sveta 4. verzija
1!1!"#1$
Bogovi Starega Egipta %vodna &eseda in nekaj o pro&lematiki
pri dojemanju egipanskih &ogov
...................................3
'godovina
ra(iskav......................................................................................................4
*iramidni
teksti........................................................................................................5
Krstini
teksti........................................................................................................
5
Knjige
pod(emlja.....................................................................................................
5
Knjiga
mrtvih..........................................................................................................
5
Amun Amon) Ammon)
Amen2..................................................................................11
Uvodna beseda in nekaj o problematiki pri dojemanju egipanskih
bogov
Zgodovina raziskav
Piramidni teksti
*iramidni teksti so eni najstarejših (&irk egipanske
pogre&ne literature in so &ili najdeni v piramidah
petih kraljev in treh kralji7 i( asa starega kraljestva! ;eksti so
deljeni v -sek7ije/ in pred vsako piše po staroegipansko
-&esede) ki &i &ile povedane/) vendar to vekrat
prevajajo) kot -urok/! > piramidi kralja enija so našli
kar F## teh urokov) medtem ko nam je po(nanih okoli @##
urokov! > teh tekstih se omenjajo pomem&ni miti) kot je
potovanje sonne &arke) umor .(irisa in kon+likt med ,orom in
Setom! *rika(uje se tudi antini kult) kjer &i +araon naj po
smrti postal eden od (ve(dnih &ogov in pomem&nost
&oginje 0ut pri varovanju +araona ,art "##$2! > teh tekstih
so &ogovi prika(ani kot nasilna) sovra=na in strašna &itja)
kar se po(neje ohrani v po(nejših tekstih *in7h "##"2!
Krstini teksti
Moderno ime (a ve skupkov urokov in re7ita7ij) ki so jih našli na
pogre&nem materialu i( asa srednjega kraljestva! ;i teksti so
veinoma &ili naslikani na lesenih krstah) vendar se tudi
pojavljajo na stenah gro&ni7 in gro&nih pridatkih!
;eksti so &ili napisani v srednje egipanskem je(iku) ki je
postal standard (a literarna dela in so &ili v glavnem
upodo&ljeni v poenostavljenih hierogli+ih! 3o sedaj so
moderni ra(iskoval7i (&rali 11@$ ra(linih urokov s teh tekstov!
> krstinih tekstih (asledimo ve dogodkov i( mitov o nastanku
sveta) pose&ej i( tega i( ,eliopolisa) vendar v njih tudi
vekrat (asledimo &ogove i( .gdoada) pose&ej Shuja
emler "#1#2 in ;ota) skupaj s kon+liktom med ,orom in Setom)
ter rešitvijo .(irisa *in7h "##"2!
Knjige podzemlja
8me (a tipe pogre&nih tekstov) ki so jih upora&ljali v
kraljevih gro&ni7ah in kenota+ih (a asa novega kraljestva!
0ajstarejša i(med teh knjig je Knjiga skrite so&ane) ki &i
i(virala ii( ritualov) ki jih je +araon opravljal v ,eliopolisu in
drugih templjih! 3el teh (apisov (asledimo v gro&ni7ah
;utmo(isa 888! in Amenhotepa 88! .& kon7u novega kraljestva je
&ilo okoli 1" knjig v upora&i! ;eksti so &ili še (meraj
prete=no napisani v srednje egipanskem je(iku) vendar po(nejši
teksti po(najo =e po(no egipanski je(ik) o&liko je(ika) ki je
&ila v upora&i od po(ne >888! dinastije dalje!
Knjige pod(emlja prika(ujejo kako &i Stari Egipani naj
v(dr=evali ravnovesje v ko(mosu) pomagali +araonu pri prehodu
v naslednje =ivljenje in vekrat (asledimo tudi temo dnevnega
potovanja sonnega &oga a6Atuma e( dan) ko gre preko
ne&es in e( no) ko gre sko(i pod(emlje *in7h "##"2!
Knjiga mrtvih
povojev) sarko+agov) gro&ni7 in sten templjev! ;eksti so
napisani v srednje egipanskem je(iku) kar je (animivo) ker
število ose&) ki ra(umelo arhaini srednje egipanski je(ik (a
asa novega kraljestva je najverjetneje &ilo (elo omejeno!
