14C 100 %.

Ko organizem odmre, ne absorbira več ogljika 14C iz okolja ter poteka zgolj njegov

razpad. Koncentracija ogljika 14 se vsakih 5 700 let razpolovi. V človeškem

življenjskem ciklu se to ne pozna, v 50 000 letih pa vsebnost 14C pade na

nezaznavno koncentracijo. To pomeni da je koncentracija 14C v fosilnih virih

zanemarljiva.

Podlaga za certificiranje materialov, polizdelkov, aditivov in izdelkov na osnovi

obnovljivih virov je ASTM standard D6866.

Glavne certifikacijske organizacije in njihove certifikacijske oznake za plastiko iz

obnovljivih virov

Prednosti certificiranja

Prednosti certificiranih izdelkov (materialov) so različne. Certifikat je ločnica med

običajno plastiko in bioplastiko in je dokaz, da material ustreza zahtevam

standarda. To je neizpodbitna prednost pred ostalimi izdelki, ki certifikata nimajo.

Izdelki, opremljeni s certifikacijskimi oznakami omogočajo potrošnikom možnost

izbire nakupa izdelka, ki je v določenih pogledih boljši od drugih. Certifikacijska

oznaka za kompostirnost ima tudi druge prednosti. Kupcem, uporabnikom

plastične embalaže omogoča, da se odločijo za nakup na podlagi verodostojnih

oznak, omogoča lažje sortiranje odpadkov in pravilno ravnanje z le-temi,

certifikacijska oznaka daje tudi zagotovilo o kakovosti izdelka.

DRŽAVA ORGANIZACIJA DELEŽ OBNOVLJIVIH VIROV CERTIF. OZNAKA

Nemčija

DIN CERTCO Dodatna zahteva:

vsebnost hlapnih snovi > 50 % (masni delež)

20 – 50 %

50 – 85 %

> 85 %

Belgija Vinçotte

20 – 40 %

40 – 60 %

60 – 80 %

> 80 %

Zaključek

Certificiranje bioplastike je pomembno, saj daje potrošniku možnost izbire in hkrati

informacije o pravilnem načinu ravnanja z izdelkom po uporabi.

V izogib neresničnim informacijam in zavajajočim trditvam s tega področja (»Green

-washing«) so skupine strokovnjakov razvile standarde. Standardi so skupek

zahtev, ki jim mora izdelek zadostovati, da mu lahko pripišemo določeno oznako in

hkrati predpisujejo analizne metode in mejne vrednosti posameznih parametrov.

Analize opravljajo posebej imenovani laboratoriji s strani certifikacijskih

organizacij, nato pa na podlagi predloženih podatkov in poročila o preskušanju

certifikacijske organizacije podelijo certifikacijske oznake, ki jih lahko damo na

izdelke. Certifikacijska oznaka je dokaz, da izdelek ustreza določenim zahtevam in

je neizpodbitna prednost pred ostalimi izdelki, ki te oznake nimajo.

Certificiranje v sklopu projekta PLASTiCE

V okviru delovnega sklopa 4, naloga 4.5 je uvedba sistema za certificiranje

načrtovana v Sloveniji in na Slovaškem. Uvedba bo temeljila na sodelovanju med

podjetjem COBRO iz Poljske in certifikacijsko organizacijo DIN CERTCO iz

Nemčije. Način uvedbe bo dosegljiv tudi drugim državam, ki ne sodelujejo v

projektu.

Primeri uporabe bioplastike

Petra Horvat Andrej Kržan

Projekt je izvajan v okviru projekta Srednja Evropa in sofinanciran

s strani Evropskega sklada za regionalni razvoj (ERDF).

Spoštovani bralci,

Z brošuro Primeri uporabe bioplastike vam želimo pomagati najti ideje,

kako uporabiti bioplastiko v vašem podjetju, in pokazati, da je uporaba

bioplastike mnogo širša in ne zajema samo vrečk za biološke odpadke, kot

misli večina. Izdelki so razdeljeni v različne skupine ter opremljeni s kratkim

opisom možne uporabe in pojasnilom o prednostih uporabe bioplastike.

Pred vami je pregled primerov uporabe bioplastike do junija 2013, vsak

dan pa se na trgu pojavljajo novi izdelki iz bioplastike. Izbor služi zgolj za

ilustraciji razpona uporab in nikakor ne obsega vseh uporab ali izdelkov.

