Glasilo obèine BlokeGlasilo obèine BlokeLLLLLetnik 1, �tevilka 1, januar 2000, cena: brezplaèno za vsa gospodinjstva na podroèju obèine Bloketnik 1, �tevilka 1, januar 2000, cena: brezplaèno za vsa gospodinjstva na podroèju obèine Bloketnik 1, �tevilka 1, januar 2000, cena: brezplaèno za vsa gospodinjstva na podroèju obèine Bloketnik 1, �tevilka 1, januar 2000, cena: brezplaèno za vsa gospodinjstva na podroèju obèine Bloketnik 1, �tevilka 1, januar 2000, cena: brezplaèno za vsa gospodinjstva na podroèju obèine Blokeeeee

Vesele bo�iène praznike in sreèno novo leto! ObèinskObèinskObèinskObèinskObèinskemuemuemuemuemuglasilu na potglasilu na potglasilu na potglasilu na potglasilu na pot

PPPPPostavili smo temelje obèini Blokostavili smo temelje obèini Blokostavili smo temelje obèini Blokostavili smo temelje obèini Blokostavili smo temelje obèini BlokeeeeePPPPPo veè ko veè ko veè ko veè ko veè kot �tiridesetih letih je slovenski parlament ustanovil obèino Blokot �tiridesetih letih je slovenski parlament ustanovil obèino Blokot �tiridesetih letih je slovenski parlament ustanovil obèino Blokot �tiridesetih letih je slovenski parlament ustanovil obèino Blokot �tiridesetih letih je slovenski parlament ustanovil obèino Bloke. Pe. Pe. Pe. Pe. Po zako zako zako zako zakonu je obèina prièela delovationu je obèina prièela delovationu je obèina prièela delovationu je obèina prièela delovationu je obèina prièela delovati1. 1. 1999. Obèinska uprava in organi obèine smo morali tak1. 1. 1999. Obèinska uprava in organi obèine smo morali tak1. 1. 1999. Obèinska uprava in organi obèine smo morali tak1. 1. 1999. Obèinska uprava in organi obèine smo morali tak1. 1. 1999. Obèinska uprava in organi obèine smo morali tako prebroditi vse zaèetni�ko prebroditi vse zaèetni�ko prebroditi vse zaèetni�ko prebroditi vse zaèetni�ko prebroditi vse zaèetni�ke te�ave. Seveda imamoe te�ave. Seveda imamoe te�ave. Seveda imamoe te�ave. Seveda imamoe te�ave. Seveda imamo�e kaj za pokazati, tak�e kaj za pokazati, tak�e kaj za pokazati, tak�e kaj za pokazati, tak�e kaj za pokazati, tako da bo v prihodnje neko da bo v prihodnje neko da bo v prihodnje neko da bo v prihodnje neko da bo v prihodnje nekolikolikolikolikoliko la�je.o la�je.o la�je.o la�je.o la�je.

Nadaljevanje na 3. strani.Nadaljevanje na 3. strani.Nadaljevanje na 3. strani.Nadaljevanje na 3. strani.Nadaljevanje na 3. strani.

Pred nami je prva �tevilkaglasila obèine Bloke. Veseli

in ponosni smo, da nam je izdajauspela �e v prvem letu delovanja.S tem korakom smo se tudi napodroèju informiranja postaviliob bok veèjim obèinam, ki imajov izdajanju obèinskih glasil �edolgoletno tradicijo.

Pobudo za izdajo glasila smoprejeli �e pred nekaj meseci.Nekaj èasa smo potrebovali zarazmislek, kako se lotiti dela vfinanènem in organizacijskemsmislu. Vedeli smo namreè, damoramo poiskati ustrezen naèin,kako objektivno obve�èati vseobèane o dejavnostih, ki se in sebodo odvijale na podroèjuobèine.

Obèinsko glasilo bopredvidoma izhajalo �tirikratletno. V bodoèe imamo namenvsebino glasila �e raz�iriti inobogatiti z raznimi prispevki, kijih bodo prispevala dru�tva inposamezniki. Obèinsko glasilobo odprtega tipa, veseli bomovsakega èlanka oziroma pobudeo vsebinskih in oblikovnihdopolnitvah. Ob tej prilo�nostivabim k sodelovanju vse, ki bikakorkoli �eleli sodelovati inobogatiti vsebino tega glasila.

Vsepovsod je �e èutitipraznièno vzdu�je. Ob tejprilo�nosti vam iskreno za�elimv prihajajoèem letu vsega, kar sisami najbolj �elite. Lepopraznujte v krogu svojihnajdra�jih, pozabite navsakodnevne skrbi in si naberitenovih moèi za vstop v novotisoèletje.

�upan Jo�e Doles

Za nami je prvo leto delovanjaobèine Bloke. Zato je prav, da seozremo na prehojeno pot inpregledamo, kako je potekalaustanovitev in nadaljnje delovanje.

V novoustanovljeni obèini jebilo potrebno vse aktivnosti zaèeti nanovo. Na�i pr vi koraki so biliusmerjeni v vzpostavitev formalnihpogojev, ki so potrebni za delovanjevsake obèine. Tako smo �e na prvihsejah obèinskega sveta, ki so potekalev januarju in februarju, izvolili vsepotrebne komisije obèinskega sveta,nadzorni odbor in formiraliobèinsko upravo v minimalni

zasedbi. Vsa novoizvoljena delovnatelesa obèinskega sveta, obèinski svetin obèinska uprava so takoj zaèeli zresnim in odgovornim delom. Takosmo �e v zgodnjem spomladanskemèasu sprejeli dva temeljna akta, ki jihmora imeti vsaka obèina, in sicerstatut in poslovnik obèine Bloke.Vzporedno s temi aktivnostmi smose lotili tudi prenove prostorov, vkaterih deluje obèinska uprava terpotekajo sestanki in seje obèinskegasveta ter ostalih delovnih teles. Da biprenovo opravili èim ceneje, smo vte aktivnosti vkljuèili delavce, ki sozaposleni preko javnih del, strokovna

dela pa so opravili obrtniki izpodroèja obèine Bloke. Zavzpostavitev normalnih pogojev delaobèinske uprave smo nabavili tudinovo pisarni�ko pohi�tvo ter nujnoraèunalni�ko opremo.

Tako organizirani smo se natolotili naslednje pomembne naloge �prehod na samostojno financiranje.Za ta prehod je bilo potrebno izvestinekaj nalog, in sicer sprejeti zakljuèniraèun za leto 1998, sprejeti proraèunza tekoèe leto ter izpeljati delilnobilanco z obèino Lo�ka dolina.Dobro sodelovanje z obèino Lo�ka

TTTTTurizem na pohoduurizem na pohoduurizem na pohoduurizem na pohoduurizem na pohoduKaj moramo vedeti, predense odloèimo za kmeèkiturizem?

VVVVVesel bo�ièesel bo�ièesel bo�ièesel bo�ièesel bo�ièBogastvo praznovanja intradicije.

Akademik Bo�idarAkademik Bo�idarAkademik Bo�idarAkademik Bo�idarAkademik Bo�idarLLLLLavrièavrièavrièavrièavrièSto let po njegovem rojstvu.

Blo�ki teki bodoBlo�ki teki bodoBlo�ki teki bodoBlo�ki teki bodoBlo�ki teki bodoPriprave za organizacijotradicionalne prireditve sostekle.

stran: 7stran: 7stran: 7stran: 7stran: 7 stran: 10stran: 10stran: 10stran: 10stran: 10 stran: 12stran: 12stran: 12stran: 12stran: 12 stran: 17stran: 17stran: 17stran: 17stran: 17

foto

: Sim

on K

oren

jak

1.p65 13.12.99, 8:281

1.p65 13.12.99, 8:282

33333januar 2000

DELOVANJE OBÈINE

Danes je praznikDanes je praznikDanes je praznikDanes je praznikDanes je praznikNadaljevanje s 1. strani.Nadaljevanje s 1. strani.Nadaljevanje s 1. strani.Nadaljevanje s 1. strani.Nadaljevanje s 1. strani.

dolina nam je omogoèilo, da smohitro z relativno malo problemizagotovili vse ustrezne pogoje zaomenjeni prehod na samostojnofinanciranje. Ta pomemben koraksmo opravili med pr viminovoustanovljenimi obèinami vSloveniji. Ob tej prilo�nosti bi se radzahvalil �upanu in drugimzaposlenim iz obèinske upraveLo�ka dolina za pomoè in korektnostpri izvedbi omenjenih nalog.

Tako se je s 1. julijem tega letana Blokah zaèelo novo obdobje, kosmo lahko sami zaèeli odloèati ona�em bodoèem razvoju. Vendar paje bil takrat veljavni zakon ofinanciranju obèin izrednonenaklonjen revnej�im obèinam.Omenjeni zakon je predvidelfinanèno podporo dr�ave le do vi�inelastnih sredstev, èeprav so potrebe pomerilih, ki jih je pripravila dr�ava,bile bistveno veèje.

Ob upo�tevanju teh dejstev smotakoj zaèeli z iskanjem notranjihrezerv. Ugotovili smo, da je prihrankemo�no doseèi na podroèju javneporabe, ki so jo za potrebe obèineizvajali predragi izvajalci. Obpodpori obèinskega sveta smo takozaèeli z iskanjem cenej�ih izvajalcevna podroèju vzdr�evanja javnerazsvetljave, �olskih prevozov terletnega in zimskega vzdr�evanjalokalnih cest ter javnih poti in ulic.Usmeritev pri iskanju novihizvajalcev je bila jasna � pridobitikvalitetne in cenej�e izvajalce brezposrednikov, ki zaraèunajo visokeprovizije.

Ob upo�tevanju teh izhodi�èsmo nemudoma zaèeli z aktivnostmi,ki so nam, tudi po pravni poti,omogoèale izpeljavo zastavljenihciljev. Na osnovi javnih razpisov inzbiranja ponudb smo za opravljanjenavedenih dejavnosti izbrali noveizvajalce.

Ob tem �elim poudariti, da sobile reakcije nekaterih obèanov oz.obèank ob uvedbi opisanihsprememb prav nerazumljive.Omenjene spremembe smo izvedlizato, da nam ostane èimveè sredstevtudi za razvoj komunalne indru�bene infrastrukture.

Rezultati teh sprememb so se�e pokazali. Verjetno ni nobenega, kine bi bil seznanjen s tem, da smo vseptembru preplastili cesto ponaselju Nova vas in Fara ter na novoasfaltirali cesto Fara � Hudi Vrh.Omenjene investicije v tem letuzanesljivo ne bi izpeljali brezprihrankov, ki so bili rezultatopisanih sprememb.

Tudi za naslednja leta nam

naèrtov ne manjka. Zaèeli smo �e spripravami na naslednje investicijev cestno infrastrukturo, obnovotelovadnice, raz�iritev in obnovovrtca, izgradnjo mrli�ke ve�ice itd.Osnova za tako ambiciozne plane jeprav gotovo tudi �e prej opisanaracionalna poraba denarja na vsehpodroèjih. Tudi dr�ava je sprevidela,da je uzakonila zakon, ki je bilnepo�ten do revnih obèin. Ustavnosodi�èe je pred kratkim razveljavilozakon o financiranju obèin. Rezultatte razveljavitve je, da bo obèini Blokev bodoèe zagotovljena takoimenovana �primerna poraba�, ki jekar obèutno vi�ja od sredstev, ki sobila zagotovljena oz. predvidena dosedaj. Prijavili smo se tudi �e na prverazpise za sredstva, ki jih dr�avanamenja demografsko ogro�enimpodroèjem oz. sredstva iz skladov, kiso namenjena skladnemu razvojupode�elja.

Preprièam sem, da smo na pravipoti. �e v svojih predvolilnih izjavahsem poudaril, da je prav postavitevzdravih temeljev osnova za uspe�enbodoèi razvoj Blo�ke planote. Pravpostavitev zdravih temeljev, na katerihbomo gradili na� bolj�i �jutri�, je bilaena od mojih glavnih nalog, ki semsi jo zadal v svojem prvem letudelovanja novorojene obèine Bloke.Obèinski svet je bil v podpori temaktivnostim enoten, kar dokazuje, dasmo izbrali pravo pot in mi dajedodatno samozavest, da bomozastavljene cilje tudi v bodoèe re�evalihitro in uspe�no.

Poleg aktivnost, ki jih vodimo sciljem uspe�nega razvoja obèine,lahko povem, da smo se vkljuèili tudiv razne medobèinske povezave, kjernastopamo kot enakopravnisogovornik. Obèina Bloke se jeenakopravno vkljuèila v vsa podroèjadru�benega in gospodarskegadelovanja. S tem smo dokazali, dasmo obèino potrebovali, da je bilaborba za samostojno obèinoupravièena, da smo je vredni in dajo znamo uspe�no voditi.

S ciljem, da bi obèino èimboljpribli�ali vsem obèanom, bomo naeni naslednjih sej obèinskega svetasprejeli odlok o va�kih skupnostih.Tako boste lahko prekopredsednikov va�kih skupnosti dajalipobude in vpra�anja v zvezi sskupnimi potrebami. Vsak koristenpredlog bomo obravnavali in takola�je naèrtovali aktivnosti napodroèju celotne obèine. Kot �upanraèunam na va�o podporo, saj bomole s skupnimi moèmi uspeli zgraditipogoje za dostojno �ivljenje.

�upan Jo�e Doles

Prazniki so tukaj. Vse di�i po bo�ièu in tudi èude�no novo leto 2000 jetukaj. Vonjavam po potici, klobasah in svinjski peèenki je tokrat

prime�an tudi duh po tiskarski barvi. Pred vami je skromen in majhenblo�ki èasopis.

Pobuda za ustanovitev je bila dana na nekem koordinacijskem sestankupomladnih strank z �upanom. Èe smo po veè kot �tiridesetih letih dobiliobèino, naj bo ta obèina zares na�a. To pa bo, èe bomo èutili njen utrip,èe bomo dihali z njo in zanjo tudi skrbeli. Da pa se bo to lahko dogajalo,ima pa vsak obèan pravico vedeti, kaj se dogaja v �ivljenju obèine, oziromakaj mislijo �upan in obèinska uprava, obèinski svet in njegovi odbori.Seveda pa je prav, da tudi tisti obèani, ki niso v funkcionarskih strukturahmislijo in delajo v korist obèine Bloke. Vsebinsko naj bi èasopis informiralkrajane, ti pa naj bi s pobudami in predlogi pomagali oblikovati razvojkraja v èasu, ki prihaja. Na Blokah je toliko kulturne dedi�èine, na katerosmo ponosni in nas zavezuje, da tudi v prihodnje skrbimo za na� kraj innjegov razvoj.