Glavni 7entri) ki so ustvarjali te tekste so najverjetneje &ili
templji v ;e&ah) klju& temu) da so kopije Knjige mrtvih
&ile najdene po 7elotnem Egiptu! >eliko &ogov je
upodo&ljenih v Knjigi mrtvih) vendar v glavnem lahko
i(postavimo &oga a6 ja in .(irisa) ter pot katero duša
mora opraviti) da pride do posmrtnega =ivljenja *in7h "##"2!
Memfika teologija
;ekst) ki opisuje sod&o &oga Ge&a v kon+liktu med ,orom
in Setom) ter kako je .(iris postal kralj mrtvih! > tem tekstu
se pove=eta tudi mita o nastanku sveta i( ,eliopolisa) kjer je
glavni &og Atum in tega i( Mem+isa s *tah6jem! 0a
papirusu najdemo tudi opise ritualov) kako uniiti nasprotnike
+araonov) v pri&li=no istem postopku) kako uniiti veliko kao
Apo+isa! .hranjena ver(ija teksta i(vira i( asa +araona Sha&aIe
1H6#" pr! n! št!2 in je &il kopija nekega teksta i( po(nega
mladega kraljestva) ki jo je +araon dal postaviti v templju *taha v
Mem+isu *in7h "##"2!
Egipanska religija
Skupno tevilo staroegipanskih bogov
Egipani so svojim &ogovom dajali atri&ute ali lastnosti) ki
jih pri veini po(nejših &o=anstev ne sreamo! Med te lahko
prištevamo dvojnike) sen7e in sr7a) ki v primeru umrljivega loveka
ne morajo o&stajati &re( telesa! *o tem so Stari Egipani in
ra(iskoval7i sklepali) da so &ogovi imeli umrljiva telesa in so
lahko jedli) pili) lju&ili) sovra=ili) šli v vojno) se starali)
umrli in i(ginili) e telo ni &ilo ohranjeno) tako kot pri
navadnemu smrtniku! >endar (aradi sreevanja teh =ivljenjskih
7iklov in drugih dejavnikov v egipanski mitologiji nam =al natanno
število staroegipanskih &ogov ni (nano) ker jih je enostavno
preveliko (a naštet! > tem &esedilu omenjam le nekaj
najpomem&nejših &ogov i( Starega Egipta) toda (a
pri&li=no število &ogov) ki so jih astili v Egiptu
lahko pogledamo v nekaterih ohranjenih tekstih) ki jih danes
po(namo! 'nameniti )iramidni te*sti) ki so &ili kopirani
nekje okoli 8>!) >! in >8! dinastije nam govorijo o
pri&li=no vse skupaj "## &ogovih) medtem ko v +nigi
mrtvih najdemo) kar $## imen &ogov! ' dodatkom +nig
o pod(emlu &i prišli do ugotovitve) da je število
&ogov) ki so jih prepo(nali teologi 8! dinastije v ;e&ah)
prišlo nekje do številke 1"##! ;emu pa še moramo dodati ra(line
religio(ne tekste i( drugih lokalnih središ in posledino druge
lokalne &ogove Budge 1#2! S tem se vidi) da je število vseh
&ogov najverjetneje &ilo (a stare Egipane kar
pro&lematino in predstavlja pro&lematiko (a moderne
ra(iskoval7e še danes!
Miti o nastanku
Egipanska mitologija je po(nala ve mitov) ki so ra(lagali rojstvo
&ogov in sveta! 'a asa starega kraljestva "H@H?"1@1 pr!n!št!2
so se i(o&likovali trije miti) v treh ra(linih mestih) ki so
ra(lagali nastanek slednjega! ;e (god&e) ki so ra(lagale
nastanek sveta so &ili miti i( ,ermopolisa) ,eliopolisa in
Mem+isa! 0a jugu so poleg teh mitov si7er še nastali drugi miti
o& ra(linih regionalnih kultnih središih! ;o so na primer miti
i( Esne) Ed+uja in *hilae) vendar vsi ti miti so do doloene mere
&a(irali na (gornjih treh mitih i( starega kraljestva emler
"#1#2!