Čeprav se trudimo izogibati prikazom blagovnih znamk v tej točki ne

moremo prikazati različnih primerov uporabe bioplastike brez omembe

nekaterih družb in prikazu znamk. Slike smo si večinoma izposodili s

spletne strani European Bioplastics (zavihek Press/Press pictures), viri

drugih slik pa so navedeni pod sliko.

Želimo vam čim več uspešnih idej za uporabo bioplastike.

Folije, vrečke

Folije iz bioplastike lahko uporabljamo za proizvodnjo vrečk za biološke odpadke,

vrečk za kompostiranje, vrečk iz obnovljivih virov, folij za zavijanje živil in pakiranje

pijač ter za druge namene.

Kompostirna

nakupovalna vrečka

Avtor: Aldi/BASF

Bioosnovana

nakupovalna vrečka

iz PE

Avtor: Lidl Austria

GmbH

Kompostirna naku-

povalna vrečka

Avtor: Novamont

Transparenten ovoj

za cvetje, primeren

za kompostiranje

Avtor: FKuR

Kompostirna folija za sadje in zelenjavo

Avtor: Alesco

Kompostirna folija za pakiranje pijač

Avtor: Alesco

Kompostirna embalaža za kozmetične izdelke

Avtor: FKuR

Kompostirni ovoj za milo Avtor: FKuR,

Umbria Olli International

Pakiranje živil

Embalažo za živila iz bioplastike lahko uporabljamo za pakiranje različnih vrst živil,

od kruha in pekovskih izdelkov, do sadja in zelenjave, sladkih izdelkov, različnih

vrst začimb in čajev ter različnih vrst brezalkoholnih pijač. Na trgu so že na voljo

različne vrste embalaž iz bioplastike. Glavni prednosti uporabe bioplastike, kot

embalaže v živilskem sektorju, sta daljša življenjska doba pakiranih živil in

kompostiranje kot zadnja faza obdelave kompostirnih izdelkov.

Biorazgradljiva vrečka iz celuloze za ekološke

testenine Avtor: Birkel

Kompostirna mreža za sadje

Avtor: FKuR

Kompostirni in vodotopni pladenj za čokolado

na osnovi škroba

Avtor: Marks and Spencer

Kompostirna embalaža za sadje in

zelenjavo iz polimlečne kisline (PLA), vir

slike: Plastice

Kompostirna embalaža za zelišča in začimbe

na osnovi celuloze Avtor: Innovia Films

Kompostirne vrečke za sadje in zelenjavo

Avtor: Wentus

Kompostirna

embalaža na

osnovi celuloze

Avtor: Innovia

Films

Kompostirna embalaža na osnovi

celuloze

Avtor: Innovia Films

Kompostirna embalaža na osnovi

celuloze,

Avtor: Innovia Films

Kompostirna embalaža na

osnovi celuloze

Avtor: Innovia Films

Kompostirna embalaža na

osnovi celuloze

Avtor: Innovia Films

Kompostirna embalaža na

osnovi celuloze

Avtor: Innovia Films

Plastenke

pijač,

izdelane iz

obnovljivih

virov

Avtor: Blue

Lake Citrus

Products

Plastenke

pijač,

izdelane iz

obnovljivih

virov

Avtor:

Sant’Anna

– Fonti di

Vinadio

Plastenke pijač, izdelane iz

30 % (masni delež) obnovljivih

virov

Avtor: Coca Cola

Plastenke pijač, izdelane iz

30 % (masni delež)

obnovljivih virov

Avtor: Heinz

Kozarci, pribor in krožniki za enkratno uporabo

Izdelke za enkratno uporabo pogosto uporabljamo na piknikih, prireditvah na prostem, pri

pripravi in dostavi hrane, kot posodo za enkratno uporabo in na letalih. Takšni izdelki

predstavljajo ogromno količino odpadkov in jih je težko reciklirati, ker so onesnaženi s hrano.

Ena od glavnih prednosti uporabe kompostirne plastike za takšne izdelke je, da lahko takšne

izdelke odstranijo skupaj z ostanki hrane, in jih lahko v industrijskih kompostarnah spremenijo

v kompost.