Na seji, ki je bila 18.11.1999, je obèinski svet sprejel odlok o izdajanjuèasopisa. Ta naj bi izhajal �tirikrat letno. Imenoval je uredni�ki odbor. Taodbor sestavljajo:� FFFFFrance �krabec.rance �krabec.rance �krabec.rance �krabec.rance �krabec. Kdo ga ne pozna? Neutrudni kulturni delavec, kiskrbi s svojim delom za duhovno podobo Blok. Kot pod�upan bo sevedaskrbel za informiranje o delovanju obèine. Seveda si pa ne bo mogel kaj,da ne bi kot pravi blo�ki �polihistor� in znani �aljivec kaj napisal o na�ihprednikih in njihovem �ivljenju.� Janez PJanez PJanez PJanez PJanez Praprotnik.raprotnik.raprotnik.raprotnik.raprotnik. Pravi �fant od fare�. Vselej razmi�lja temeljito indobro opazuje. Njegov stil pisanja je dodelan, izbru�en in prefinjen. Posebejdobro se znajde pri pisanju �eseja�, ko nam predstavi ali portretira nekoosebo ali na�ega znanca. Pri tem èasopisu bo skrbel predvsem za kulturnostran.� Milena Mi�iè. Milena Mi�iè. Milena Mi�iè. Milena Mi�iè. Milena Mi�iè. Vsi jo poznamo kot uspe�no ravnateljico �ole, ki seneprestano trudi,da bi bila ta �ola �e kvalitetnej�a in otrokom bolj prijazna,proces vzgoje in izobra�evanja pa tak, da se bodo dana�nji �olarji lahkozna�li tudi jutri. V na�em uredni�tvu bo urejala problematiko �olstva inizobra�evanja, pred�olske vzgoje, zdravstva, socialnega dela, torej dru�benedejavnosti.� RRRRRado Pado Pado Pado Pado Ponikvaronikvaronikvaronikvaronikvar..... Nemirni duh , ki vselej i�èe nove izzive v �portu, politikiin gospodarstvu. Danes ga poznamo predvsem kot dobrega konjerejca in�portnega jahaèa. Pa tudi s ponudbo �portnega jahanja se ubada. V na�irubriki bo prvenstveno urejal Novolitovo stran, ker je paè Novolit najveèjepodjetje na Blokah.� Stane KStane KStane KStane KStane Korenjak. orenjak. orenjak. orenjak. orenjak. Obèinski svet mi je poveril nalogo odgovornegaoziroma glavnega urednika. Poleg vodenja in koordinacije uredni�kegaodbora naj bi tudi urejal rubriko o razvoju gospodarstva in podjetni�tvater �e kup drugih uredni�kih in tehniènih malenkosti, ki se morajo opraviti,da pride èasopis do bralca.

Iz predstavitve uredni�kega odbora je razvidna tudi vsebinska zasnovaèasopisa. Najbr� boste ugotovili, da je veliko nekoliko suhoparnih poroèilin samopredstavitev. V prihodnje bomo sku�ali to vsebino popestriti tako,da bo veèji poudarek dan �ivljenju in problemom, ki ga spremljajo. Dajtepobudo, o èem si �elite brati. V tem smislu bomo odprli tudi nove rubrike,kot so pisma bralcev. Prav tako boste lahko postavljali vpra�anja o va�ihproblemih, na katera bomo sku�ali poiskati ustrezen odgovor.

Posebej pa k sodelovanju vabimo tiste, ki imajo tudi kaj umetni�ke��ilce�. Morda ste napisali pesem, pa je �e niste objavili? Ali pa vam le�islikanje? Tudi fotografi so za�eljeni, da popestrijo prostor. Torej prostorabo dovolj za vse. Odloèite se in sodelujte.

Bo�iè je praznik novorojenega deteta in zato ga imamo radi. Tudinov èasopis je kot dojenèek, za katerega je potrebno lepo skrbeti, da bozrasel v krepkega fanta. Popestujte ga s svojim sodelovanjem. Prispevkepo�iljite na naslov: Obèina Bloke, Uredni�ki odbor Glasila Obèine Bloke,Nova vas 4a 1385 Nova vas

Stane Korenjak

1.p65 13.12.99, 8:283

44444 Glasilo obèine BlokGlasilo obèine BlokGlasilo obèine BlokGlasilo obèine BlokGlasilo obèine Blokeeeee

DELOVANJE OBÈINE

Moje delo je zelo ob�irno. Topa je komunalna ureditev invarovanje prostora celovite obèine.

Zimsko vzdr�evanje cest za prvotrimeseèje je bilo v finanènem smislukatastrofa. Poraba je bila 10 %celotnega obèinskega proraèuna.Letno vzdr�evanje lokalnih cest injavnih poti smo zaèeli z zamudo,seveda ne po na�i krivdi.Vzroki sobili drugje. Treba je bilo iskaticenej�e izvajalce del in materiala brezposrednikov, kateri vso stvar izrednopodra�ijo. Pri tej odloèitvi smonaleteli na razne ovire finanènega inmonopolnega znaèaja. 1. 7. 1999smo uspeli pridobiti samostojnofinanciranje obèine Bloke indelitveno bilanco z obèino Lo�kadolina. Med tem èasom so potekale�e vse ostale aktivnosti kot so:telefonija, pridobivanje soglasji zaposege v prostor, urejanje mostov inpropustov, zbiranje ponudb zaasfaltiranje lokalnih cest.

V septembru smo prièeliasfaltirati �e prvo lokalno cesto Fara� Hudi Vrh v dol�ini 1 km, nato pa�e preplastitev Fara � Nova vas vdol�ini 1 km. Celotna trasa dol�ine2 km je bila dokonèana v osmihdneh. Za tem smo uredilipripadajoèe bankine in urejanjebre�in ob trasi.

V mesecu avgustu se je prièelizvajati projekt telefonije v obèiniBloke. Izkop trase od Blo�ke Policepa do po�te v Novi vasi je potekal kartri mesece. Bile pa so tudi razneprekinitve zaradi nekaterihnepodpisanih soglasij za prekop par-cel. Glede na vse ovire, ki so nastale,smo uspeli pripeljati optièni kabeldo po�te v Novi vasi. Sedaj je vsepripravljeno za monta�o digitalnecentrale in priklop obstojeèegalokalnega omre�ja na novo sodobnocentralo.

Istoèasno pa poteka na Blokahtudi radijski sistem telefonije. Stolpana Studenem in Studencu sta �epostavljena, na Gradi�kem hribu paje postavljen samo delno. Vzroka stabila slab dostop in vremenski pogoji.Tako bomo �e v naslednjem letuimeli dva sistema telefonije. Pozagotovilih Telekoma, naj bi zanovoletne praznike �e lahko vo�èilipreko nove centrale.

S to pridobitvijo imamo odprtomo�nost tudi kabelske televizije.Optièni kabel, ki je polo�en do Nove

Delo na kDelo na kDelo na kDelo na kDelo na komunalnem podroèju jeomunalnem podroèju jeomunalnem podroèju jeomunalnem podroèju jeomunalnem podroèju jesteklosteklosteklosteklosteklo

vasi, nam z ureditvijo lokalnegaomre�ja vse te mo�nosti omogoèa.

Prièeli pa smo tudi z ureditvijolokalnih cest v makadamski izvedbi.Raz�irili smo cesti�èe in izdelalipropuste na cesti proti vasi Zales vdol�ini 800 m po gozdnihpovr�inah. Le-ta je bila enanajslab�ih cest v na�i obèini.Ostalidel ceste v dol�ini 700 m paraèunamo urediti v pomladanskihmesecih. Na cesti proti Benetam pasmo uredili tudi dva propusta terodtoène kanale. Enako smo napravilitudi na Volèjem, kjer smo napravilitudi dva propusta na odcepu protiNem�ki vasi. V zadnjih jesenskihdneh smo ponovno �gredali� inposipali vse prepotrebnemakadamske ceste in javne poti.Aktivirali smo novske gasilce, da so

preèistili vse propuste po na�ihcestah v obèini Bloke.

Pri vzdr�evanju lokalnih cest terjavnih poti smo z dobrimgospodarjenjem prihranili denarnasredstva. Zato mislim v prihodnjemletu nadaljevati �e z veèjo vnemo terz veèjimi izku�njami. Prièakujemtudi bolj ugodno financiranje malihobèin. Delovnih navad in vizij mi nemanjka in znam gospodariti zmajhnimi dohodki.

Zagotavljam vam, da se bom zva�o pomoèjo, drage obèanke inobèani Blok, �e naprej trudil za bolj�ijutri vseh obèanov te prelepe Blo�keplanote.Predsednik komisije za komunalno

ureditev in varovanje prostoraobèine Bloke Jo�ef Rot

Izgradnja mrli�kIzgradnja mrli�kIzgradnja mrli�kIzgradnja mrli�kIzgradnja mrli�ke ve�icee ve�icee ve�icee ve�icee ve�ice�e leta 1996 se je zaèelo s

pripravami za izgradnjo mrli�keve�ice pri Fari. Bil je narejenlokacijski ogled, meritve in idejnazasnova. Gradnja mrli�ke ve�ice jebila predvidena na koncu zahodnegadela obzidja pokopali�èa. Ta del pani veè v zazidljivem obmoèju. Naogled so pri�li iz Zavoda za varstvonaravne in kulturne dedi�èine in dalistrokovno mnenje, da je potrebnomrli�ko ve�ico pomakniti bli�eparkiri�èu, staro mrli�ko ve�ico pa jepotrebno obnoviti. V letu 1998 sobile priprave za ustanovitev noveobèine in s tem so zastala tudi vsadogajanja okrog mrli�ke ve�ice.Sedaj, ko imamo na obèini karte s

prostorsko ureditvenim planom, smougotovili, da je del parcele, kjer najbi se zgradila mrli�ka ve�ica, �e vobmoèju zazidljivosti. To je delzemlji�èa ob parkiri�èu. S ponovnimdogovorom s projektantko terupo�tevanjem tako prostorskegaplana kot mnenja Zavoda za varstvonaravne in kulturne dedi�èine izLjubljane bo pripravila novo idejnozasnovo.

Preko zime nameravamopridobiti vsa soglasja in dovoljenja,ki so potrebna za pridobitevgradbenega dovoljenja. Vprihodnjem letu naj bi tako zaèeli zzemeljskimi deli.

Jo�ica Anzeljc

Obèina BlokObèina BlokObèina BlokObèina BlokObèina Blokeeeeeèlanicaèlanicaèlanicaèlanicaèlanica

zdrzdrzdrzdrzdru�enjau�enjau�enjau�enjau�enjaslovenskih obèinslovenskih obèinslovenskih obèinslovenskih obèinslovenskih obèin

in mestin mestin mestin mestin mestObèina kot osnovna lokalna

skupnost se nikakor ne sme zapreti vokvir svojih meja, ampak mora bitiodprta za vse vrste povezovanj, naj boto z drugimi obèinami ali z raznimioblastvenimi, upravnimi, kulturnimiali podjetni�kimi institucijami. Zana�o obèino je to �e posebejpomembno, èe hoèemo ujeti koraks èasom in nadoknaditi èim veètistega, kar je bilo v preteklostizamujenega.

Zato se je na�a obèina �e v majuletos vèlanila v Zdru�enje slovenskihobèin in mest oziroma v Stalnokonferenco lokalnih skupnostiSlovenije. Trenutno so v to zdru�enjevèlanjene 104 slovenske obèine, odtega 11 mestnih, 39 obèin, kjer jesede� upravne enote in 54 drugihobèin. V zdru�enju je torej veè kotpolovica slovenskih obèin. Èlaniceiz na�e bli�nje okolice so �e obèineCerknica, Lo�ka dolina, Logatec,Vrhnika, Postojna, Ribnica in Lo�kiPotok � �upan te obèine je tudi èlanpredsedstva.

Zdru�enje aktivno sodeluje zDr�avnim zborom RS in Dr�avnimsvetom ter z njihovimi delovnimitelesi, �e posebej pa z Ministrstvomza lokalno samoupravo. Sodeluje �ez ostalimi institucijami, ki pokrivajopodroèja, pomembna za delovanjelokalnih skupnosti. Zdru�enje je tudièlan ustreznih evropskih in svetovnihorganizacij, ki povezujejo nacionalnazdru�enja lokalnih oblasti. Tako jeZdru�enje povezovalec lokalnihskupnosti doma in v tujini.

Glede na obèutno poveèanjeèlanstva v leto�njem letu in glede nato, da imajo posamezne obèinerazliène interese (npr. mestne imajodrugaène probleme kot manj�eobèine),bodo v kratkem ustanovljenetri sekcije, in sicer sekcija mestnihobèin, sekcija obèin, v katerih sosede�i upravnih enot ter sekcijaostalih obèin. Zdru�enje se bo tudipreimenovalo v Skupnost obèinSlovenije. Raèunamo, da bo s temdelovanje in povezovanje �euspe�nej�e tudi za na�o obèino.

France �krabec

Pokopali�èe pri Fari ob prazniku vseh svetnikov

foto

: Rok

Kor

enjak

1.p65 13.12.99, 8:284

55555januar 2000

DELOVANJE OBÈINE

Vkljuèevanje obèine v nacionalne inVkljuèevanje obèine v nacionalne inVkljuèevanje obèine v nacionalne inVkljuèevanje obèine v nacionalne inVkljuèevanje obèine v nacionalne inmednarodne programemednarodne programemednarodne programemednarodne programemednarodne programe

NajemninaNajemninaNajemninaNajemninaNajemninagrobovgrobovgrobovgrobovgrobov

Na�a dr�ava v zvezi zregionalnim razvojem sodeluje vveèih mednarodnih projektih, ki jihdelno financira Evropska skupnostali pa dr�avne ustanove èlanic.

Tako Ministrstvo za okolje inprostor RS skupaj s Krajevnimdru�tvom za varstvo narave zNizozemske �e nekaj èasa pripravljaprojekt za ustanovitev regijskegaparka Sne�nik, Ministrstvo zakmetijstvo, gozdarstvo in prehranoRS pa projekt Po poteh dedi�èine �korenine slovenske identitete vsodelovanju z ambasado VelikeBritanije v Ljubljani in britanskimKnow � How Found.

Pri ustanavljanju regijskegaparka Sne�nik sodelujejo poleg na�eobèine �e Cerknica, Ilirska Bistrica,Logatec, Lo�ka dolina, Lo�ki Potok,Pivka in Postojna. To obmoèje skoraj

v celoti sodi med demografsko manjrazvita obmoèja v Sloveniji. Taprojekt ni naravnan lenaravovarstveno ampak tudi izrazitorazvojno. Prinesel naj bi noverazvojne mo�nosti npr. na podroèjukmetijstva, turizma, storitvenihdejavnosti. V parku naj bi veljale lenekatere splo�ne omejitve. Novegradnje bodo dovoljene v skladu sprostorskimi naèrti, katere sprejmeobèina. Tako konkretno pri nas nebo nobenih sprememb. Za Bloke jesedaj v prvi fazi predvidena za�èitapredela okrog Blo�èice v tem smislu,da se ohrani dosedanji naèin ko�nje,za kar bi lastniki dobili del sredstevod dr�ave. Ta del naj bi bil rednoko�en ob obièajnem èasu. Tukaj tudine bi bila dovoljena uporabaumetnih gnojil in kemiènih za�èitnihsredstev, kar se pa tudi sedaj ni

dogajalo.Zaradi varovanja voda v parku

bo imel park predvidoma doloèenovplivno obmoèje, kamor spadajotudi Bloke, saj vse vode z Blok veèali manj onesna�ene odtekajo v ni�jepredele parka. Vire onesna�evanja panaj bi postopoma sanirali tudi spomoèjo dr�ave ali iz evropskihskladov. Predvidene so �e drugepomoèi zlasti na podroèju kmetijstva(naravna pridelava, blagovna znamkaza pridelke) in pri gradnji oziromaposodabljanju infrastrukturnihobjektov (ceste, telefon, vodovodi,kanalizacija). Veè o tem kdaj drugiè.

Drugi projekt Po potehdedi�èine ima nekoliko drugaènovsebino kot regijski park. Projekt jebolj tr�no naravnan. Seznanil naj bi�ir�i evropski prostor s kulturnimizanimivostmi iz zgodovine zeloob�irnega podroèja Slovenije.Obsega predstavitev naravnih inkulturnih znaèilnosti obèin Cerkno,Idrija, Logatec, Cerknica, Lo�ka

dolina, Bloke, Velike La�èe,Dobrepolje, Sodra�ica, Lo�ki Potok,Ribnica, Koèevje, Osilnica in Kostel.Zavzema torej zelo �irok pas odTolminskega do Kolpe. V temprojektu je na�a obèina zastopana sstarosvetnim blo�kim smuèarjem.

Celotni prostor z vsemiznaèilnostmi naj bi bil v posebnemin ob�irnem prospektu predstavljenna berlinski turistièni borzi marcaleta 2000. S tem naj bi v te predeleprivabili èim veè obiskovalcev, potempa bo od nas odvisno, kako bomoznali iz tega èim veè iztr�iti. �Èe tinekdo pri�ene ovce, jih mora� znatitemeljito ostrièi.� Saj hodite okrogpo svetu in vidite, kako znajo turistuizprazniti �epe.