Mit iz !ermopolisa ali "#gdoad$
*in7h "##"2) ,ehu in ,ehut) ki sta predstavljala
-&re(o&linost/Jneskonnost ,art "##$2) as) ogenj) (rak Budge
1#2 ali tokove prvotnih vod *in7h "##"2) Kekui in Kekuit) ki sta
predstavljala temo) Kerh in Kerhet Budge 1#2 ali Amun in
Amunet ali 0ia in 0iat *in7h "##"2) ki &i naj predstavljala no)
silo narave) ki ni aktivna Budge 1#2 ali pra(nino *in7h "##"2! >
drugi ver(iji mita) so se &ogovi .gdoada spojili v ko(mino
jaj7e) katerega je potem oplodil Amun) ko je ta &il še kaa
emler "#1#2 ( glavo ovna *in7h "##"2! Medtem ko tretji mit govori o
tem) da je Amun sam legel to jaj7e) ko je še &il v o&liki
velike goske *in7h "##"2 i( katerega &i se po(neje i(valil
sonni &og emler "#1#2!
Mit iz !eliopolisa ali "%neada$
-Eneada/ je grško ime (a enega najstarejših mitov o stvaritvi
sveta) ki je i(viral i( ,eliopolisa! Mit nam govori o prvih devetih
&ogovih Egipta) ki &i naj i(virali i( stvaritvenega
&oga Atuma) ki ga tudi pove(ujemo ( ajem ali Kheprijem)
ki &i naj prišel i( temnih vod 0una na -prvotni/ hri&
in drugih @ &ogov ,art "##$2! Atum &i naj potem) ko &i
prišel i( 0una ustvaril Shuja) &oga (raka in ;e+nuta)
&oginjo -vlage/! Shu in ;e+nut sta &ila &rat in sestra)
mo= in =ena) ter tudi starša Ge&a) &oga (emlje in 0ut)
&oginje ne&es! Ge& in 0ut sta sledila tej tradi7iji)
ter tudi &ila &rat in sestra) mo= in =ena) ter starša
.(irisu) Setu) 8(idi) 0e+ti emler "#1#2 in ,ora Starejšega *in7h
"##"2! ;i so potem šli in naselili (emljo! -*o(nejše Eneade/ so
imele ra(lino število &ogov) medtem ko je na primer (god&a
ali mit i( A&4dosa imela &o=anstev) jih je tempelj v
Karnaku po(nal kar 1$ emler "#1#2!
Mit iz Memfisa
Mit i( Mem+isa nam govori o &o=jem stvarniku *tahu) ki je s
svojim sr7em in je(ikom *in7h "##"2 o&likoval vesolje) i(rekel
&i naj &esedo in tako o&likoval vesolje! *tah je
&il tudi (nan) kot -starodavni/) ki &i se naj pove(al (
0unom in 0aunet emler "#1#2!
&ogovi posameznih nom
glede na napis v Ed+u in še drugih napisih drugje) skupaj s
prestolni7o grško ime2 in &ogom) ki so ga astili v nomi!
'G.0C8 EG8*; 'oma ( naziv )obmoje v %giptu* Prestolni+a
&og
;a6khent ? ;a6Set4 prvi katarakt do Ge&el el6Silsila2
A&u Elephantine2 Khnum) Satis ali Anukis
;hes6hertu ? *restol ,ora okoli7a Ed+uja2 ;e&u Apollinopolis
Magna2
,eru6Behutet ,or2
0ekhe& Eileth4ia2 0ekhe&et ,or2
%ast ? e(lo Armant in o&moje ;e&2 %ast ;e&e2 Amun6a
,erui ? 3va sokola okoli7a Koptosa2 Le&ti Koptos2 Amsu) Min
ali
Khem Aa6ta ? Krokodil veina o&moja) kjer
0il gre od v(hoda proti (ahodu2 ;a6en6tarert 3enderah2
,et6,eru ,athor2
Seshesh ? Sistrum okoli7a 0ag ,ammadija2
,et 3ispolis *arva2 ,et6,eru) Bat
Aet ? >elika de=ela okoli7a A&4dosa2 A&tu A&4dos2
An6,er) .(iris Amsu) Min ali Khem okoli7a Akhmima2 Apu *anopolis2
Amsu) Min ali