Kompostirni kozarci za

vroče napitke iz papirja,

laminiranega z bioplastiko

Avtor: Huhtamaki

Kompostirni kozarci za

hladne pijače

Avtor: Huhtamaki

Biorazgradljive vilice

Avtor: Novamont

Sklede in votla posoda iz bioosnovane

plastike Avtor: Koser/Tecnaro

Biorazgradljive slamice

Avtor: PLASTiCE

Kmetijski in vrtnarski izdelki

Biorazgradljivi lončki za rastline, folije za mulčenje, pladnji iz ekspandirane

polimlečne kisline za uporabo v vrtnarstvu.

Biorazgradljivi lončki za rastline olajšajo sajenje sadik, saj omogočajo sajenje

rastlin skupaj z lončkom. Na ta način se izognemo poškodovanju korenin, lonček

pa se nato spremeni v kompost in pognoji zemljo. Folije za mulčenje

uporabljajo kmetje za zatiranje plevela in zbiranje vode večinoma pri gojenju vrtnin

in poljščin. Ko kmetje pridelek poberejo lahko folijo zorjejo v zemljo in jo uporabijo

kot gnojilo. Oranje folije za mulčenje v zemljo po uporabi je bolj praktično in

omogoča bolj ekonomično uporabo v primerjavi s pobiranjem plastike, čiščenjem

ostankov zemlje in recikliranjem. Pladnje iz ekspandirane polimlečne kisline lahko

uporabljajo kmetje in vrtnarji kot običajne pladnje iz ekpandiranega polistirena

(stiropora), vendar so primerni za kompostiranje.

Biorazgradljivi

lonček za rastline

Avtor: Limagrain

Kompostirne biorazgradljive

folije za mulčenje, ki jih je

mogoče zorati v zemljo Avtor:

BASF

Pladnji iz ekspandirane

polimlečne kisline

Avtor: FKuR & Synbra

Elektronske naprave za širšo uporabo

Znano je da živimo v elektronski dobi. Danes so ohišja računalnikov, mobilnih

telefonov, pomnilnikov podatkov in vsi drobni elektronski pripomočki izdelani iz

plastike, da bi zagotovili čim manjšo maso in odlično mobilnost, pri čemer pa je

velik poudarek tudi na vzdržljivosti izdelkov, in kjer je to potrebno, na trpežnosti.

Prvi izdelki iz bioplastike, ki so prodrli na hitro razvijajoče se področje naprav za

širšo uporabo so tipkovnice, ohišja mobilnih telefonov, sesalniki in miške za

prenosnike, uporaba bioplastike v elektronskih napravah pa se nenehno povečuje.

Miška iz biorazgradljive plastike

Avtor: Fujitsu

Tipkovnica, delno izdelana iz bioosnovane

plastike Avtor: Fujitsu

Slušalke iz biorazgradljive plastike

Avtor: Michael Young Designer

40 % ohišja telefona je narejeno iz bioplastike

Avtor: Samsung

Biorazgradljivo in/ali bioosnovano ohišje za

telefone

Avtor: Ventev InnovationsTM

Biorazgradljiva ohišja za telefone

Avtor: Api Spa – Biomood Srl

Oblačila

Običajno plastiko ali naravne materiale v industriji oblačil je počasi začela

nadomeščati bioplastika, ki jo uporabljajo proizvajalci obutve in oblačil iz

sintetičnih materialov. Bioplastiko uporabljajo kot tkanino za poročne obleke, jakne

ali kot alternativo usnju. Alternativo usnju pogosto uporabljajo za izdelavo

biorazgradljivih čevljev. Dodana vrednost teh izdelkov je vsestranska uporaba tudi

za najbolj zahtevne uporabnike.

Uporaba v avtomobilski industriji

Bioplastika je eden od pogosto uporabljenih materialov za opremljanje notranjosti

vozil, vendar je prisotna tudi na drugih področjih avtomobilske industrije. Ta

področja uporabe so zelo specifična in imajo zelo posebne zahteve (kot cev za

gorivo iz obnovljivih virov – najlona).

Jakna, delno izdelana

iz bioosnovane

plastike Avtor: Du Pont

Biorazgradljiva

poročna obleka

Avtor: Gattinoni

Biorazgradljivi čevlji

Vir slike: ecouterre.com – Gucci

Cev za gorivo iz bioosnovanega najlona,

odporna na kemično agresivna goriva,

temperaturne ekstreme in mehanske vplive

Avtor: DuPont

Vrhnji sloj zračne blazine, izdelan iz

bioosnovane plastike

Avtor: DuPont

Sanitarni in kozmetični izdelki

Sanitarni in kozmetični izdelki so vir nepredstavljivih količin plastičnih odpadkov,

zaradi česar potreba po uporabi bolj trajnostnih materialov narašča. Nekateri

proizvajalci uporabljajo biorazgradljive materiale, spet drugi pa običajno fosilno

plastično embalažo nadomeščajo z bolj trajnostnimi materiali, narejenimi iz

obnovljivih virov.