France �krabec

Mnoge zanima, kam se obrnedenar od zbrane najemnine grobov.Na pokopali�èu Fara se plaèujenajemnina za 407 grobov, napokopali�èu Sveta Trojica pa za 114grobov. Iz tega denarja plaèamoodvoz smeti. Na pokopali�èu Fara jepotrebno odpeljati letno okrog 18zabojnikov smeti, pri Sveti Trojici pa6 zabojnikov smeti. Na pokopali�èuFara se po�kropijo proti plevelu tudiprazni prostori med grobovi. Vzimskem èasu, ko zapade sneg, pa jele-tega pred vsakim pogrebompotrebno oèistiti.

V letu, ki je za nami, smopolo�ili plo�èe pred vhodom napokopali�èe Fara. Pri Sveti Trojicismo konèali z deli, ki so se zaèela �ekonec leta 1998. Uredili smo prostorpoleg cerkve, kjer je bila prejropotarnica. V tem prostoru sozamenjana okna in vrata, prostor smona novo ometali in polo�ili plo�èice.Uredili smo tudi okolico pred temprostorom, kjer smo polo�ilitlakovce.

V tem letu je obèinski svetsprejel tudi Odlok o pogrebni inpokopali�ki dejavnosti v obèiniBloke. Na podlagi tega odloka bomolahko zbirali ponudbe in podelilikoncesijo za opravljanje pogrebnedejavnosti na podroèju na�e obèine.O izbranem izvajalcu pogrebnedejavnosti vas bomo pravoèasnoobvestili. S tem posku�amoobèanom v najte�jih trenutkihponuditi kvalitetno in popolnostoritev, saj se bodo lahko dogovoriliza celotno oskrbo umrlega.

Jo�ica AnzeljcSkica krajinskega parka Sne�nik

1.p65 13.12.99, 8:285

66666 Glasilo obèine BlokGlasilo obèine BlokGlasilo obèine BlokGlasilo obèine BlokGlasilo obèine Blokeeeee

GOSPODARSTVO

ZadrZadrZadrZadrZadrugo potrebujemougo potrebujemougo potrebujemougo potrebujemougo potrebujemoNa Blokah ima kmeèkNa Blokah ima kmeèkNa Blokah ima kmeèkNa Blokah ima kmeèkNa Blokah ima kmeèko zadro zadro zadro zadro zadru�ni�tvo �e veliku�ni�tvo �e veliku�ni�tvo �e veliku�ni�tvo �e veliku�ni�tvo �e veliko tradicijo. Z modero tradicijo. Z modero tradicijo. Z modero tradicijo. Z modero tradicijo. Z modernizacijonizacijonizacijonizacijonizacijoin prehodom na tr�no gospodarstvo je kmetijstvo na naravno manjin prehodom na tr�no gospodarstvo je kmetijstvo na naravno manjin prehodom na tr�no gospodarstvo je kmetijstvo na naravno manjin prehodom na tr�no gospodarstvo je kmetijstvo na naravno manjin prehodom na tr�no gospodarstvo je kmetijstvo na naravno manjugodnih podroèjih � kamor gotovo sodi Blo�ka planota � v veliki krizi.ugodnih podroèjih � kamor gotovo sodi Blo�ka planota � v veliki krizi.ugodnih podroèjih � kamor gotovo sodi Blo�ka planota � v veliki krizi.ugodnih podroèjih � kamor gotovo sodi Blo�ka planota � v veliki krizi.ugodnih podroèjih � kamor gotovo sodi Blo�ka planota � v veliki krizi.Na drNa drNa drNa drNa drugi strani pa krizo �e bolj poglablja sprememba drugi strani pa krizo �e bolj poglablja sprememba drugi strani pa krizo �e bolj poglablja sprememba drugi strani pa krizo �e bolj poglablja sprememba drugi strani pa krizo �e bolj poglablja sprememba dru�benega sistemau�benega sistemau�benega sistemau�benega sistemau�benega sistemain lastni�kih odnosov v na�i drin lastni�kih odnosov v na�i drin lastni�kih odnosov v na�i drin lastni�kih odnosov v na�i drin lastni�kih odnosov v na�i dru�bi, ku�bi, ku�bi, ku�bi, ku�bi, ker je biv�i sistem priznaval le nekier je biv�i sistem priznaval le nekier je biv�i sistem priznaval le nekier je biv�i sistem priznaval le nekier je biv�i sistem priznaval le nekimodel dokaj neuèinkmodel dokaj neuèinkmodel dokaj neuèinkmodel dokaj neuèinkmodel dokaj neuèinkovitega gospodarjenja. Kmetijska zadrovitega gospodarjenja. Kmetijska zadrovitega gospodarjenja. Kmetijska zadrovitega gospodarjenja. Kmetijska zadrovitega gospodarjenja. Kmetijska zadruga Blokuga Blokuga Blokuga Blokuga Bloke �elie �elie �elie �elie �eliv prihodnje tudi aktivneje oblikv prihodnje tudi aktivneje oblikv prihodnje tudi aktivneje oblikv prihodnje tudi aktivneje oblikv prihodnje tudi aktivneje oblikovati razvoj kraja.ovati razvoj kraja.ovati razvoj kraja.ovati razvoj kraja.ovati razvoj kraja.

Èeprav le�i Blo�ka planota nanadmorski vi�ini 700 do 800 m, jebilo zanjo znaèilno aktivnogospodarjenje s kmetijskimipovr�inami. Navkljub neugodnimklimatskim pogojem ji je toomogoèal razmeroma ravninski�planotast� teren, ki je primeren zaobdelavo. Vsekakor je bilo kmetijstvov preteklosti osnovni vir dohodka,oziroma pre�ivetja blo�kegaprebivalstva. Da bi Bloèani lahkouspe�neje gospodarili, so se �e vpreteklosti zdru�evali ter �e predvojno ustanavljali zadruge. Zadrugaje najuspe�neje gospodarila okrogleta 1955, nato pa je z zdru�itvijo zzadrugo Cerknica razvoj zastal,kar sedo danes ni popravilo.

Ne da se razmere nisopopravile; �e veè, vztrajno se slab�ajo.Pred desetimi leti so se z gozdomzara�èala le hribovita zemlji�èa

(rebrnine). Danes ostajajoneobdelana ravninska polja. Vsakteden je veè hlevov, v katerih ni veè�ivine. Prazni pa so tudi sodobnihlevi, zgrajeni v osemdesetih letih.�itnih polj skoraj ni veè. Njive, kiniso v travinji, so obdelane le zadomaèe potrebe pridelave krompirjaali zelja.

Kmetijska zadruga Bloke meni,da je potrebno to stanje preseèi.Upravni odbor si je zadal nekajrazvojnih ciljev, ki jih zaradispecifiènosti dela deli v kratkoroèniin dolgoroèni program.

V kratkoroènem programu jepotrebno organizirati trgovino skmetijskim repromaterialom vzadostnem izboru in po ustrezni ceniter voditi aktivnosti za vrnitevpremo�enja od KGZ Cerknica, kinam po zakonu pripada.

Pri dolgoroènem delu �elimo

prevzeti celotno trgovsko dejavnostvkljuèno z zaposlenimi ter jo èasuprimerno urediti. Sodelovanje skmetijsko-pospe�evalno slu�bo semora izbolj�ati, saj sledimo istemu

cilju.Vzpodbuditi je potrebnoproces zdru�be kmetijskih zemlji�è.Uvesti je smiselno blagovnoznamko�Pridelano na Blokah�, kerbi le tako realizirali ustrezno ceno,ki jo biolo�ko pridelana hrana ima.Vzporedno je potrebno gojitiponudbo kmeèkega turizma indomaèe obrti. Sodelovati moramo zostalimi dejavniki v kraju.

Dejavnost KZ Bloke bo v

prihodnje sledila naèelu pre�ivetjakmetijstva na Blokah. Èe nam touspe, bomo dosegli �e dva drugacilja; ohranili bomo poseljenost inkulturno krajino Blo�ke planote.

Prizadevali si bomo, dazaustavimo negativne trende razvojakmetijstva na Blokah. Menimo, daje sedaj zadnji èas, ko �e lahkoobvladamo stihijsko propadanje.�elimo si, da Bloke tudi v prihodnjeostanejo pojem kulturnega kraja inne neka z gozdom pora�èenaplanota.

Predsednik UO Anton Ora�em

PPPPPosebnosti pri prometu z gozdovi inosebnosti pri prometu z gozdovi inosebnosti pri prometu z gozdovi inosebnosti pri prometu z gozdovi inosebnosti pri prometu z gozdovi inkmetijskimi zemlji�èi (I. del)kmetijskimi zemlji�èi (I. del)kmetijskimi zemlji�èi (I. del)kmetijskimi zemlji�èi (I. del)kmetijskimi zemlji�èi (I. del)

�ivahnej�i promet z gozdovi inkmetijskimi zemlji�èi, ki smo muprièa v zadnjih letih kot posledicadenacionalizacije in vse veèjedeagrarizacije na�ega pode�elja nassili v to, da spoznamo osnove inposebnosti prometa s to vrstonepremiènin. Zaradi nacionalnegapomena kmetijskih zemlji�è ingozdov je dr�ava namreè vzpostavila�tevilne omejitve pri prometu z njimi.

Z izrazom promet z gozdovi inkmetijskimi zemlji�èi zajamemo vsepravne posle, s katerimi nastajajo, sespreminjajo ali prenehajopremo�enjske pravice nad takimiparcelami. Kot najpomembnej�e�tejemo:� prenos lastninske pravice,� ustanovitev zastavne pravice(hipoteke),� ustanovitev slu�nosti,� ustanovitev najemnega oz.zakupnega razmerja.

Do prenosa lastninskprenosa lastninskprenosa lastninskprenosa lastninskprenosa lastninske pravicee pravicee pravicee pravicee pravicepride na podlagi dedovanja, darilnepogodbe ali pa prodajne alimenjalne pogodbe.

Slu�nost ali slu�nostnaSlu�nost ali slu�nostnaSlu�nost ali slu�nostnaSlu�nost ali slu�nostnaSlu�nost ali slu�nostna

pravicapravicapravicapravicapravica je stvarna pravica na tujistvari in njena vsebina je v tem, daupravièencu dovoljuje izvajanjenekaterih lastninskih upravièenj nanjej. Stvarne slu�nosti soustanovljene v korist doloèenenepremiènine in jih lahko izvr�ujenjen vsakokratni lastnik. Npr. v koristzemlji�èa je doloèena slu�nost vo�njepreko sosednjega zemlji�èa. Vsebineslu�nosti se s èasom spreminjajo;pred 100 leti so bilenajpomembnej�e slu�nosti pe�poti,vo�nja z vozom, pa�a �ivine insteljarjenje. Danes pa se polegnadomestka klasiènih slu�nosti, kotje vo�nja z avtomobilom alitraktorjem, pojavljajo nove, ki soposledica sodobnega naèina �ivljenja(npr. slu�nost polaganja kablov alislu�nost parkiranja).

Zastavna pravicaZastavna pravicaZastavna pravicaZastavna pravicaZastavna pravica je oblikazavarovanja terjatev, pri kateri jedodatno jamstvo za izpolnitevobveznosti dol�nika �e vrednostzastavljene stvari. Hipoteka je oblikazastavne pravice na nepremièninah.Za nastanek hipoteke je potrebenvpis pravice zastavnega

(hipotekarnega) upnika v zemlji�koknjigo. Osnova za vpis hipoteke jenajveèkrat pisna pogodba, sklenjenamed hipotekarnim upnikom indol�nikom, redkeje pa hipotekanastane na podlagi sodne odloèbe.V zemlji�ko knjigo se vpi�e imehipotekarnega upnika in natanènoopi�e terjatev, ki je s hipotekozavarovana (vsota, obresti, danzapadlosti). Bistvo vpisa v zemlji�koknjigo je, da postane hipoteka znana.Èe hipotekarni dol�nik proda stvar,lahko hipotekarni upnik svojopravico uveljavlja tudi proti novemulastniku. ta se ne more izgovarjati, dagre za tujo hipoteko. Hipoteka je zvpisom v zemlji�ko knjigo postalaznana in z nakupom nepremiènineje kupec prevzel tudi vpisanohipoteko.

Promet z gozdovi inkmetijskimi zemlji�èi se kot prometz vsemi ostalimi nepremièninamidotika razliènih pravnih podroèij inzato ni enotno urejen v enem samempredpisu. Najpomembnej�i pravniviri, ki urejajo podroèje prometa znepremièninami so:� zakon o temeljnih lastninskihrazmerjih (Ur. l. SFRJ 6/80);� zakon o obligacijskih razmerjih(Ur. l. SFRJ 29/78);

� zakon o zemlji�ki knjigi (Ur. l. RS33/95);� zakon o nepravdnem postopku(Ur. l. SRS 30/86).

Gozdovi in kmetijska zemlji�èaspadajo po na�i zakonodaji med tistekategorije nepremiènin, za katerevelja poleg splo�nih predpisov tudiposebna ureditev. Za promet z njimista tako bistvena �e:

zakon o gozdovih (Ur. l. RS 30/93);

zakon o kmetijskih zemlji�èih(Ur. l. RS 59/96).�e sam obstoj posebnih predpisovza posamezne kategorijenepremiènin ka�e, da je za presojopravnih razmerij v zvezi znepremièninami odloèilnegapomena kategorizacija nepremièninglede na vrsto rabe. Le-ta se v praksidoloèa s planskimi akti dr�ave inlokalne skupnosti ter zemlji�kimkatastrom. Njegova nea�urnostpredstavlja ob silno intenzivnihprocesih zara�èanja in splohspreminjanja vrst rabe prostora velikproblem, ki lahko v postopkihprometa z nepremièninami pripeljedo raznih zapletov.

(se nadaljuje�)(se nadaljuje�)(se nadaljuje�)(se nadaljuje�)(se nadaljuje�)Janko Bo�tjanèiè, univ.dipl.in�.

Tako ne gre veè

1.p65 13.12.99, 8:286

77777januar 2000

GOSPODARSTVO

KKKKKaj moramo vedeti, preden seaj moramo vedeti, preden seaj moramo vedeti, preden seaj moramo vedeti, preden seaj moramo vedeti, preden seodloèimo za kmeèki turizem?odloèimo za kmeèki turizem?odloèimo za kmeèki turizem?odloèimo za kmeèki turizem?odloèimo za kmeèki turizem?

Kmeèki turizem je pojemdejavnosti, ki zdru�uje dve stvari:kmetijo kot proizvodnogospodarskoenoto in turistièno ponudbo, ki nesme motiti kmetovanja, ampak gamora v delu in dohodkudopolnjevati. Kako to uskladiti, jeodvisno od sposobnosti dru�ine nakmetiji, ki si mora z zelo preciznimnaèrtom proizvodne usmeritve, zdobro organizacijo dela in obvkljuèitvi vseh èlanov dru�inerazporediti obe dejavnosti tako, dasta usklajeni po naravi dela kot tudipo dejanskih zmo�nostih dru�ine.To je izredno pomembno, ker lahkovsaka napaka pomeni nazadovanjeproizvodnje ali se lahko odra�a nanapakah v turistièni ponudbi. Enoin drugo pomeni zmanj�anjedohodka, kar si kmetija prav gotovone �eli.

Turizem na kmetiji torej ni legostinska ponudba na kmetiji, jeveliko veè, ker je to tako ponudbanarave, okolice, arhitekture kraja,dogajanja na kmetiji, osebnih vezi dogosta in ne nazadnje kvalitetne hranein pijaèe s priokusom tradicije,posebnosti hi�e in seveda osebnostikmetice � gospodinje.