Khem %at7het 6 Ko&ra severno od La5 el6
Ke&ir2 ;e&ut Aphroditopolis2 ,et6,eru) Set in
Mihos 0eterui ;u6Iat Antaeopolis2 ,eru
Set okoli7a 3eir i+a2 Shashepet ,4psele2 Khnemu) Set ;u+ ? Kaji
® v(hodni ® 0ila)
okoli7a 3eir el6Ge&ra5i) nasproti As4utu2
0ut6en6&ak Antaeopolis2
,eru) Anti
Ate+6khent ? 'gornja +iga in kaa (ahodni ® 0ila)
okoli7a As4uta2
Saiut <47opolis2 Ap6uat) Anu&is in ep5a5et
Ate+6peru ? Spodnja +iga in kaa Meir in 9usae2
Lesi 9usae2 ,et6,ert
Khemennu ,ermopolis2 ;ehuti ;ot2
,e&ennu ,ipponon2 ,eru) *akhet
Anpu ? akal okoli7a Samaluta2 Kasa 94nopolis2 Anpu) Anu&is Sep
? Anti v(hodna o&ala 0ila) od el6
,i&a do el6<ahun2 ,et6suten
Ala&astronpolis2 Anpu) Anti
%a& ? 3ve =e(li (ahodna o&ala 0ila) od .N4rh4n7hus do
Bi&e2
*er6Mat7het .N4r4n7hus2
Set
Ate+6khent ? Cu=na +iga (ahodna o&ala 0ila) okoli7a Beni
Sue+a2
,enensu ,erakleopolis Magna2
,er6she+i
Ate+6peru ? Severna +iga (ahodna o&ala 0ila) okoli7a
el6aste in and Meiduma2
Ermen6hert Khnemu
;a6she Shet 9ro7odilopolis2 So&ek Maten ? 0o= o&
v(hodni pušavi) od
At+iha do Mem+isa2 ;ep6ahet
Aphroditopolis2 ,et6,ert
S*.30C8 EG8*; 'oma ( naziv )obmoje v %giptu* Prestolni+a
&og
Ane&6het7h ? Beli (id okoli7a Mem+isa2 Men6ne+ert Mem+is2 *tah)
Sokar) Apis Khensu ? Sprednja noga C' delta2 Sekhemt <etopolis2
,eru6ur ,or2
Ament ? 'ahod S' delta2 0ut6ent6,ap Apis2 ,et6,eru ,ator2 Sapi6res
? Cu=ni šit C' delta2 ;7heIa So&ek) 8(ida) 0eith
in Amen Sap6meh ? Severni šit okoli7a Saisa in
o&ale2 Saut Sais2 0et 0eith2
Kaset ? Gorski vol osrednja delta do o&ale2
Khasut ois2 Amen6a
Senti6ne+ert ,u ali ,a
O A&t ? >(hodna harpuna > delta o& adi
;ummilatu2
;heket Su77oth2 *er6Atem *ithom2
;emu Atum2
Ati 6 Andjet4 osrednja delta do Busirisa2 *er6Asar Busiris2 .(iris)
Andjet4 Ka6Iem 6 rni vol C> delta okoli
Athri&isa2 ,et6ta6her6a& Athri&is2 ,or
Ka6hese& ? tetje vola osrednja in > delta2
,e&es6ka 9a&asus2 8(ida) Shu) ;e+nut in Mihos
;he&6ka ? ;ele in krava S> delta) od Se&enn4tusa do
o&ale2
;he&6neter Se&enn4tus2 An6her .nuris2
,eI6at ? -Blagoslovljeno/ =le(o C> delta2
Annu ,eliopolis) .n2 a) Atum) 8usaas in Mnevis
Khent6a&t ? 0aj&olj v(hodno med *elusiumom in Saidom2
;7halu ;anis2 ,eru) Set
;ehut ? 8&is S> delta o& 3amiettaja2 *er6;ehuti
,ermopolis2 ;ot Kha P2 ? i&a S> delta od Mendesa do
o&ale2 *er6&a6ne&6;ettu
Mendes2 Ba6ne&6;attu ali
od 3amiettaja2 *a6khen6en6Amen
*er6BastBu&astis2 Bastet
*er6%at7het Buto2 %at7het) adjet
Sept ? Sokol Sopeda S> delta nad adi ;ummilatu2
Lesem GoshenP2 Soped
mun )mon, mmon, men*
Amun je &il stvarni &og ( modro ko=o) katerega ime je
pomenilo -skriti/ in ga prvi sreamo v piramidnih tekstih ,art
"##$2! >einoma je &il prika(an) kot moški ( &rado in
krono *in7h "##"2) na kateri vidimo dva podaljška) ki &i lahko
interpretirali kot dve nojevi peresi! 0jegov i(vor je dokaj ne(nan!