Biorazgradljiva kozmetična

embalaža

Avtor: Sidaplax

Biorazgradljiva kozmetična

embalaža

Avtor: FKuR

Biorazgradljiva

kozmetična embalaža

Avtor: Cargo Cosmetics

Kompostirne zobne ščetke, ščetine niso primerne za kompostiranje! Avtor: World Centric

Biorazgradljiva embalaža za

nego las in telesa

Avtor: Sidaplax

Biorazgradljiva embalaža za nego

las in telesa

Avtor: Eudermic/Natureworks

Bioosnovana embalaža

za nego las in telesa

Avtor: Procter&Gamble

Tekstil – za dom in avtomobile

Kot ste lahko prebrali do zdaj je bioplastika uporabna na najrazličnejših področjih.

Ena od možnih uporab bioplastike je proizvodnja tekstila. Za izdelavo tekstilnih

izdelkov uporabljajo različne vrste plastike, vendar se v reklamnih sporočilih

največkrat poudarja vsebnost obnovljivih virov v materialu, čeprav so nekateri od

njih tudi biorazgradljivi. Izdelki iz takšnega tekstila imajo podobne lastnosti kot

tradicionalni.

Preproga iz

bioplastike

Avtor: DuPont

Tkanina za kavče iz

bioplastike

Avtor: Tango Biofabric.

Tejin

Polnilo iz bioplastike za blazine

Avtor: Paradies GmbH

Tekstil iz bioplastike za prtljažnike, narejen iz

bioosnovanega PET-a

Toyota. Vir slike: http://goo.gl/V4mIJ

Tkanina za avtosedeže, izdelana iz

bioplastike, odporne na vročino

Avtor: Mazda Motor Corporation, Teijin

Športna oprema

Večina športnih pripomočkov in veliko športih oblačil je izdelanih iz plastike in so

ravno zaradi tega lažji in cenejši. V področje športne opreme počasi prodira tudi

bioplastika. Spodaj je naštetih nekaj športnih pripomočkov iz bioplastike.

Biorazgradljive kroglice za airsoft

Vir: Wikimedia Commons

Biorazgradljivi podstavki za žogice za golf

Vir: EcoGolf

Smučarski čevelj, izdelan iz bioosnovane

plastike

Avtor: Salomon

Smučarski čevelj, izdelan iz

80 % bioosnovane plastike

Avtor: Atomic

Sedeži na stadionu ArenA, izdelani iz bioosnovanega polietilena

Vir: Wikimedia Commons

Drugo

Tukaj so prikazane različne uporabe bioplastike, ki jih ni bilo mogoče uvrstiti med

druge skupine izdelkov.

Biorazgradljivi kemični svinčnik

Avtor: Telles, Metabolix

Potovalna torba iz 100 % bioosnovane plastike

Avtor: Arkema

Bioosnovane in biorazgradljive igrače

Avtor: © BioFactur

Bioosnovane in biorazgradljive igrače

Avtor: Metabolix Zoe b

Biorazgradljivi obešalnik iz

utekočinjenega lesa

Avtor: Benetton Group

Vgradni stenski vložki Fisher iz bioosnovane

plastike

Avtor: Fischerwerke, Waldachtal

Okvir za sončna očala, izdelan iz

bioosnovane plastike

Avtor: Tanaka Foresight Inc., Teijin

Okvir za sončna očala, izdelan iz

bioosnovane plastike

Avtor: Arkema

Projektni partnerji:

Slovenija: Kemijski inštitut (Vodilni partner)

Slopak

Plasta

Mercator

Center odličnosti Polimerni materiali in tehnologije PoliMaT

Slovaška: Polymer Institute of the Slovak Academy of Sciences

Slovak University of Technology in Bratislava

HrKo Holding

Italy: University of Bologna

ASTER

Novamont

Poland: Polish Academy of Sciences Centre of Polymer and Carbon Materials

Polish Packaging Research and Development Centre

Več informacij najdete na www.plastice.org,

www.facebook.com/PlasticeSlovenia in www.YouTube.com/user/plasticeproject