Bodoènost marsikatere kmetijevidim ravno v tej usmeritvi. To je enaod mo�nosti zaslu�ka dru�ine, ki sesama preizkusi in ugotovi, èe je tobolj�a pot za zaslu�ek kot dnevnamigracija na delo v mesta. Odloèitevje neposredno povezana zinvesticijami, ob katerih semarsikatera dobra ideja ustavi.Menim, da se bo tudi zakonodajatem usmeritvam prilagodila, kerdrugaèe ni etièno z velikim zvonomoznanjati, kaj bomo vse naredili napodroèju celostnega razvoja inohranitve pode�elja in na�ih kmetij.DrDrDrDrDru�inau�inau�inau�inau�ina

V dru�ini moramo najprejpoiskati soglasje vseh odraslih èlanovdru�ine o odloèitvi usmeritve vkmeèki turizem. Pobudnik za todejavnost, ki je obièajno �enska nakmetiji, mora imeti za to dejavnostveselje in smisel. Posebej pomembnoje, da s tem sogla�a gospodar � mo�,ki naj ne da le besedne podpore,ampak mora dejansko stati za vsakimdejanjem, ki vodi v usmeritev turizmana kmetiji.

Po izku�njah so najbolj uspe�nedru�ine, v katerih se je na novoosnovala mlada dru�ina. V dru�inah,kjer so otroci �e odrasli in so �e na

poti za poroko, je vèasih rizik priodloèanju, èe ne poznajo interesapartnerja, ki naj bi pri�el kot novièlan dru�ine. V dru�ini so zelopomembni medsebojni èlove�kiodnosi, ki morajo biti primerni zlastitedaj, ko imamo goste �e na kmetiji.

Kot posebnost turistièneponudbe na kmetiji je ravno osebenstik s èlani dru�ine, ki morajo bitikomunikativni in vedno pripravljeniodgovarjati na vpra�anja gostov. Zeloza�eleno je tudi, da se seznanijo skmetijsko proizvodnjo na kmetiji, karje �e posebej zahtevno. Pri delitvi delamed èlani dru�ine je pomembno, daotroke ali starej�e èlane dru�inevkljuèimo v delo z gosti v smisluvodenja po okolici, raznihzgodovinskih dejstvih, skratka vloga�turistiènega vodièa� je na kmetijitudi pomembna.Kmetija z okKmetija z okKmetija z okKmetija z okKmetija z okolicoolicoolicoolicoolico

Zahteve gostov so sicer zelorazliène, vendar ima veliko veèjemo�nosti za tr�enje turistièneponudbe kmetija, ki ima urejenonotranjost domaèije in okolico. Zelopomembna je varnost gibanja nakmetiji, kar pomeni zavarovanje vsehnevarnih lokacij na kmetiji, za�èitostrojev, gnojnih jam in drugega.

Prostori na kmetiji, namenjeniza goste, morajo biti funkcionalnourejeni. Pomembno je in za�eleno,da ima dru�ina loèen vhod od gostov,èe gre za stacionarni turizem. Nasplo�no je priporoèljivo, da imajo nakmetiji bivalne prostore, ki sonamenjeni samo lastni dru�ini.

Preureditev kmetije alinovogradnja mora upo�tevati polegfunkcionalnih zahtev �e tehniène inzdravstveno-sanitarne. Ker se nakmetiji gostom stre�e tudi hrana inpijaèa, pomeni po terminologijiveterinarjev �javno potro�njo� in sezahteva od vsaj enega èlana dru�ineznanje iz higienskega minimuma terzdravstveni pregledi oseb, ki delajoz �ivili.PPPPPomembne malenkomembne malenkomembne malenkomembne malenkomembne malenkostiostiostiostiosti

Do gostov nastopamosamozavestno, dostojanstveno, ne paplaho. Gostom ne smemo dovoliti,da urejajo na�e zasebno dru�insko�ivljenje. �e v osnovi imajo prednostkmetije v mirnem delu vasi, karenako velja za mir v èasu poèitka.Ponudba hrane mora biti skrbnoizbrana, vkljuèuje naj krajevneposebnosti. Domaèe jedi naj se v

jedilnike vkljuèujejo le kot dodatek,zlasti dokler ne poznamo okusagostov.

Èe imamo izletni�ke instacionarne goste, se ti v svojihzahtevah loèijo, zato jih moramoobravnavati loèeno. Sprejem gostovdaje prvi vtis o kmetiji. Predstavitevkmetije je tudi za�elena. Pomembnaje tudi osebna urejenost, zlikani, èistiprti, preprost �opek�

Ohranimo stare stvari nakmetiji, jih postavimo z mero okusana vidno mesto (stare fotografije,dru�inski rodovnik, muzejskiprostor�). Za spomin in dober vtisob dohodu damo skromenspominèek, kartico z naslovom inpodatki o kmetiji.

Posoda za stre�bo naj boenobarvna, preprosta, funkcionalnooblikovana. Truditi se moramo zakvalitetno ponudbo, èe gradimo, seusmerimo v sobe s kopalnico, ker sostandardi in zahteve vedno veèje inzahtevnej�e.

Milka Mele-Petriè

NoviNoviNoviNoviNoviprostoriprostoriprostoriprostoriprostoribankbankbankbankbankeeeee

Nova Ljubljanska banka d. d.Ljubljana, podru�nica Viè-Notranjska, poslovalnica Nova vas jebila ustanovljena leta 1975. Prvotnoje delovala v prostorihKovinoplastike, nato pa si je uredilaagenturo v prostorih Kmetijskezadruge. Kasneje vlaganj v prenovoposlovnih prostorov ni bilo, zato neustrezajo sodobnim banènimstandardom. Tako niso primerni zatr�enje celotne banène ponudbe inni ustrezne tehnolo�ke podporezaradi prostorske stiske. Podolgoletnem iskanju smo konènona�li ustrezno lokacijo, kjer bomozgradili nov objekt z ustreznimiprostori in opremo. Lahko povemo,da bo v letu 2000 nova poslovalnicazgrajena in opremljena po banènihstandardih z bankomatom, dnevnonoènim trezorjem in pismomzaupanja.

V novi poslovalnici se boopravljal plaèilni promet za pravneosebe in samostojne podjetnike, takobo strankam prihranjen èas inzmanj�an stro�ek provizij. Pravneosebe bodo lahko na svojih deviznihraèunih vodile razliène vrstekonvertibilnih valut, opravljalenakup, prodajo in konverzijo medvalutami, gotovinsko in negotovinskoposlovale. Iz sredstev deviznihraèunov pa lahko opravljajo plaèilnipromet s tujino, trgujejo s tujimivrednostnimi papirji in na deviznemtrgu opravljajo vezavo deviznihsredstev v razliènih roènostih invalutah.

Ker se banke prilagajajo �eljamstrank, bo s pridobitvijo noveposlovalnice tudi na podroèjufiziènih oseb bistvena spremembaposlovanja. Poslovalnica bo imelaloèeno blagajno, hitro cono inosebno obravnavo komitenta.

NLB d. d. Ljubljana,poslovalnica Nova vas se zahvaljujevsem, ki so kakorkoli pripomogli priuresnièitvi naèrtov novih poslovnihprostorov. Vsem krajanom Blo�keplanote �elimo vesel bo�iè in sreènonovo leto.

Branka Palèiè

Obvestilo oObvestilo oObvestilo oObvestilo oObvestilo ovraèilu tro�arinevraèilu tro�arinevraèilu tro�arinevraèilu tro�arinevraèilu tro�arineza mineralna oljaza mineralna oljaza mineralna oljaza mineralna oljaza mineralna olja

1. julija 1999 je zaèel veljatizakon o tro�arinah, ki med drugimomogoèa 50 % vraèanje tro�arine zavse vrste mineralnih olj, porabljenihza pogon kmetijske in gozdarskemehanizacije. Vse kolièine se bodoupo�tevale, kot da gre za poraboplinskega olja. Vraèilo se bopriznavalo za dejansko porabo,vendar najveè do normativne porabe,doloèene glede na �tevilonormativnih strojnih ur zaposamezne skupine katastrskihkultur ter ob upo�tevanju povpreèneporabe 6 litrov na strojno uro.

Tro�arina se za kmete vraèaenkrat letno. Pogoj je, da so imeli vsièlani gospodinjstva pred 1.januarjem leta, za kateregauveljavljajo vraèilo, v uporabi vsajtoliko zemlji�è, da skupnanormativna poraba zna�a vsaj 90strojnih ur (npr. 3,6 ha njiv ali 9 hagozda�)

O uveljavljanju tro�arin zamineralna olja vas bomo �e obve�èali.Do takrat svetujemo: shranite vseraèune izdane na bencinskihservisih.

Franc Palèiè, kmet. ing.

1.p65 13.12.99, 8:287

88888 Glasilo obèine BlokGlasilo obèine BlokGlasilo obèine BlokGlasilo obèine BlokGlasilo obèine Blokeeeee

GOSPODARSTVO

Izobra�evanje kmetov inIzobra�evanje kmetov inIzobra�evanje kmetov inIzobra�evanje kmetov inIzobra�evanje kmetov inèlanov njihovih drèlanov njihovih drèlanov njihovih drèlanov njihovih drèlanov njihovih dru�inu�inu�inu�inu�in

Problemi v kmetijstvu sovseslovenski, saj se od kraja do krajane razlikujejo bistveno. Delna izjemaje samo podroèje Gorenjske. Najveète�av v na�em kmetijstvu je majhnostin razparceliranost kmetij, ki so vglavnem me�ane in so v veliki merinamenjene samooskrbi. Procesprestrukturiranja kmetij v veèjekmetije s specializirano proizvodnjozaradi nizke akumulativnostikmetijske proizvodnje teèe zelopoèasi in nenadzorovano, tako da sepovsod po Sloveniji zara�èajo slab�epovr�ine pod travinjem. To je �eposebej oèitno v govedorejskiproizvodnji, kjer majhne kmetijeopu�èajo proizvodnjo. Zaradipomanjkanja finanènih sredstev pase financira premalo specializiranihgovedorejskih kmetij z veèjim�tevilom krav, ki bi nadomestile izpadreje na manj�ih kmetijah. Opa�amo,da dobri programi za ureditevspecializiranih obratov niso dele�nidr�avne podpore ali pa je podpora

tako nizka, da marsikoga to odvrne�e od zbiranja dokumentacije.Organiziranost na�ih kmetov je �evedno zelo slaba, premalo sodelujejov zadru�nih in drugih stanovskihorganizacijah, kot so govedorejsko inkonjerejsko dru�tvo, dru�tvo rejcevdrobnice, strojnem kro�ku itd.

Izobra�evanje kmetov in èlanovnjihovih dru�in

Kmetijska svetovalna slu�ba jesamo ena od slu�b, ki delujejo vkmetijstvu. Za uspe�no delo ininformiranost morajo kmetovalcisodelovati tudi z gozdarskimisvetovalci (javno gozdarsko slu�bo),oddelkom za gospodarstvo,ekonomske odnose in kmetijstvo naupravni enoti, javno veterinarskoslu�bo, s Skladom kmetijskihzemlji�è RS izpostava Cerknica,kmetijsko in�pekcijo gledeneobdelanosti zemlji�è ipd., s slu�boza kontrolo proizvodnje, z zadrugo,v katero so vèlanjeni, in tudi z

izvoljenimi predstavniki na obèinioziroma odborom za kmetijstvo priobèini.

Ena glavnih nalog KSS jeizobra�evanje in inforimiranjekmetov s predavanji, seminarji,obvestili ipd. Najla�je je obve�èatitiste pridelovalce mleka, ki mlekooddajajo v zbiralnice. Predavanjaimamo za celotno upravno enoto vCerknici, izvajajo jih specialistizavoda. Pomagamo si tudi zzunanjimi predavatelji, ki pa jih jepotrebno plaèati najveèkrat spomoèjo obèin. Udele�ba nastrokovnih predavanjih je nizka,èeprav se na predavanjih pogovorimotudi o pogojih za premije insubvencije, ki pa zanimajo prav vse.V nekaterih dr�avah EU so strokovnapredavanja za kmetovalce obvezna,neudele�enci ne dobijo dr�avnihsubvencij. Tudi drugaèe je interes zaizobra�evanje pri njih velik, saj vedo,da si bodo samo z znanjemprenesenim v prakso lahko izbolj�ali

finanèni polo�aj kmetije. To paseveda velja tudi za nas. Kmetovalcilahko dobijo informacije instrokovna navodila tudi v oddajahRTV Slovenija, na radiu Ognji�èe,lokalnih radijskih postajah, tednikuKmeèki glas, reviji Kmetovalec inSodobno kmetijstvo in �e bi lahkona�tevali. Torej kdor se zanima inhoèe vedeti, tudi ve.

V zimski sezoni 1999/2000bomo pripravili najveè predavanj izgovedoreje s poudarkom naproizvodnji in kvaliteti mleka, natoiz poljedelstva s poudarkom nakolobarjenju in varstvu rastlin, rejidrobnice, konjereji, gospodarjenjuna travinju. Poleg navedenega bodo�e predavanja za kmeèke �enske,zainteresirani pa se bodo lahkoudele�ili tudi ciklusa predavanj izzelenjadarstva, dopolnilnihdejavnosti, ekolo�kega inbiodinamiènega kmetovanja.Lokacij za te cikluse predavanj boza celotno ljubljansko obmoèje samonekaj, odvisno od �tevila slu�ateljev.Predlagamo, da nam pri izboruposameznih tem pomagate in samipredlagate temo predavanja alidemonstracijskega prikaza. Svoje�elje nam sporoèite èimprej.

Franc Palèiè, kmet. ing.

1.p65 13.12.99, 8:288

99999januar 2000

GOSPODARSTVO

Novolit tukaj in zdajNovolit tukaj in zdajNovolit tukaj in zdajNovolit tukaj in zdajNovolit tukaj in zdaj

Staro za novoStaro za novoStaro za novoStaro za novoStaro za novo NasvetNasvetNasvetNasvetNasvetIz izku�enj vemo, pa tudi fizika

je to dokazala, da se topel zrak dviga,hladen pa ti�èi k tlom.

To dejstvo in pomanjkljivatoplotna izolacija zgradbe nasobièajno vsaj dvakrat spravi v slabovoljo. Prviè, ker nas zebe in drugiè,ker moramo za to �e plaèati.

Izraèuni so pokazali, da vneizolirani zgradbi izgubimo skozistrop 30% toplote, ki smo jo v takiali drugaèni obliki sprostili vstanovanju. To lahko prepreèimo le,èe dobro izoliramo strop oziromapodstre�je. Ker smo �e globoko vzimi, nam kaj drugega in veè niti nepreostane. Menda v tem èasu fasadene bomo izolirali? Da pa se kak�enlep zimski dan �e vedno porabiti zaodhod na podstre�je, zmetati starokramo v kot in po plo�èi ali medstropniki polo�iti izolacijo. To jelahko mineralna volna, stiropor,pluta, ovèja volna, papir ali starecunje. Èe je izolacijski materialdovzeten oziroma obèutljiv na vlago,ga je dobro polo�iti na parno zaporo,

Kdor se je v zadnjem èasu kajoglasil v Novolitu, je lahko opazil,da se tu vedno nekaj dogaja. �elansko leto, tik pred prvim snegom,

smo uspeli s pomoèjo pridnihdelavcev iz Hrastnika (firma RGD)postaviti lepo jekleno skladi�ènohalo, ki se s ceste �al ne vidi.Spomladi smo jo preuredili vsodobno rezalnico stiropora, v katerije montirana raèunalni�ko krmiljenarazrezovalna linija, stroj za pakiranjeter doma narejena naprava zaprofiliranje plo�è. Pogoji dela,kvaliteta in kolièina so te�koprimerljivi s prej�njim stanjem.

Ker pa je na�a proizvodnja

Pred letom smo ob otvoritviproizvodne linije za izdelavostiropora obele�ili 75 let gospodarskedejavnosti na prostoru sedanjegaNovolita.