0ajdemo ga v *iramidnih tekstih) kjer njega in njegovo =ensko
o&liko Amunet omenjajo med (ašitniki +araona) medtem ko se
o&a še tudi pojavita v .gdoadu ,art "##$2! 'a asa srednjega
kraljestva "#$$61H$# pr! n! št!2 je Amun postal glavni &og na
o&moju ;e&) kjer so mu dodali novo =eno) Mut in sina
Khonsu! > asu novega kraljestva 1$$#61#H pr! n! št!2 je prišlo
do širjenja kulta Amuna in njegove pove(ave s sonnim &ogom
a6jem v Amun6aja) ki je &il ašen) kot kralj &ogov in
stvarnik sveta in vseh njegovih pre&ival7ev! Amun &i
naj v svojem glavnem templju pri Karnaku v ;e&ah vladal) kot
&o=ji +araon) -gospodar prestolov o&eh Egiptov!/ Kot vse
ka=e niso (a Amuna mislili) da &i to &o=anstvo =ivelo
v nekem drugem -vesolju/) ampak je &il povsod! 0jegovi sveeniki
so podajali njegovo =eljo ljudem in reeno je &ilo) da
&i Amun prišel in pomagal egipanskim kraljem na &ojišu ali
v pomo u&ogim ljudem! *ripisujejo mu tudi) da &i naj vekrat
o&iskal nekropolo pri ;e&ah) kjer &i se (opet
srealJ(dru=il ( &oginjo ,athor in prinesel novega =ivljenja
mrtvim *in7h "##"2! .& kon7u novega kraljestva je Amun &il
vekrat predstavljen v o&liki ovna ali s+inge ( ovnovo glavo!
> teh o&likah so ga tudi astili v 0u&iji in
<i&iji! .d srednjega kraljestva dalje so Amuna pove(ovali (
&ogom Minom in pove(ava Amun6Min) -&ik njegove matere/ je
&ila upodo&itev moške seksualne moi! e pomem&nejša je
&ila seveda pove(ava ( ajem in Amun6a) stvarnik vsega
=ivljenja) -ta) ki je spremenil se&e v milijone/ je do&il
še partnerko v o&liki kraljeve svetni7e *in7h "##"2! Grki
,erodot in *lutarh2 so Amuna predstavljali) kot egipansko
o&liko 'evsa ,art "##$2! ;ako kot ovnov &og
Bane&djedet) &i se tudi Amun (dru=il s kralji7o pri spoetju
novega prestolonaslednika! ;a mit je prika(an na ve templjih v
;e&ah! Med njegove spoete sinove tudi prištevamo Aleksandra
888! Makedonskega *in7h "##"2! Amunu v ast sta &ila postavljena
dva templja v Karnaku! *rvi) veliki tempelj Amuna je stal v samem
Karnaku &olj ali manj nespremenjen od vladavine Sen5osreta 8 i(
88 dinastije! ;a je vkljueval o&elisk kralji7e ,aepsut)
Akh6menu ;utmo(isa 888! in >eliko dvorano) ki sta jo dala
postaviti Seti 8 in njegov sin am(es 88! 3rugi tempelj se danes
imenuje tempelj v <uksorju) je v glavnem i( asa Amenhotepa 888!
in am(esa 88! in le=i F km ju=no od Karnaka ,art "##$2!
nat )nath, nta*
Anat imenujejo -velika krava Seta/! Anat je &ila mogona
varuhinja sonnega &oga in skupaj ( Astarte varovala +araona na
&ojišu! > egipanski umetnosti Anat predstavljajo kot =ensko)
ki nosi šit) suli7o in sekiro) torej splošno o&oro=itev
&ronastodo&ne vojske! Med pomem&nimi (godovinskimi
ose&nostmi jo omenja +araon am(es 888!) ki jo je imel (a svoj
šit v &ojih ( -morskimi ljudstvi/ *in7h "##"2!
