BOG NI BOG

ZMEŠNJAVE,

AMPAK MIRU1 KOR 14,33-36

STAROZAVEZNO OZADJE POROČILO O STVARJENJU (1 MZ 1,1–2,4A)

Osnovne značilnosti:

o Bog ustvarja z besedo oz. s

performativno besedo.

o Ustvarja tako, da hkrati ločuje

(ko Bog ustvarja in ureja,

vsako stvar loči od prvotnega

kaosa)

o Vse, kar ustvari, je dobro

(temeljna etična razsežnost

stvarjenja).

BOG NI BOG

ZMEŠNJAVE,

AMPAK MIRU1 KOR 14,33-36

1 Mz 1,1: V začetku je Bog ustvaril nebo in zemljo.

o kaj je bilo ustvarjeno najprej?

o uvodna vrstica - Ko je Bog začel ustvarjati.

1 Mz 1,2: Zemlja pa je bila pusta in prazna, tema se je razprostirala nad globinami in duh Božji je vel nad vodami.

o והארץ היתה תהו ובהו וחשך על־פני תהום

o הו ;brezobličnost (brez oblike, forme), zmedenost, praznina :תהו ničnost :ב

o ך ש הום ;tema :ח morje (globočine, vrtinec), brezno :ת

o Besedilo slika začetni kaos, stanje pred stvarjenjem življenja –brez pogojev za življenje, skupnost.

KAOS KORINTSKE CERKVE? POMEN KONTEKSTA

1 Kor 14,23-25

Pavel navede hipotetični primer;

Če bi se torej zbrala vsa Cerkev

na istem kraju in bi vsi govorili z

darom jezikov, pa bi vstopili neuki

ali neverni, mar ne bi rekli, da ste

nori?

Popolna zmešnjava; kaos

1 Kor 14,26-33

Pavlov nasvet je praktičen in

kaže, da je bila glavna težava

skupnosti vsestranska zmešnjava

in zmeda, kjer se ni dalo ničesar

več razumeti.

1 KOR 14,34-35: ŽENE NAJ V

CERKVAH MOLČIJO …

Vrinek?

Nenavaden je poziv k pokorščini postavi, saj vedno znova razglaša svobodo od postave.

Če bi ti dve vrstici izpustili, bi vsebina gladko tekla do zaključka poglavja.

Straatman vidi besedilo kot poskus približevanja pogansko-krščanskih in judovsko-krščanskih stališč, zaradi česar je Pavel "nekoliko manj liberalno misleč", Peter pa "nekoliko več".

V 1 Kor 14 vidi najizrazitejši primer proste uporabe pavlinskih pisem v najstarejši krščanski cerkvi, četudi v nasprotju z duhom in pogledi apostola Pavla.

Misel, da je obstajalo idealno, neokrnjeno krščanstvo, ki je bilo kasneje pokvarjeno z judovskim vplivom, je nevaren mit, ki je tesno povezan s krščanskim antisemitizmom

1 KOR 14,34-35: ŽENE NAJ V CERKVAH MOLČIJO …

1 KOR 14,34-35: ŽENE NAJ V CERKVAH MOLČIJO …

1 Kor 14,34: Kakor v vseh Cerkvah svetih, naj (vaše) žene tudi v vaših cerkvah molčijo.

Naj molčijo – σιγάω (sigao)

širok pomenski obseg, več kot samo molčanje. Pomeni tudi „ohraniti svoj mir“, „biti na svojem/pravem mestu“.

Lk 9,36; 18,39; 20,26; Apd12,17; 15,12; 1 Kor 14,28.30.34

KLJUČ ZA RAZUMEVANJE ODLOMKA.

Pomen: ne izgubiti nadzora (nad svojim jezikom), vedeti, kdaj se je treba vzdržati (govora). Zavedati se svojega mesta in vloge.

In vstal je, zapretil vetru in rekel jezeru: »Utihni! Molči!« In veter

se je polegel in nastala je globoka tišina.

1 KOR 14,34-35: ŽENE NAJ V CERKVAH MOLČIJO …

14,27-28: Če kdo govori z darom

jezika, naj nastopita dva ali

kvečjemu trije, in sicer po vrsti, eden

pa naj razlaga. Če razlagalca ni,

naj brat v Cerkvi molči (σιγάτω),

govori pa naj sebi in Bogu.

db. naj najde svoje mesto, svoj mir

Molči - iz iste grške besede kot

molčanje v v. 14,34.

Tudi moški prejmejo (in sicer

prvi!!) navodilo o „molčanju“.

14,30: Če pa je razodetje podarjeno komu drugemu (več kot

dvema) od navzočih, naj prejšnji umolkne (σιγάτω).

1 KOR 14,34-35: ŽENE NAJ V CERKVAH MOLČIJO …

Žene se bile del skupnosti, prisotne v

javnosti (11,5: Vsaka ženska pa, ki

moli ali prerokuje z odkrito glavo …)

Naj molčijo – σιγάω (sigao)

Pavlovo navodilo, da (moški in) ženske

ne smejo govoriti, moramo razumeti v

smislu izgube nadzora, ogrožanja

miru, ustvarjanja zmede.

To ne pomeni, da žena v bogoslužju ne

sme reči niti "zdravo" ali javno moliti.

Nasprotno, more in mora moliti in

tudi prerokovati (kakor Duh

dopušča!)

KLJUČNO: 1 Kor 14,3: Kdor pa

prerokuje, govori ljudem in jih izgrajuje,

osrčuje in tolaži.

1 KOR 14,34-35: ŽENE NAJ V CERKVAH MOLČIJO …

14,34: Ni jim namreč dovoljeno govoriti, ampak

naj bodo podložne, kakor pravi tudi postava.

1 Mz 3,16?

Korint - sinagoga.

Določilo mehica zahteva, da se moški (מחיצה)

in ženske ločijo.

Verjetno je to mislil Pavel, ko je v v. 34 omenil

„postavo“.

V SP ni nobenega zakona, ki navaja, da ženska ali

žena ne sme govoriti oz. da je molk žene med

verskimi obredi pokazatelj, da je podložna svojemu

možu.

„Predstavljajte si torej sceno, v kateri žena, ki jo od

moža ločena, medtem ko prerok govori v cerkvi,

nenadoma prekine bogoslužje, da bi poklicala

svojega moža, ker ne razume, s prošnjo, da ji

razloži. Morala je „najti svoj mir, svoje mesto“ in

vprašati moža doma. Če je ženska / žena zamudila

kaj pomembnega, verjetno zato, ker je negovala

svoje otroke ali pomagala pri obroku ali iz katerega

koli drugega razloga … je bilo moževo delo, da

deli, razloži …“

1 KOR 14,34-35: ŽENE NAJ V CERKVAH MOLČIJO …

1 KOR 14,34-35: ŽENE NAJ V CERKVAH MOLČIJO …

o Molči! Bog ustvarja (in

uničuje) ter osmišlja z

besedo. Podobno človek.

o Red kot (ra)ločevanje.

o Vse, kar Bog ustvari, je

dobro (moški in ženska).