Tri ali �tiri generacije Bloèanovso tako ali drugaèe �ivele s tem. Vesèas tega obdobja je ta dejavnostvplivala na razvoj Blok.

Na zaèetku stoletja, davnega leta1923, je postavitev parne �agenaznanila zaèetek industrializacijeBlo�ke planote. Prete�no kmetijskopodroèje se je poèasi, a vendarlezaèelo spreminjati v gospodarskemin socialnem pogledu. Vse veè ljuditega kraja je postalo odvisnih odzaslu�ka v industriji. Pa tudivsesplo�ni svetovni razvoj je pljusknilskozi industrijska vrata na Bloke.Paro, elektriko, telefon, asfaltirano

cesto, vodovod pa raèunalnike zinternetom vred potrebuje industrijaza svoj obstoj. Ljudje in kraj so te�ko,a vendarle znali pre�iveti tudi breztega, industrija nikoli. Zato je bil

Novolit �ivljenjsko zainteresiran zavsesplo�ni razvoj kraja in je pri temtudi vedno aktivno sodeloval. Od todizvira preprièanje, da je bil Novolitnosilec razvoja Blo�ke planote in da

mora tak tudi ostati. To potrjuje tudidejstvo, da kraj in tovarna �ivita vnekak�nem mirnem so�itju, breznepotrebnih napetosti in intrig.

Malo je dru�in na Blokah, ki nebi bile tako ali drugaèe povezane zNovolitom in njegovo dejavnostjo. Zlastninskim preoblikovanjem,�iritvijo proizvodnega programa,poveèanjem obsega proizvodnje,uvajanjem kooperantskih del,vkljuèevanjem zunanjih sodelavcev,itd. se to samo �e poglablja. Ureditevnotranjih odnosov in odnosov zlastniki podjetja omogoèa poveèanoinvesticijsko dejavnost, ki smo jiprièa zadnji dve leti. Kot da smokonèno na�li pravi trenutek za novpolet. Novolit postaja sodobnoorganizirano podjetje s pravimproizvodnim programom.Naslednjim generacijam Bloèanovdaje upanje, da bodo lahko �ivelisodobno �ivljenje tudi na pode�elju,daleè od ponorelega �ivljenja mest.

Rado Ponikvar

prostorsko zelo zahtevna,potrebujemo namreè zelo velikoskladi�ènega prostora, smo moralihkrati poveèati tudi zunanjeasfaltirane in makadamskeskladi�ène povr�ine.

Ostanek leto�njega leta pa je bilnamenjen pripravam na nov podvig.

Ambicijam in potrebamNovolita obstojeèi proizvodniprostori ne ustrezajo veè. Dobro sonam slu�ili, sedaj pa se je njihov èasiztekel. Te�ave nam je povzroèalapremalo premi�ljena gradnja, ki seje prilagajala predvsem vsakokratnifinanèni zmo�nosti, ne pa dejanskimpotrebam proizvodnje. Pa tudidotrajali so. Nad obstojeèeproizvodne prostore bomo postavilinovo streho na jekleni konstrukciji,ki bo v enem razponu prekrilacelotno povr�ino obstojeèih zgradb,to pa pomeni, da proizvodnja medgradnjo ne bo bistveno motena.Seveda pa bodo zaradi zahtevnostigradnje nove hale dela potekala v veèetapah. Prièa smo prvemu delugradnje, ki je ravnokar v teku. Resda nas je tudi letos zima prehitela,vendar delavci Trima iz Trebnjegakar vztrajajo. In prav je tako.

Rado Ponikvar

za kar lahko uporabimo folije izrazliènih materialov. Za�èititi ga jetreba tudi pred vlago, ki pride napodstre�je v obliki nane�enega snegaali de�ja skozi slabo kritino. V toinvesticijo, ki ni nujno tudi draga,saj lahko uporabite materiale drugeali tretje kvalitete, se vam splaèa itile, èe boste polo�ili izolacijo debeline10 cm ali veè in èe se boste potrudiliter izolacijske plo�èe polo�ili tesnoeno do druge, brez presledkov in�pranj. Zaradi po�arne varnosti inbolj�e pohodnosti podstre�ja niodveè izolacijo prekriti s trdimiplo�èami, kot so: iverne ali novolitplo�èe, deske, itd.

Ko se boste nekega dne ponaslednjem sne�enju, zadovoljnizaradi opravljenega podviga ozrliproti strehi va�e hi�e, boste zaèudeniugotovili, da se sneg kar dr�i strehe,ledenih sveè skorajda ni, hkrati pa jepri sosedu �e nekaj dni videti golosleme in polovico opeke, ki �trli izsnega.

Èe ne bo druge, je to lahko va�anajbolj�a trinajsta plaèa za letos.

Rado Ponikvar

Dolgoletni delavec Novolita se je nekega dne v nervozi odpravljal naslu�beno pot. Da ne bi hodil laèen po svetu, se je s prijazno kuharicodogovoril, da mu je predèasno postregla z malico. Ker pa mu je na terenuvse gladko, predvsem pa hitro steklo, je bil nazaj prej, kot je raèunal. Ko jevstopil v ve�o, so delavci ravnokar siti odhajali iz jedilnice, on pa je brezrazmi�ljanja, iz navade, zavil do servirnega pulta, si nalo�il poln pladenjhrane in sedel za mizo. Ko je nesel prvo �lico k ustom, pa je zaèudenzabrundal: »Pa saj sem danes menda nekaj takega nekje �e jedel, he, he!?«

Saj smo se samo hecaliSaj smo se samo hecaliSaj smo se samo hecaliSaj smo se samo hecaliSaj smo se samo hecali

Gradnja nove hale

1.p65 13.12.99, 8:289

1010101010 Glasilo obèine BlokGlasilo obèine BlokGlasilo obèine BlokGlasilo obèine BlokGlasilo obèine Blokeeeee

IZ NA�E KULTURNE ZAKLADNICE

VVVVVesel bo�ièesel bo�ièesel bo�ièesel bo�ièesel bo�ièV vsem letu po�tarji verjetno ne

naredijo toliko korakov kot v tehdecembrskih dneh. Tega so krivana�a vo�èila, ki jih pi�emo znancem,sorodnikom in prijateljem na vsekonce sveta. Morda se med temivo�èilnicami najde kak�na zgoljvljudnostna � pi�emo, ker se paèspodobi, da se ne zamerimo. Veèinavo�èil pa gotovo izra�a na�o iskreno

�eljo, da radost in sreèo delimo tudis tistimi, s katerimi ne moremoskupaj praznovati.

Prazniki dajo na�emu �ivljenjuposeben peèat. Z lahnim nemiromnas navdajajo �e razliène priprave, kidvigajo napetost in temperaturo.Potem pa pride tisto najlep�e: danse zaène nekako drugaèe, v zrakuèutimo skrivnostno sveèanost,vsakdanje skrbi se umaknejo nekamv ozadje, nikamor se nam ne mudiin svoj sicer tako dragoceni èas lahkov obilni meri delimo z drugimi. Bo�e dr�alo, da tudi danes lahkopritrdimo staremu reku, ki pravi, daje �ivljenje brez praznikov kakordolga pot brez gostilne.

Praznovanja, ki so najglobljeprevzela slovenskega èloveka, sopovezana z bo�ièem. Niko Kuret,raziskovalec slovenskega narodnegaizroèila namenja njihovim opisomskoraj eno tretjino svoje knjigePraznièno leto Slovencev.

V pozni jeseni se pokrajina vsebolj odeva v mrak in hlad, ki sta

zbujala strah in grozo. Ker vsa �ivanarava te�i za soncem in svetlobo, jena� davni prednik toliko bolj obèutilmrtva�ko vzdu�je èasa pred zimskimkresom. V njem so za�ivele predstaveo duhovih prednikov, ki naj bi v temèasu prihajali nazaj na svet. Bal se je,da bo pojemajoèe sonce nazadnjeugasnilo; slutil je neznane moèi, kise v tem èasu gibljejo v naravi in se

zatekal k urokom in èaranju, da bise zavaroval pred vsem, kar mu jegrozilo.

Luè in toplino je v ta nekoètemni in mrtva�ko hladni èasprineslo kr�èanstvo. Predstave o

du�ah umrlih so dobile nov pomen,poln tola�be. Drugaèno pojmovanjestvarstva je rodilo zaupanje v stalnostmenjav v naravi. Na mesto nejasnihin mnogokrat grozljivih predstav, kiso zapolnjevale �ivljenjski vsakdanna�ega prednika, pa je stopila vera vrojstvo Odre�enika in v odre�enjevsakega èloveka. Toda koreninepoganskih verovanj so segalepregloboko, da bi jih kr�èanstvomoglo zlahka iztrebiti, zato jim jeCerkev sku�ala dati novo vsebino.Razlièna zla bitja in duhovi, ki so jihz obhodi v tem èasu preganjalina�emljeni mladenièi, so se preleviliv hudièe in coprnice. Zanimivo je,da je bila vera v coprnice zelo moèna�e pri Martinu Luthru, ki je sicersku�al pospraviti s �poganstvom�, patudi na� Valvasor ni dvomil onjihovem obstoju. Tako se �e danesv adventu prepletajo pobo�nekr�èanske �ege z oèitnimipoganskimi ostanki, ki se jih niti nezavedamo in tudi nikogar ne motijo.Spomnimo se samo èrnihMiklav�evih spremljevalcev ali pasiljenega mladega �ita, ki je bilo delkulta rasti in plodnosti.

Z nastopom kr�èanstva je vpogansko temo za�arela svetlobabo�iènega praznika. Toda ne kar èeznoè, saj se je praznovanjeKristusovega rojstva uveljavilo �ele poletu 350. Do tedaj je bilo v ospredjupraznovanje Gospodovegarazgla�enja � 6. januarja. Toèen da-tum Jezusovega rojstva je izginil vpozabo, zapleteni izraèuni kronistovin astronomov pa so ga ume�èali nakonec decembra. Zato je zapraznovanje Kristusovega rojstvaCerkev doloèila 25. december, ko soRimljani praznovali rojstvonepremaganega Sonca. Toda bo�ièje dolgo èasa ostal praznik, ki so ga

obhajali le v cerkvah. Te so bileslovesno okra�ene s preprogami inzelenjem, v bogoslu�je pa so bilivpleteni bo�ièni prizori. Minila sodolga stoletja, da se je praznovanjeKristusovega rojstva preselilo izcerkva. V 14. stoletju ga zasledimo vnekaterih samostanih, po 16. stoletjupa se prenese najprej v me�èanske innato �e v kmeèke domove.

Srce bo�iènega praznika sojaslice. Sprva so po samostanih naslamo ali v zibelko polagali le vo�èenofiguro malega Jezusa. Za zaèetnikajaslic, kot jih poznamo danes, paveljajo jezuiti. Prisrèen betlehemskiprizor se je ljudem zelo priljubil injaslice so hitro osvojile veèji delEvrope. V 19. stoletju je bilopostavljanje jaslic �e raz�irjenopovsod na Slovenskem. O tem pojepesem, objavljena v Drobtinicah leta1846:

Preljubi sveti Bo�iè ti,Tebe se veselimo mi,In jaslice napravljamo,za tebe èedno posteljico.

Sam Bog je tebe nam poslalPa tudi orehov dosti dal;Njih hoèemo lepo pozlatit,In z njimi tebe poèastit.

Deklete izrezljajte leIz bele gobe brezoveGolobce, naj se majejo,krog jaslic lepo letajo.

Po br�el, fanti, pojditena steno ga navesite.V zelenju mora kotiè bitivsa se hi�a veseliti.

Zaradi nem�kega vpliva so se poletu 1900 predvsem po me�èanskihhi�ah jaslice zaèele umikatibo�iènemu drevesu. Poleg bo�iènegaokrasja spada med najstarej�aznamenja bo�iènega praznika tudipeka. Bo�ièni kruh (�upnik) ima svojizvor �e v predkr�èanski dobi, pravtako pa tudi obhod s kropljenjem inkajenjem, ki izra�a pro�njo za bo�jevarstvo in dobro letino.

Bo�ièno praznovanje z vsemidomaèimi obredji se je v veliki meriohranilo do danes. Pre�ivelo jenajrazliènej�e pritiske in morda tudizaradi njih dobilo �e bolj intimni,dru�inski znaèaj. V na�em èasu nasbo�ièno praznovanje postavlja prednove izzive. Ko se zdi, da je �imeti�pomembnej�i od �biti�, nasnebogljeno Dete spodbuja, da drugdrugemu postanemo bolj ljudje, dasi delimo bo�ièno luè in toplino.Potem bo bo�iè zares vesel.

Toma� Prelov�ekSv. Miklav� na Ulaki ob bo�iènem èasu

foto

: Sim

on K

oren

jak

foto: Simon Korenjak

1.p65 13.12.99, 8:2810

1111111111januar 2000

IZ NA�E KULTURNE ZAKLADNICE

Sto let po rojstvu Bo�idarja LSto let po rojstvu Bo�idarja LSto let po rojstvu Bo�idarja LSto let po rojstvu Bo�idarja LSto let po rojstvu Bo�idarja Lavrièaavrièaavrièaavrièaavrièa

Èe je merilo za velièinoosebnosti delo, ki ga je posameznikv svojem èasu opravil za druge � zaskupnost, za narod, za èlove�tvo, inmislim, da je tako merilo najboljverodostojno in sprejemljivo zavsakogar, potem je bil dr. Lavriè velikèlovek.

Slovenci, obremenjeni s svojomajhnostjo in vsakr�no narodnostnoogro�enostjo, predvsem cenimo inslavimo svoje besedne umetnike,pesnike in pisatelje, dramatike �enekoliko manj, pri tem pa vse preveèzlahka spregledujemo velikane vsehdrugih strok, èeprav so k narodnemuin èlove�kemu napredku mordaprispevali neprimerno veè kot kak�ensamoljuben verzifikator, pa naj je �etako vroèe in solzavo izpeval svojonesreèno ljubezen in nemilo usodosvojega plemena. Preprièan sem, dabo èas, ki prihaja, terjal od nas, daprevetrimo to vrednotenje, ne da bis tem komurkoli �kodili ali gaomalova�evali. Le �ir�i izbor bo trebadajati na sito in videti, kaj vse boostalo zgoraj, kaj pa bo morda kljubna�emu vnaprej�njemu prièakovanjuzaèuda padlo skozi.

Ne samo literatura, tudi nesamo umetnost, tudi znanost, tuditehnika, praktièna uporaba znanjadoloèajo polo�aj in veljavo vsakegaposameznega dela èlove�tva.

Doktor Lavriè je bil po rojstvu

Bloèan in kot vedo povedati starej�i,je to tudi do konca ostal. Samo da jezvedel, da je kdo z njegovega koncabolan, da so tega ali onega pripeljaliv bolni�nico, �e se je zanimal zanjegovo stanje in èe se je le dalo, gaje obiskal. Na kateremkoli oddelku.

Vendar je bil po svojem deluveliko veè kot samo Bloèan. Bil jeSlovenec in Jugoslovan in svetovljan.Predvsem pa velik humanist inznaèajne�.

O tem nam govorijo njegovenajpomembnej�e �ivljenjskeodloèitve. Najprej je tu odloèitev zapoklic zdravnika.

Èeprav je res, da si marsikdoizbere ta imenitni poklic tudi iz manjhumanitarnih nagibov, je mladegaLavrièa, kakor ka�e vse njegovokasnej�e delo, k odloèitvi gnalapredvsem �elja, pomagati ljudem vstiski, kar je sicer osnovna zahtevatega »najlep�ega« poklica. Vnaprej jetreba vzeti v zakup ne le neprespanenoèi, temveè predvsem tudi porazein pogosto nemoè zaradinedovr�enosti vede same pa zavoljoneprimernih materialnih, socialnihin mnogih drugih okoli�èin. Mnoge

od teh èeri zdravni�kega poklica jespoznal na svoji poti tudi dr. Lavriè,pa ni klonil pred njimi. Iskal jere�itve in jih pogosto tudi na�el. Otem nam govorita Golnik inTopolj�èica kot zdravili�èi za TBC,

v njegovem èasu pri nas najboljraz�irjeno in kot se je zdelo �neozdravljivo bolezen. O tem prièatudi prva uspe�na operacija srca obdoma izdelani aparaturi, ki je medposegom ohranjala pacienta pri�ivljenju. Pomisli: v takratnihrazmerah, leta 1958. V zanikrnibalkanski dr�avi. Vrhunski dose�eksvetovnega pomena.