nubis
Strašni &og ( pasjo glavo) ki je gledal nad mumi+ika7ijo telesa
in varoval pokop in gro&no kamro! >einoma je &il
prika(an kot sedei šakal ,art "##$2 ali mo= ( glavo šakala ali
divjega psa! Anu&is je pomagal pri sojenju mrtvih in on) ter
njegova vojska demonskih -sporoeval7ev/) ki so pov(roali smrt in
trpljenje so imeli nalogo ka(novati vsakogar) ki &i oskrunil
gro& ali &i &il nespoštljiv do &ogov! 0jegov i(vor
&i najverjetneje le=al v sreanjih ljudi ( divjimi psi ali
šakali) ki so poi(kušali i(kopati plitvo i(kopane gro&ove v
(godnjih asih *in7h "##"2! 'aradi tega so v (godnjih asih imenovali
Anu&is -ta) ki je na mestu &al(amiranja/) -gospodar
svete de=ele pušavskih pokopališ2/) -prvi) med (ahodnjaki vodja
mrtvih2/ ,art "##$2 in -pes) ki =re milijone/)! ;udi Anu&is je
imel svoj =enski lik) ki so ga imenovali Anput in je tudi prika(ana
( glavo šakala *in7h "##"2! > starem kraljestvu sreamo
Anu&isa) kot glavnega &oga pri pogre&ih) medtem ko
okoli leta F### pr! n! št! .(iris postane kralj mrtvih! Anu&isa
so po tem vkljuili v mit o .(irisu) kot &oga) ki je
i(našel mumi+ika7ijo) da &i ohranil telo .(irisa) ter je postal
je tudi stra=ar mumije .(irisa in podpornik 8(ide in ,ora! ;u ga
tudi (anejo predstavljati) kot sina .(irisa) vendar njegovo
temano stran so ohranili Egipani v epitetu -ta) ki jeJ=re svojega
oeta/! 8stoasno je Anu&is imel naslov -mojster skrivnosti/) ki
se je nave(oval na dejanja) ki so se dogajala v šotoru) kjer so
&al(amirali mrtve in &il je tudi (adol=en (a tehtanje sr7a)
ter po&iranja sr7 -tistim) ki so sledili Setu/ *in7h "##"2!
> po(nejših asih so ga tudi predstavljali kot vladarja ko(mosa
in kar nekaj (god& o&staja o tem) kako &i naj
Anu&is &il rojen ,art "##$2!
pofis )pep*
ogro=ale reko in ladje na njej! Apo+is &i naj tudi &il
neimenovani kaji demon) ki je poi(kušal po=reti -nun/)
prvotne vode) vendar jih je moral ponovno i(pljuniti *in7h
"##"2!
starte )shtarte*
Astarte je &ila &oginja ( Bli=njega >(hoda) ki je
&ila vpeljana v Egipt (a asa ,iksov) ki so vladali Egiptu med
leti 1H$# in 1$$# pr! n! št! > egipanski mitologije je postala
her a6ja ali *taha in spremljevalka Seta! ;o &oginjo najdemo
pri Dilistej7ih) kjer so jo najverjetneje astili pod imenom
Ashtoreth in pri Kanaan7ih pod imenom Ashera! *oleg tega je imela
tudi veliko pove(av ( pomem&no me(opotamsko &oginjo
8shtar Ashtar2) gospo &oja! > upodo&itvah so jo
vekrat prika(ali nago) ( oro=jem in kako jaha konja ali je v
&ojnem vo(u) kar jo i(postavlja v egipanski umetnosti) kot (elo
tujo +iguro! 0jena sveta =ival je &ila lev in vasih so Astarte
upoda&ljali ( levjo glavo! ;o jo je pove(alo ( .esom son7a)
sonno levinjo) ki varuje oeta aja! Med drugim) tako kot vse
&oginje) ki so opravljale to vlogo je tudi Astarte &ila
upodo&ljena kot lepa (apeljiva =enska! > novem kraljestvu je
nastala (god&a v) kateri &i naj Set do&il v odškodnino)
da je i(gu&il prestol k ,oru &oginji Astarte in Anat!
Astrate pove(ujejo ( Setom tudi v (god&i imenovani Astarte in
morje) ki ima najverjetneje i(vor v podo&ni (god&i i(
%garita) kjer &og Baal premaga morsko pošast Qam *in7h
"##"2!
ten )ton*
Aten je &il o&lika sonnega &oga) ki jo je (elo
spod&ujal +araon Amenhotep 8> v 1! st! pr! n! št! ;a si je
po(neje spremenil ime v Akhenaten in dal (graditi templje &re(
strehe svojemu novemu vrhovnemu &ogu) najprej v ;e&ah in
potem še v svoji novi prestolni7i v Akhetatenu hori(ont Atena2)
danes ;ell el6Amarna! Svoji prestolni7i je Aten &il ašen) kot
edini &og) &og svetlo&e) ki je ustvaril svet in
ga tudi ( dneva v dan v(dr=eval *in7h "##"2! Aten je &il
predstavljen) kot disk ali s+era ( =arki) ki so potem konali
v rokah ljudi) ki so dr=ale sim&ol =ivljenja ,art "##$2!
0a (aetku Akhenatenove vladavine je &il Aten še
upodo&ljen) kot mani+esta7ija &ogov a6 ,orakht4 in Shuja)
vendar po(neje so te pove(ave ukinili! *o pripovedih glavnih
sveenikov &i Aten naj dajal =arke) ki so ustvarjali
=ivljenje le +araonu in njegovi kralji7i 0e+ertiti) vsi drugi
&i naj prejeli te =arki) ki so (agotavljali =ivljenje preko
njiju! 'a asa Akhenatena je &ilo ašenje popularnega &oga
Amun6aja prepovedano in kulti drugih &o=anstev so &ili
(anemarjeni ali ignorirani! Akhenatenova teologija je &ila še
po vsem tem (elo -luknjasta/) saj ni odgovorila vprašanja (akaj
o&staja (lo) ni ve &ilo &oja e( no proti silam
kaosa in umrli ve niso mogli priti na drugi svet) ampak so lahko
priakovali le neskonnost) kjer &i (a vedno astili Atena v
njegovem templju! Akhenatenove ideje niso nikoli po=ele velikega
navdušenja med mno=i7ami in le nekaj let po njegovi smrti se je
Amun6a ponovno uveljavil) kot glavni &og Egipta) medtem ko je
Aten ponovno postal le en aspekt sonnega &oga *in7h
"##"2!
tum )tem*
i( ,eliopolisa! Atum in a sta &ila vekrat predstavljena) kot
prvotni in sonni aspekt stvarnika! Skupno &o=anstvo a6Atum ali
Atum6a je nosil dvojno krono 'gornjega in Spodnjega Egipta) ki je
ka(ala na njegovo po(i7ijo) kot kralj med &ogovi! > dnevnem
7iklu je Atum predstavljal (ahajajoe son7e) -ki je postalo staro
vsak dan!/ 0a (aetku o&stoja je Atum prev(el o&liko
kae ali jegulje! Kar nekaj egiptologov interpretira) da sta Atum in
kaa Apo+is predstavljeni kot po(itivna in negativna sila (notraj
kaosa! Ko se je potem prvo kopno pojavilo je Atum rodil prvi
dve &o=anstvi in kot oe in mati &ogov postal glavni prednik
&o=anstev in kraljev! .d novega kraljestva dalje je roka Atuma)
ki je imela svojo vlogo pri ustvarjanju sveta &ila
upodo&ljena kot &oginja) veinoma kot ,ator
0e&et6hetepet ali 8usaas) medtem ko je roka Atuma &ila
predstavljena tudi) kot moan talisman) ki &i odganjal (lo!
3rugi pomem&ni del Atuma je &ilo njegovo oko) ki &i naj
prineslo svetlo&o svetu! ;udi oko je po(neje &ilo
prika(ano kot &oginja in je vekrat &ilo tudi
imenovano .ko a6ja! ;i dve imeni &i lahko predstavljali
o&e strani te &oginje) enkrat &olj nevarne
personi+ika7ije .ko a6ja2 in &olj varovalnih +unk7ij .ko
Atuma2! >asih so tudi son7e imenovali .ko a6ja in luno .ko
Atuma! > mitologiji je Atum vekrat &il pove(an s Ke+rijem)
saj &i naj ta dva &ila komplementarni nasprotji)
(ahajajoega in v(hajajoega son7a! > Knjigah pod(emlja je Atum
prika(an) kot stari mo=) ki se naslanja na pali7o) kar govori o
staranju sonnega &oga in njegovi ranljivosti! Medtem) ko v
Knjigi mrtvih) urok 1$ Atum svari .(irisa) da &o po milijonih
let uniil vse kar je ustvaril *in7h "##"2!