Da je Dr. Lavriè �e kot mladzdravnik imel pred sabo ne le svojo,temveè ambicijo vsega slovenstva, jedokazal z uspe�nim delom zaustanovitev popolne medicinskefakultete v Ljubljani. Zavedal se je,da narod brez lastne vrhunsko razviteznanosti ne bo mogel obstati kotnarod. S prevzemanjem funkcijdekana medicinske fakultete in celorektorja vse univerze v Ljubljani seje pokazal ne le kot humanist, temveè kot aktivist: pomemben delsvojega konkretno strokovnega delaje nesebièno prepu�èal drugim, dase je sam lahko posvetil splo�nej�imnalogam, razvijanju medicinske indrugih znanosti, ki so splo�negapomena za uspe�en razvoj celotneganaroda.

Tretjo Lavrièevo odloèitev,najbr� zanj najte�jo, so mu vsililiItalijani. Njen prvi del, se praviodloèitev da bo pomagal partizanomv hosti in ne okupatorjem po mestih,se je zdel do nedavnega �e precejsamoumeven. Danes tudi to ni veè.

In najbr� je res: S svojim ugledom,jasno opredelitvijo in s svojimzgledom takoj na zaèetku okupacijeje dr. Lavriè potegnil za seboj malonevse slovensko zdravstvo. To je bilaèastna odloèitev tega dela slovenskihizobra�encev in lahko sozgodovinsko ponosni na organizacijomedicinske slu�be v letih okupacije.In na svojo slovensko opredelitev.

Drugo poglavje te tretjeLavrièeve odloèitve jedandana�njemu Slovencu �e te�erazumljivo. Italijani so vedeli, kogaimajo v rokah. Vedeli so, da Lavrièni kdorkoli iz milijona okupiranihSlovencev. Cenili in ocenili sonjegovo èudodelno kirur�ko rokozelo visoko, zato so mu ponudiliugledno mesto kirurga kjerkoli vmatièni Italiji � ali pa internacijo.Presenetljivo bi èlovek na hitropomislil: Izbral je drugo!

Kak�no dilemo so postaviliLahi pred mladega zdravnika, takratpri dobrih �tiridesetih. V polnemzaletu, strokovno in èlove�ko na vrhumoèi. Ravno je imel za sabo zmagov bitki za popolno medicinskofakulteto. V svetu je bil �e znan.Lahko bi se sijajno povzpel nakaterikoli italijanski ali nem�kiuniverzi ali kliniki. Tak�nistrokovnjaki so zlasti med vojno �liza med�

Lavriè je rekel � ne. In ko je

Sobotno popoldne, 27. november 1999. VVVVVeènamenski prostor v nadstropjueènamenski prostor v nadstropjueènamenski prostor v nadstropjueènamenski prostor v nadstropjueènamenski prostor v nadstropjublo�kblo�kblo�kblo�kblo�ke osnovne �ole v Novi vasi je spet poln znanih in neznanihe osnovne �ole v Novi vasi je spet poln znanih in neznanihe osnovne �ole v Novi vasi je spet poln znanih in neznanihe osnovne �ole v Novi vasi je spet poln znanih in neznanihe osnovne �ole v Novi vasi je spet poln znanih in neznanihobiskobiskobiskobiskobiskovalcevovalcevovalcevovalcevovalcev, domaèinov, domaèinov, domaèinov, domaèinov, domaèinov, pri�lek, pri�lek, pri�lek, pri�lek, pri�lekovovovovov. Med njimi je veè spo�tovanja vrednih. Med njimi je veè spo�tovanja vrednih. Med njimi je veè spo�tovanja vrednih. Med njimi je veè spo�tovanja vrednih. Med njimi je veè spo�tovanja vrednihslovenskih zdravnikslovenskih zdravnikslovenskih zdravnikslovenskih zdravnikslovenskih zdravnikov in zdravnic; dve izmed njih je Fov in zdravnic; dve izmed njih je Fov in zdravnic; dve izmed njih je Fov in zdravnic; dve izmed njih je Fov in zdravnic; dve izmed njih je France �krabecrance �krabecrance �krabecrance �krabecrance �krabecpovabil pred obèinstvo: Ppovabil pred obèinstvo: Ppovabil pred obèinstvo: Ppovabil pred obèinstvo: Ppovabil pred obèinstvo: Prof. drrof. drrof. drrof. drrof. dr. Darinka Soban in dr. Darinka Soban in dr. Darinka Soban in dr. Darinka Soban in dr. Darinka Soban in dr. Zvonka Zupaniè. Zvonka Zupaniè. Zvonka Zupaniè. Zvonka Zupaniè. Zvonka Zupaniè� Slavec bosta Bloèanom pripovedovali o svojem profesorju in pr� Slavec bosta Bloèanom pripovedovali o svojem profesorju in pr� Slavec bosta Bloèanom pripovedovali o svojem profesorju in pr� Slavec bosta Bloèanom pripovedovali o svojem profesorju in pr� Slavec bosta Bloèanom pripovedovali o svojem profesorju in pr vakuvakuvakuvakuvakumed slovenskimi zdravniki, drmed slovenskimi zdravniki, drmed slovenskimi zdravniki, drmed slovenskimi zdravniki, drmed slovenskimi zdravniki, dr. Bo�idarju L. Bo�idarju L. Bo�idarju L. Bo�idarju L. Bo�idarju Lavrièu.avrièu.avrièu.avrièu.avrièu.

Nadaljevanje na 14. straniNadaljevanje na 14. straniNadaljevanje na 14. straniNadaljevanje na 14. straniNadaljevanje na 14. strani

O delu in �ivljenju akademika Lavrièa sta se z gospodom �krabcem pogovarjaligospa prof. dr. Darinka Soban in dr. Zvonka Zupaniè-Slavec

foto

: Rok

�ga

jnar

Akademik dr. Bo�idar Lavriè

1.p65 13.12.99, 8:2811

1212121212 Glasilo obèine BlokGlasilo obèine BlokGlasilo obèine BlokGlasilo obèine BlokGlasilo obèine Blokeeeee

Osnovna �ola TOsnovna �ola TOsnovna �ola TOsnovna �ola TOsnovna �ola Toneta �raja-Aljo�eoneta �raja-Aljo�eoneta �raja-Aljo�eoneta �raja-Aljo�eoneta �raja-Aljo�eNova vasNova vasNova vasNova vasNova vas

�Dobra �ola ne pozna prisile in neuspeha. V njej ni kritik�Dobra �ola ne pozna prisile in neuspeha. V njej ni kritik�Dobra �ola ne pozna prisile in neuspeha. V njej ni kritik�Dobra �ola ne pozna prisile in neuspeha. V njej ni kritik�Dobra �ola ne pozna prisile in neuspeha. V njej ni kritike, kazni, izgovorae, kazni, izgovorae, kazni, izgovorae, kazni, izgovorae, kazni, izgovorain popu�èanja. V njej je prijateljstvo, zaupanje, svoboda in napredovanje.in popu�èanja. V njej je prijateljstvo, zaupanje, svoboda in napredovanje.in popu�èanja. V njej je prijateljstvo, zaupanje, svoboda in napredovanje.in popu�èanja. V njej je prijateljstvo, zaupanje, svoboda in napredovanje.in popu�èanja. V njej je prijateljstvo, zaupanje, svoboda in napredovanje.V dobri �oli so stalni gostje sodelavci in tudi star�i.� (po WV dobri �oli so stalni gostje sodelavci in tudi star�i.� (po WV dobri �oli so stalni gostje sodelavci in tudi star�i.� (po WV dobri �oli so stalni gostje sodelavci in tudi star�i.� (po WV dobri �oli so stalni gostje sodelavci in tudi star�i.� (po W. Glasserju). Glasserju). Glasserju). Glasserju). Glasserju)

DRU�BENE DEJAVNOSTI

Na�a O� je med manj�imiosnovnimi �olami v Sloveniji.Obiskuje jo 184 uèenk in uèencev,ki so razdeljeni v devetih oddelkih.Veseli nas, da �tevilo vpisanih otroknara�èa in ne pada tako kot po veèini�ol v Sloveniji. Leta 1994 smo imeli153 uèencev, letos pa kar za 31 veè.Tudi naslednja leta ne bo te�av zvpisom.

Za vzgojnoizobra�evalno deloin nemoteno delo �ole skrbi 23delavcev - uèiteljice na razrednistopnji, uèiteljice v podalj�anembivanju, uèiteljice in uèiteljipredmetne stopnje, pedagoginja,knji�nièarka, raèunalnièarka,ravnateljica, tajnica -raèunovodkinja, kuharica, èistilke,hi�nik in dve delavki preko javnihdel.

Osnovna �ola Toneta �raja-Aljo�e je lepa in kvalitetna �ola.Lepoto in urejenost spoznate

�e, ko vstopite vanjo skozigalerijo likovnih izdelkov na�ihuèencev, ki pa ne krasijo samo le-te,temveè so razstavljeni po vsehhodnikih �ole. Ko stopate pohodnikih, lahko zaèutite red, èistoèoin domaènost.

Kvalitetna �ola smo zato, ker sena�i uèenci veliko nauèijo. Natekmovanjih na razliènih podroèjihdosegajo lepe rezultate, osmo�olci pa

so vsa leta, odkar preverjamo znanje,po uspehu nad slovenskimpovpreèjem (slovenski jezik +2%,matematika +10%). �e drugo letoje kar 20% osnovno�olcev prejeloZoisovo �tipendijo, to je �tipendijaza nadarjene uèence. Za pridobitevle-te so potrebne visoke sposobnosti,odlièen uspeh, vidne uvrstitve narazliènih tekmovanjih in vse to na�i

uèenci tudi dosegajo.Na na�i �oli delajo dobri uèitelji

z ustrezno izobrazbo. Kot veste, jepridobitev strokovnega kadra za tako�olo, kot je na�a, zelo te�ka naloga,saj imajo nekatera predmetnapodroèja le po �tiri ure tedensko.

Imamo dobro zalo�enoknji�nico. Obisk in izposoja se iz leta

v leto veèata. Kar 44 % vseh uèencevje vkljuèenih v bralno znaèko,vkljuèejejo se tudi uèenci male �ole.

Na�e ekskurzije, �portni,naravoslovni in kulturni dnevi so

dobro organizirani. Ker vemo, kakopomembno je sodelovati s star�i inkrajem, se trudimo in jihvkljuèujemo v vzgojnoizobra�evalni

proces.Tako �e leta sodelujemo z lovci

in z njimi pripravimo naravoslovnidan za uèence od prvega do èetrtegarazreda.

Vsako leto nas obi�èejopolicisti, s katerimi pregledamovarne poti v �olo, predstavijo pa namtudi svojo dejavnost.

Gobar Jo�e Arko z uèencidrugega razreda nabira in pripravirazstavo gob.

�olska stavba

Mala galerija

V knji�nici je vedno veselo

Predstavitev dela policije

Lovskim zgodbam otroci radi prisluhnejo

1.p65 13.12.99, 8:2812

1313131313januar 2000

DRU�BENE DEJAVNOSTI

Vrtec v Novi vasi imaVrtec v Novi vasi imaVrtec v Novi vasi imaVrtec v Novi vasi imaVrtec v Novi vasi imapremajhne prostorepremajhne prostorepremajhne prostorepremajhne prostorepremajhne prostore

Imamo urejeno raèunalni�kouèilnico z dvanajstimi raèunalniki.Uèenci med poukom spoznavajouporabne raèunalni�ke programe poposameznih predmetnih podroèjih.V popoldanskem èasu pa imajomo�nost svoje znanje dopolniti vosnovnem raèunalni�kemopismenjevanju.

Veliko skrb posveèamo �portu.Zavedamo se, da le s �tevilnimi

aktivnostmi in udejstvovanji mladipridobivajo na samozavesti inpozitivni samopodobi.

�e tretje leto smo vkljuèeni v�olsko ko�arkarsko ligo, ta pa ima �eveliko dodatnih aktivnosti:navijaèice, plesalke, fotografe,novinarje, video snemalce. In na vsehteh podroèjih na�i otroci dosegajozelo visoke rezultate. Lepe uspeheimajo tudi atleti, smuèarji, �ahisti.

Uèencem smo ponudili velikoin pestro izbiro interesnihdejavnosti.

Te�ave nam predstavljajoprevozi uèencev. Letos nam prevozeopravlja zasebnik. V �olo se vozidobrih 60 % uèencev. Vozaèi nimajoenakih mo�nosti za vkljuèevanje vizven�olske dejavnosti, ki naj bi seizvajale v popoldanskem èasu.

V �olski kuhinji dnevnopripravimo 210 malic in 40 kosil.Trudimo se, da bi otrokompreskrbeli èimbolj primernoprehrano.

V tem �olskem letu bomo zana�e uèence organizirali:� letno �olo v naravi na Debelem

Tako kot �e vrsto let se tudi letosvrtec na Blokah otepa s prostorskostisko. Poleg tega, da so sami prostorizelo utesnjeni, trenutno na sprejemv vrtec èaka deset otrok, ki smo jih voktobru 1999 razvrstili naprednostni vrstni red in sedaj èakajona sprejem. Poleg teh otrok, ki èakajona sprejem v vrtec doma v varstvu pristarih star�ih, pa je �e nekaj otrok, kijih njihovi star�i vozijo v vrtec vCerknico ali Iga vas, ker nimajomo�nosti otroka pustiti v domaèemvarstvu. �e zlasti je ta problem velikza tiste star�e, ki imajo otroka staregado treh let, saj za tako majhne otrokev vrtcu v Novi vasi sploh ni prostora.V vrtec v Novi vasi po predpisanihstandardih tako majhnih otrok splohne smemo sprejemati in tako so star�iteh otrok prisiljeni iskati varstvo zanje

v vrtcih v sosednjih obèinah, èenimajo doma starih star�ev, ki so jimpripravljeni paziti otroka.

Na podroèju otro�kega varstvanas torej na Blokah èaka velika naloga� kako zagotoviti dovolj prostora zavarstvo pred�olskih otrok, kiorganizirano varstvo v vrtcu nujnopotrebujejo. Smo pa v zaèetku�olskega leta 1999/2000 pridobililepe nove prostore za programpriprave na �olo in sicer v kletnihprostorih osnoven �ole. Otroci, kiobiskujejo ta program, imajo svojvhod in garderobo ter �e dva bivalnaprostora namenjena igri in delu.

Pomoènica ravnateljice, AndrejaMestek

Rtièu za uèence 4. razreda,� zimsko �olo v naravi na Rogli zauèence 5. razreda,� pre�ivetje v naravi za uèence 6.razreda v Tolminu,� pre�ivetje v naravi za 7. razredSpuhlja pri Ptuju,� za uèence 8. razreda �ola za�ivljenje.

Naèrtovanega imamo �e velikodela, ki pa vam ga bomo predstaviliv naslednjih �tevilkah.

Milena Mi�ièfoto: Rok �gajnar

V vrtcu je tudi zabavnoTekme �KL-ja popestrijo na� vsakdan

Dela z raèunalniki se uèenci nikoli ne navelièajo

1.p65 13.12.99, 8:2813

1414141414 Glasilo obèine BlokGlasilo obèine BlokGlasilo obèine BlokGlasilo obèine BlokGlasilo obèine Blokeeeee

Bloèan rekel ne, je bilo to pribito.Od�el je v internacijo. Nekam na�korenj. Od koder je u�el. Skozi Rimv Bari. Zdravit partizane in drugezavezni�ke vojake. V internaciji se jenauèil angle�èine, da mu je bilopotem med angle�ko govoreèimizavezniki la�je. Od tam v osvobojeniBeograd in s Sremsko fronto od �idado Zagreba in Trsta v Ljubljano.

15. maja 1945 v Ljubljani sleèepodpolkovni�ko uniformo in sezavije v haljo civilnega kirurga.Spopada se z razjedenimi laènimipljuèi, z oslabelimi srci, z novoanestetiko, celo s plastièno kirurgijo,nevrokirurgijo�

Zadnji med kirurgi, ki jeobvladoval vse in natanèno vedel, dato ne more trajati, zato je ob svojemvsestranskem prakticiranjupospe�eno in naèrtno vzgajal �specialiste.

Mnoga pomembna imena izslovenskih zdravni�kih vrst so zraslapred njegovim profesorskimkatedrom in ob njegovi operacijskimizi. Pa na tujih klinikah zLavrièevim priporoèilom.

Ljubljanski Univerzitetniklinièni center je zaslovel kot uspe�nasodobna klinika na temeljih, ki jihje zabetoniral Bloèan � akademik,prof. dr. Bo�idar Lavriè. S svojimznanjem in s svojim srcem, s svojoroko in s svojo èlove�ko toplino, ssvojim delom za vsakegaposameznega bolnika in za vesnarod.

Navsezadnje: Mar ga je Titoizbral za svojega kirurga zato, ker jebil komunist? Izbral si je paèvrhunskega strokovnjaka inzanesljivega, znaèajnega èloveka. Netudi tega dejstva, da je bil Dr. LavrièTitov zdravnik, nas Bloèanov nitreba biti sram.

Janez Praprotnik

Ko sem leta 1983 pripravljalgradivo za koledar Blo�ko smuèanje1984, mi je kot neobjavljena ostalatudi fotografija petih deklet �e nastarih blo�kih smuèkah. Slika je bilanajbr� posneta nekega nedeljskegapopoldneva ali morda na sveènico,ko je smuèalo staro in mlado, �enekoliko na pomlad, kar je moè

Kdo jih prepozna?Kdo jih prepozna?Kdo jih prepozna?Kdo jih prepozna?Kdo jih prepozna?sklepati po kopnih strehah inzaplatah v ozadju. Po obliki smuèiin prièesk deklet z gotovostjo lahkotrdim, da je bila slika posneta predletom 1930. Toènega datumaverjetno ne bo moè ugotoviti, paè pame zanima, ali kdo od bralcev katerood smuèark prepozna. Tainformacija bi bila zelo zanimiva, saj

je to gotovo ena od najstarej�ihfotografij o blo�kem smuèanju inprimeren dokument za Smuèarskimuzej. Èe prepoznate katero odsmuèark, to sporoèite kar na ObèinoBloke s pripisom �za uredni�kiodbor glasila�.

Stane Korenjak

IZ NA�E KULTURNE ZAKLADNICE

Stoletnice se je spomnila tudi Po�ta Slovenije z znamko v seriji �znameniteosebnosti�. Znamko je oblikoval Edi Berk, nazivna vrednost je 15 sit.

Prireditev je popestril me�ani pevski zbor kulturnega dru�tva Bloke

Nadaljevanje z 11. straniNadaljevanje z 11. straniNadaljevanje z 11. straniNadaljevanje z 11. straniNadaljevanje z 11. strani

Blo�ke smuèarke nekoè

foto

: Rok

�ga

jnar

1.p65 13.12.99, 8:2814

1515151515januar 2000

IZ DELA DRU�TEV, AKTIVOV IN STRANK

Gasilci PGD VGasilci PGD VGasilci PGD VGasilci PGD VGasilci PGD VelikelikelikelikelikeeeeeBlokBlokBlokBlokBloke kupili novoe kupili novoe kupili novoe kupili novoe kupili novo

gasilskgasilskgasilskgasilskgasilsko voziloo voziloo voziloo voziloo vozilo

Gradnja novega gasilskGradnja novega gasilskGradnja novega gasilskGradnja novega gasilskGradnja novega gasilskega doma vega doma vega doma vega doma vega doma vNovi vasiNovi vasiNovi vasiNovi vasiNovi vasi

PGD Velike Bloke je biloustanovljeno leta 1930, pred tem paso gasilci iz Velikih Blok aktivnodelovali v PGD Nova vas. Dru�tvo�teje 145 èlanov, od tega je veè kotpolovica mladih gasilcev. Kadrovskapopolnitev je zadovoljiva. Dru�tvobele�i svoje uspehe vse od leta 1974,ko je bil zgrajen nov gasilski stolp,nato pa se je nadaljevala gradnjagasilskega doma. V letu 1980 jepridobilo dru�tvo novo gasilskoavtocisterno, iz�olali so se novigasilski kadri (3 èastniki I. stopnje,16 ni�jih gasilskih èastnikov, 2gasilska sodnika, 1 mentor mladinein 32 gasilcev). Operativa PGD moraimeti poleg usposobljenega kadratudi sodobno opremo in tehniko.Dosedanje orodno vozilo jedotrajano in ni bilo veè varno zapromet, tudi registracija ni bilamo�na. Zato je obèni zbor dru�tvasprejel sklep, da zaène postopekpridobivanja prispevkov za nakup

novega vozila. V ta namen je potekalazbiralna akcija, samoprispevek odobèanov po�arnega obmoèja VelikeBloke. Z denarno pomoèjo sopomagala nekatera ljubljanskapodjetja, Kovinoplastika Lo�,Novolit, Obèina Bloke, Lovskedru�ine in posamezni podjetniki. Ssamoprispevkom smo zbrali3 000 000 SIT, za preostali del smovzeli posojilo. Za plaèilo dolgaprièakujemo sredstva iz obèineBloke, saj dru�tvo deluje v javnem

interesu obèanov Blok. Gasilci soopravili veliko prostovoljnega dela in�rtvovali veliko prostega èasa zausposabljanje in s tem prispevalivelik dele� k po�arni varnostiobèanov.

PGD je v oktobru tega letanastopilo z dvema ekipama nagasilskem tekmovanju, tako èlani kotpionirji so se uvrstili na tretje mesto.Ekipa pionirjev pa se je naobmoènem tekmovanju prav takouvrstila na tretje mesto, v letu 2000bodo �li na dr�avno gasilskotekmovanje. PGD Velike Bloke v letu2000 praznuje 70-letnico svojegadelovanja. Ob tej prilo�nosti boprevzem novega orodnega vozila,prevzem novega prapora ter odkritjefreske sv. Florjana.

Predsednik PGD Velike BlokeMiroslav Doles

Gasilsko dru�tvo Nova vas jelansko leto praznovalo 105-letnicoobstoja. Sedaj nas je 115 aktivnihèlanov, za seboj pa imamo 40 èlanovmlaj�e generacije kakor tudi aktivneèlanice.

Tudi v �olanju ne zaostajamo,saj imamo kar lepo �tevilo iz�olanihgasilcev. Opremo imamo dokajsodobno, èeprav smo leta �80odstopili novo gasilsko avtocisternodru�tvu v Velike Bloke. Mi pa smoleta �91 kupili drugo manj�o s hitrimnapadom in bolj�o opremo.

Tako pred po�ari in drugimite�avami varujemo 2/3 Blo�keplanote, vkljuèno s tremi velikimipodjetji ter ostalimi pomembnimiobjekti, kot so banka, po�ta, �ola,vrtec, bencinska èrpalka, zdravstvenidom in 9 cerkva. Za varovanje vsehteh pomembnih objektov in krajanovsmo se ustrezno opremili, pri tem pase je pojavil problem, saj so sedanji

prostori gasilskega doma ukle�èenimed zdravstveni dom in �olo, takoda je nemogoèa �iritev.

Zato smo se leta �97 odloèili zagradnjo novega gasilskega doma.Takoj za tem smo �li v akcijo zazbiranje prostovoljnih prispevkov.Krajani in podjetja so takoj z veseljempriskoèili na pomoè, razen nekaterih,ki so obljubili, da bodo to storilikasneje. Leta �98 pa smo kupiliparcelo, ki je nasproti bencinskeèrpalke.

Letos spomladi pa smointenzivno zaèeli z gradnjo doma, pritem smo naleteli na prvo te�avo � toje pomanjkljiva dokumentacija.Te�avo smo re�ili dokaj hitro, saj smozbrali vsa soglasja razen soglasjaobèine Bloke, vendar so obljubili, dabodo le-to izdali prihodnje leto.

Medtem pa smo letos �eposekali 160 m3 lesa za ostre�je, kiso nam ga dali krajani, le-ta je v

razrezu, dobili pa smo tudi nekaj�eleza in izdelali opeko, ki je naparceli. Zmanjkuje nam le �e nekajbetona. Prièakujemo veèjo podporoobèine.

Po planu, ki smo ga izdelalilansko leto, priènemo z gradnjospomladi 2000 in se selimo v novidom leta 2001. Sedanje prostore pabomo v dogovoru z obèino odstopiliza raz�iritev vrtca, ki je sedaj pereèproblem mladih. Novi gasilski dompa bo na razpolago vsem, ki stekakorkoli zainteresirani za bolj�oprihodnost, saj bodo zgornji prostorinamenjeni razliènim dejavnostim.

Zahvaljujemo se vam za va�opozornost in podporo, obenem pavam �elimo sreèno in uspe�no leto,ki je pred nami. Pojdimo skupaj vleto 2000 z gasilskim na pomoè.

Tajnik PGD Nova vas ZvonkoZakraj�ek

Obèinski odborObèinski odborObèinski odborObèinski odborObèinski odborLDS BlokLDS BlokLDS BlokLDS BlokLDS Blokeeeee

Obèinski odbor LDS Bloke jebil ustanovljen 24. septembra 1998.Na obèinskih volitvah istega leta jenastopil s svojimi �estimi kandidati,od katerih sta bila dva izvoljena vobèinski svet. Nastopili smo tudi ssvojim kandidatom za �upana, ki pani bil izvoljen.

Izvoljena svetnika iz na�estranke sta g. Alojz Mazij in g. France�krabec, ki je bil pri postavitviobèinske uprave in njenih organovizvoljen za pod�upana ObèineBloke.

Ostali kandidati, ki na volitvahniso dobili zadostnega �tevila glasov,pa so èlani raznih komisij in odborovpri obèinskem svetu.

Obèinski odbor LDS Blokepreko svojih svetnikov poizku�avplivati in delovati tako, da s svojopolitiko uresnièuje tiste smernice, kismo si jih zastavili v svojem volilnemprogramu. Upamo, da bomo sskupnimi moèmi v obèini naredilinove korake na podroèju telefonije,komunalne infrastrukture, kulture ingospodarstva, da bomo ustvarilipogoje za bolj�e �ivljenje na Blokah.Na koncu bi se rad zahvalil vsemvolivkam in volivcem, ki ste dali svojglas na volitvah za kandidate na�estranke in vas hkrati vabim v na�evrste, da bomo s skupnimi moèmi�e bolj uspe�ni in prepoznavni.

Vsem èlanom OO LDS Bloke,simpatizerjem, obèankam inobèanom pa �elim veliko sreèe inuspehov v novem letu 2000.

Predsednik OO LDS � BlokeFranc Modic

Druga �tevilka na�ega glasilabo iz�la prve dni aprila leta 2000.Sku�ali bomo pripraviti pestrobranje. Nadaljevali bomonedokonèane teme iz te �tevilke.

Z �upanom se bomopogovarjali o proraèunu iz deluobèine v letu 2000 in �e marsikaj.

Objavljeni pa bodo tudi va�iprispevki. Te po�ljite takoj ali panajkasneje do 15. marca leta2000.

KKKKKaj bomo braliaj bomo braliaj bomo braliaj bomo braliaj bomo braliv drv drv drv drv drugiugiugiugiugi�tevilki?�tevilki?�tevilki?�tevilki?�tevilki?

Novo gasilsko vozilo v Velikih Blokah

1.p65 13.12.99, 8:2815

1616161616 Glasilo obèine BlokGlasilo obèine BlokGlasilo obèine BlokGlasilo obèine BlokGlasilo obèine Blokeeeee

IZ DELA DRU�TEV, AKTIVOV IN STRANK

Drage BloèankDrage BloèankDrage BloèankDrage BloèankDrage Bloèankeeeeein Bloèaniin Bloèaniin Bloèaniin Bloèaniin Bloèani

Bili smo na taborBili smo na taborBili smo na taborBili smo na taborBili smo na taboru SKD nau SKD nau SKD nau SKD nau SKD naPPPPPrevaljahrevaljahrevaljahrevaljahrevaljah

Sedaj se nam je ponudila prvaprilo�nost, da se zahvalimo vsemvolivkam in volivcem, ki so dali svojglas socialdemokratskimkandidatom za obèinski svet Bloke.Enako tudi za �upana, ki je bilkandidat vseh treh pomladnihstrank. Na �alost sem edini izvoljenièlan v obèinskem svetu, ki sem zdu�o in naglas podpiral ustanovitevnove obèine Bloke.

Obèinski odbor SDS Lo�kadolina s sede�em v Novi vasi je bilustanovljen 13. 01. 1996 v prostorihosnovne �ole v Novi vasi. �e takratsmo se zavzemali za novo obèinoBloke, vendar smo bili prikljuèeniobèini Lo�ka dolina.

Èlani obèinskega odbora SDS,ki so bili iz Blok in Lo�ke doline,smo zelo slo�no delovali, kar si�elimo tudi vnaprej. V letu �98 pasmo ustanovili obèinski odbor SDSBloke.

Obèinski odbor SDS Blokedeluje aktivno in dosledno v dobrovseh obèanov Blok. Zato vabimobèane Blok, ki po�teno inustvarjalno mislijo, da se nampridru�ijo. Vse ostale informacije zavkljuèitev v stranko lahko dobite pripredsedniku OO SDS Bloke.

Obèinski odborsocialdemokratske stranke vam �elivesele bo�iène praznike ter sreèno,predvsem pa zdravo novo leto 2000.

Predsednik OO SDS Jo�ef Rot

Petindvajset èlanov na�egaodbora se je udele�ilo tabora SKDmeseca septembra na Prevaljah.Prireditev je odlièno organiziraltamkaj�nji obèinski odbor ter se jeje udele�ilo okrog 17 000 ljudi iz vseSlovenije. Udele�enci so bili najboljveseli napovedi o zdru�itvi strank

SKD in SLS, ki sta jo napovedalaprvaka obeh strank Lojze Peterle inMarjan Podobnik.

Vsem bralcem �eli obèinskiodbor SKD Bloke vesel bo�iè insreèno novo leto.

France Dobravec

Na obèino je pri�la pobuda zaustanovitev turistiènega dru�tva.Pripravljen je tudi osnutek pravildru�tva, ki ga je potrebno sprejeti obustanovitvi. Ustanovni obèni zbor bopredvidoma v januarju ali februarjunaslednje leto. Vsekakor turistiènodru�tvo potrebujemo, da bo za razvojin organiziranost na tem podroèjunekdo skrbel. Sedaj vse to potekastihijsko in neorganizirano, je pa pravokrog turizma na Blokah potrebnopostoriti veliko zadev.

Obèina si sicer prizadeva, da bise na tem podroèju kaj premaknilo,vendar je na zaèetku delovanja noveobèine bilo potrebno opravitine�teto stvari, da obèina sploh lahkodeluje.

Na tem podroèju obèinasodeluje s Turistiènim dru�tvomPostojna, ki je skupaj s Centrom zapromocijo turizma RS prevzeloizdajo prospekta Turistiène jameSlovenije in Notranjski Kras. V temprospektu formata A4 (kot revija)bodo Bloke predstavljene na enistrani. Prospekt bo iz�el v mesecumarcu leta 2000 v slovenskem,angle�kem, nem�kem, italijanskemin francoskem jeziku.

Obèina si tudi prizadeva, da bi�la v tisk turistièna karta Blok vmerilu 1 : 25 000. Osnutek je delnopripravljen, opremiti ga je treba �e s

UstanovitevUstanovitevUstanovitevUstanovitevUstanovitevturistiènegaturistiènegaturistiènegaturistiènegaturistiènega

drdrdrdrdru�tva Bloku�tva Bloku�tva Bloku�tva Bloku�tva Blokeeeee

fotografijami in najti pomoè prifinanciranju.

Obèina se namerava povezati zZavodom za turizem v Postojniskupaj z drugimi notranjskimiobèinami. Tako bi lahko ustanovili�ir�e turistièno obmoèje, kot todoloèa Zakon o pospe�evanjuturizma. S tem bi pridobili pravicoza sofinanciranje turistiènihprogramov iz sredstev Ministrstva za

turizem in malo gospodarstvo. Da biturizem na Blokah èimprej za�ivel inda bi Bloèani kaj imeli od tega, semoramo organizirati. Zato vabimovse, ki so pri tem pripravljenisodelovati in vidijo v tem kak�nemo�nosti zase in za Bloke, da tosporoèijo na obèino. Povabili vasbomo na ustanovni obèni zborTuristiènega dru�tva Bloke.

France �krabec

foto

: Sim

on K

oren

jak

Pejsa� na strehi

1.p65 13.12.99, 8:2916

1717171717januar 2000

�PORT

�D Blok�D Blok�D Blok�D Blok�D Bloke se predstavie se predstavie se predstavie se predstavie se predstavi TTTTTradicionalniradicionalniradicionalniradicionalniradicionalniBlo�ki tekiBlo�ki tekiBlo�ki tekiBlo�ki tekiBlo�ki teki

Po veè kot desetletju obudili tradicijo blo�kegasmuèarja

Nastanek in razvojNastanek in razvojNastanek in razvojNastanek in razvojNastanek in razvoj�portnega dr�portnega dr�portnega dr�portnega dr�portnega dru�tva Bloku�tva Bloku�tva Bloku�tva Bloku�tva Blokeeeee

O ustanovitvi skoraj ne moremogovoriti. Èe bi dejali, da je to na�apogruntav�èina, bi se kar na debelozlagali, pravijo èlani dru�tva. Bloèaniso ustanovili TVD Partizan �edaljnega leta 1953, ki je bil aktivenvse do leta 1991. Od tega leta pa doleta 1994 je vladalo nekak�no zati�je,kar pa ne pomeni, da se Bloèani vtem èasu niso ukvarjali z rekreacijo.Sredi leta 1994 pa smo stopiliskupaj, zbrali vso potrebnodokumentacijo in pod novimimenom � �portno dru�tvo Bloke terza�èitnim znakom Blo�kegasmuèarja zaèeli delati.

KKKKKaj smo naredili doslej?aj smo naredili doslej?aj smo naredili doslej?aj smo naredili doslej?aj smo naredili doslej?Zaèetek je bil kar te�ak, vendar

tudi zanimiv. Na raèunu ni bilo niè,vendar se je vsak dan nekaj dogajalo.Uredili smo travnato nogometnoigri�èe, ogradili ter opremili zreflektorji smo asfaltno igri�èe pa �ekaj bi se na�lo. V tem èasu jeko�arkarska ekipa Blok, ki je �etekmovala v trim ligi v Lo�ki dolini,dala idejo, da se organizirako�arkarski turnir na prostem. Malces strahom, vendar toliko bolj zagnanosmo se lotili tega dela. Uspelo namje organizirati turnir, na katerem jesodelovala tudi ekipa iz Trsta. Takoje bil led prebit. Pri organiziranju,kakor tudi pri vseh drugih delih, semoramo zahvaliti podjetjema Novolitin Kovinoplastika ter seveda mnogimBloèanom, ki so nam bili vednopripravljeni prisluhniti ter nas tudimaterialno in finanèno podpreti,tako da smo do danes priredili karlepo �tevilo turnirjev in tekmovanj.Poleg tekmovanj pa je namen�portnega dru�tva organiziratirekreacijo za Bloèane. V dvoranipoteka skoraj vsak dan kak�na zvrstrekreiranja. Ob ponedeljkih in

sobotah imajo dekleta in �eneaerobiko, v torek je dru�inskarekreacija, v sredo in petek pa imajorekreacijo mo�ki. Rekreacija papoteka tudi v poletnih mesecih in tona travnatem in asfaltnem igri�èu.Seveda pa smo se poskusili tudi vzimskih �portih in hojo v hribe.Skupina ljubiteljev gora je osvojilaKrn. 2. januarja 1999 smoorganizirali Novoletni tek na smuèehin ker je uspel, smo dobili pogum zauresnièitev tihe �elje � o�iviti Blo�keteke. To se je zgodilo �e februarja1999. Èeprav nam je odjuga jemalasneg smo uspeli prirediti Blo�ke teke.

Naèrti za naprejNaèrti za naprejNaèrti za naprejNaèrti za naprejNaèrti za naprejVsekakor je cilj �portnega

dru�tva ohraniti vse dejavnosti, kipotekajo �e sedaj. To je rekreacijskadejavnost preko celega leta,organizirati imamo namen dvaspominska turnirja � enega v ko�arkiin enega v nogometu, dve �etradicionalni nogometni tekmi �stari-mladi in tekmo z veènimitekmeci iz Lo�kega Potoka.Nadaljevali bomo s tekmovanji v trimligah v Lo�ki dolini, kjer imamo enoko�arkarsko in kar dve nogometniekipi. V zimskem èasu boorganizirana tudi smuèarska tekmaza medobèinski pokal in pa sevedanovoletni tek. Intenzivno pa potekajo�e dogovori o Blo�kih tekih 2000.

Èlani �portnega dru�tva Blokepa imajo tudi dolgoroène naèrte. Vprihodnosti bi radi uredilinogometno igri�èe na travi, ki biimelo tudi atletsko stezo. Za taprojekt je bilo �e narejeno nekajkorakov. Èedalje glasnej�a postajatudi ideja po postavitvi vleènice naPi�kovcu. Seveda pa so ti naèrtipovezani z veèjimi finanènimisredstvi, ki pa niso nere�ljivi. �Znekaj dobre volje in veliko trdega delase vse naredi.�

Marjan Ivanèiè

Èlani �portnega dru�tva Blokenaèrtujemo, da bomo tudi to zimopripravili tradicionalne Blo�ke teke.Leta 1988 smo kljub muhasti zimiizpeljali Blo�ke teke, ki so bili zadnjivse do leto�njega, lahko reèemo karzgodovinskega 21. februarja, ko smos podporo podjetja Novolit in ostalihsponzorjev organizirali in nazadovoljstvo 250 sodelujoèih

tekmovalcev po veè kot desetih letihponovno uspe�no izpeljali 14.Blo�ke teke. Udele�enci inprireditelji podobnih �portnihmanifestacij v Sloveniji ne pravijozaman, da imamo Bloèani bogatosmuèarsko tradicijo, na katero smolahko �e kako ponosni. Èlani�portnega dru�tva Bloke smo lahkozadovoljni, da smo uspeli ponovnoobuditi med Bloèani skorajpozabljeno �portno in turistiènoprireditev. Vsekakor s temnadaljujemo in o�ivljamo ideje indelo oèeta Blo�kih tekov, �al �epokojnega Ivana �urge.

Tradicionalni 15. Blo�ki tekibodo v nedeljo, 23. januarja, leta2000 ob 9.30. Upamo, da bomoimeli dobre sne�ne in vremenskepogoje, ki nam bodo omogoèili, dana Bloke ponovno privabimoveètisoèglavo mno�ico tekmovalcevin obiskovalcev iz vse Slovenije,mogoèe pa tudi iz tujine. Tekmovalciv vseh starostnih kategorijah bodo

lahko nastopili na 7 in 20 km dolgiteka�ki progi, ki bo potekala po �eustaljeni trasi od bencinske èrpalkev Novi vasi, kjer bo zaèetektekmovanja, preko Velikih Blok,Metulj, Topola, Studenca, VelikegaVrha in nazaj v Novo vas, kjer bo cilj.Zakljuèek s podelitvijo priznanj inmedalj bo v osnovni �oli Nova vas,kjer se bodo tekmovalci po

konèanem teku lahko preoblekli. Kotgeneralka na glavno prireditevBlo�kih tekov nam bo slu�il bo�ièno-novoletni tek, ki bo na dan sv.�tefana v nedeljo, 26. decembra, ob15. uri in to na 5 in 10 km dolgiteka�ki progi.

Èlani �portnega dru�tvavabimo vse, ki nam �elijo po svojihmoèeh pomagati pri organizaciji inizvedbi Blo�kih tekov. Le enotni in sskupnimi moèmi lahko dobroizkoristimo ponujeno prilo�nost, daBlo�ke teke kot �portno in turistiènoprireditev na najbolj�i naèinuporabimo pri promociji samegakraja in predvsem na�e nove obèine.Ime blo�kega smuèarja �elimo znovaponesti v svet.

Jo�e Marolt

TTTTTradicija nekaj veljaradicija nekaj veljaradicija nekaj veljaradicija nekaj veljaradicija nekaj veljaKo je Jo�e prinesel uredniku

tekst o Blo�kih tekih je takojnastopila odjuga!

Teki 1999. Tekmovalci na cilju so bili malce utrujeni a zadovoljni.

Tekmo je kot obièajno komentiral Tone Urbas

1.p65 13.12.99, 8:2917

1818181818 Glasilo obèine BlokGlasilo obèine BlokGlasilo obèine BlokGlasilo obèine BlokGlasilo obèine Blokeeeee

PA �E TO

Glasilo obèine BlokGlasilo obèine BlokGlasilo obèine BlokGlasilo obèine BlokGlasilo obèine BlokeeeeeOdgovorni urednik: Stane Korenjak; Uredni�ki odbor: France �krabec, Janez Praprotnik, Milena Mi�iè, Rado PonikvarOblikovna zasnova, raèunalni�ka grafika in stavek: Simon Korenjak; Lektoriranje: Marija KorenjakTisk: Tiskarna KVM Grafika Ribnica; Izdelava filmov: Studio Abakos CerknicaIzdaja Obèina Bloke, naklada 650 izvodov. Glasilo prejmejo brezplaèno vsa gospodinjstva v obèini.

Kot dobi vsak novorojenèek ime, tako naj bi ga tudi na� èasopis. Kerustanovitelju ni uspelo najti dobrega imena, ga tokrat i�èemo s pomoèjovas. Vabimo vas, da sodelujete s svojimi predlogi za ime èasopisa. Uredni�kiodbor bo podelil nagrado

10 000 sit10 000 sit10 000 sit10 000 sit10 000 sittistemu, katerega predlog bo izbran, Dodatni pogoji: ime naj boprepoznavno, lahko izgovorljivo in ne preveè splo�no. Èe je mogoèe, najse v imenu èuti pozitiven naboj razvoju in èasu, ki prihaja.Va�e predloge po�ljite na naslov: Obèina Bloke, uredni�ki odbor GlasilaObèine Bloke, Nova vas 4a, 1385 Nova vas do 15. 1. 2000Prejete predloge bo pregledal in izbral ime uredni�ki odbor, potrdil paobèinski svet.

I�èemo ime na�egaI�èemo ime na�egaI�èemo ime na�egaI�èemo ime na�egaI�èemo ime na�egaèasopisaèasopisaèasopisaèasopisaèasopisa

U Èièkavem pepelÐso ano bouho ujelÐ.

Na farou�kÐmÐ muostÐso jÐ dalÐ po kuostÐ.Pr� ZavrlÐ so jo odrlÐ,

pr� �ÐpanÐ pa �peh cvrlÐ,puotlej pa dÐlilÐ,

de so usi FaroucÐ suoj tal dobilÐ.

Je dejal Petrasov Mirko ml. prej�njo soboto, ko so pri Zakraj�kovih v Novi vasiimeli koline. Niè kaj prijeten dogodek za pra�ièa, za domaèe pa praznik. Sevedaso ga razdelali tako, kot se po stari �egi spodobi. Naredili so krvavice, klobasein salame. Pa tudi ko�nice niso manjkale. Nekaj so nasolili in bodo posu�ili,nekaj pa kar v skrinjo. Lep obièaj ni kaj. Pa dober tek!

Hmjetek je dobiu rjepek,Kluza tistu k� se muza,

Me�narjou Jaka tistu k� kaka,Me�narjou Luka pa tistu k� kuka,

LastavÐc ze dva koline,de sta z Malnarjem cedila sline.Puotlej so pa �e farou�ke dejklepoune �kafe èreu damu ulejkle.

KKKKKoline pr� Foline pr� Foline pr� Foline pr� Foline pr� FarÐarÐarÐarÐarÐ

Zlu�u Me�narjou Lovre od Fare pred buhvej kuolku lejti,povejdalÐ Èièkava mama od Fare,zapisou pa Oblo�kÐ Tuonèek majhnu pred lejtam dva tau�ent.

To je ena od najstarej�ih hi� na Blokah. Pravi spomenik blo�ke va�ke arhitekture.Pre�ivela je stoletja. V njej je �ivel tudi �e imenovani Me�narjev Lovre. Ker niimel zemlje, se je poleti pre�ivljal s prilo�nostnimi deli, pozimi pa je Novcemin Farovcem na velikem podstre�ju meso su�il... ...in sline cedil.Na turistièni kmetijiNa turistièni kmetijiNa turistièni kmetijiNa turistièni kmetijiNa turistièni kmetiji

Na kmetiji so imeli koline intudi goste iz mesta, ki so opazovalidogodek. �e posebej je vse zanimalodvanajstletnega Mihca. Vse je hotelvedeti in videti. Z zanimanjem jeopazoval tudi, kako je gospodinjaprala èreva.

Ko so veèerjali ter se mastili sklobasami in drugimi dobrotami, paje pomodroval: �Od vraga po�re�enje moral biti tisti, ki se je prvispomnil, da je opral èreva ter naredilklobase.�

Med blo�kimi podjetnikiMed blo�kimi podjetnikiMed blo�kimi podjetnikiMed blo�kimi podjetnikiMed blo�kimi podjetnikiNekateri dandanes pri imenu

svoje firme uporabljajo kar zaèetnicesvojega priimka in imena. Tako jenpr. s. p. KO - MAR (t. j. KovaèièMarko) in s. p. ZA - MET (t. j.Zabukovec Metod).

�Zime se najbolj bojijo �oferji in pra�ièi��Zime se najbolj bojijo �oferji in pra�ièi��Zime se najbolj bojijo �oferji in pra�ièi��Zime se najbolj bojijo �oferji in pra�ièi��Zime se najbolj bojijo �oferji in pra�ièi�

Ko je to videl Mulc Jo�e od Fare,ki ima te�ko gradbeno mehanizacijoin koplje vse mogoèe, je dejal:�Jaz bom pa s. p. MU - JO.�

CimperCimperCimperCimperCimpermanskamanskamanskamanskamanskaJo�e Marolt, po domaèe

Kzmankar s Studenca je delal kottesar pri predhodniku SGPGradi�èe, pri Remontu v Cerknici.Ko so delali leseni opa� za beton prineki gradnji v Cerknici, je zaèel predmalco nekaj iskati med deskami inlesenimi ostanki.�Kaj pa i�èe�?� so ga vpra�alisodelavci.�Eno dilco - 20 x 30.�In so nato vsi iskali. Konèno je edenna�el kos pribli�no take mere, mu gaprinesel in vpra�al:�Kaj ga bo� pa rabil?��Da se bom pri malici vsedel.�

1.p65 13.12.99, 8:2918

1.p65 13.12.99, 8:2919

1.p65 13.12.99, 8:2920