&anebdjedet
&astet )&ast, &oubastis, Pasht*
Bastet &i naj &ila maja &oginja) ki &i naj
predstavljala mati +araona in &i unievala njegove sovra=nike!
0jeno ime &i naj pomenilo -ta i( -ko(metine/ posodi7e/ in
središe njenega kulta najdemo v Bu&astisu in v(hodni delti!
>ekrat jo pove(ujemo ( .esom a6ja) ki &i naj
&ranila svojega oeta! Bastet je &ila identi+i7irana)
tako kot her) kot =ena Atum6aja in njun sin Mahes Mihos2) ki je
&il levje &o=anstvo! Bastet je veinoma &ila prika(ana)
kot &oginja ( levjo glavo) dokler nista v drugem tisoletju pr!
n! št!*in7h "##"2) okoli leta 1### pr! n! št! ,art "##$2) njena
maja o&lika in maja glava postali popularni! .d *iramidnih
tekstov dalje je imela Bastet dva o&ra(a! Eden je &il ta
lju&ee matere in drugi strašne maševalke! ;a drugi o&ra(
veinoma prevlada) kot vidimo v Krstinih tekstih in Knjigi mrtvih)
kjer &i naj -klav7i Bastete/ prinašali kugo in druge katastro+e
nad loveštvo! ;ekst i( 88! dinastije primerja +araona s Sekhmet) ko
ka(nuje kriminal7e in Bastet) ko &rani svoje podlo=nike!
Bastet sreamo še v (god&i o 3aljni &oginji) kjer &i jo
lahko si7er tudi (amenjali (a &oginjo ,ator6;e+nut *in7h "##"2
in (god&e o letnem +estivalu v Bu&astisu) ki sreamo še
pri ,erodotu ,art "##$2!
&es in &eset
-ve gospe
3ve gospe sta &ili 0ekh&et 0e7h&et2) &oginja (
jastre&ovo glavo) ki je predstavljala &elo krono in de=elo
'gornjega Egipta in adjet adj4t) .uadjet) %to2) ko&rina
&oginja) ki je predstavljala rdee vasih (eleno2 krono in
de=elo Spodnjega Egipta! e od (godnje dinastinih asov sta ti dve
gospe predstavljali glavni &o=ji varuhinji +araona) ki ju je
kot upodo&itvi jastre&a in ko&re ali dveh ko&er
nosil na svoji kroni) nakit in imel na pohištvu! >sakemu kralju
so tudi podelili naslov -;a) od dveh gospa/ in v s7enah) ki so
predstavljale kronanje sta o&e &oginji prika(ani v loveški
podo&i na o&eh straneh +araona! 0ekh&et pomeni
-ta i( 0ekhe&a/) antinega mesta) ki ga danes imenujejo
El6Ka&! Boginjo sreamo tudi v o&liki divjega goveda) ki je
varovalo &o=je dete v movirjih 9hemmisa) po emer so jo Grki
po(neje pove(ali ( &oginjo Eiletijo) &oginjo rojstva!
adjet pomeni -ta) ki je (elena ali ta) ki je sve=a ali ta i(
papirusa/) saj &i naj prva papirusova rastlina i(hajala
i( telesa adjet! 0jeni kultni središi sta &ili mesti *e in 3ep)
ki so jih po(neje imenovali -hiša od adjet/ in Grki poimenovali
Buto! Moški ra(lii7i dveh gospa) sta &ila dva gospoda) ,or in
Set) ki sta tudi lahko predstavljala sever in jug! ;o da slutiti)
da sta o&e &oginji &ile neko si hudi nasprotni7i)
vendar no&en mit o tem nam ni podan *in7h "##"2!
!ap )!api*
> veini krogov viden kot &og -inunda7ije/) ki je urejeval
poplave 0ila in =ivel v votlinah katarakov 0ila ,art "##$2!
>einoma je &il upodo&ljen kot de&elejši moški) kar
je sim&oli(iralo &lagostanje) s ko=o modre ali (elene
&arve *in7h "##"2 in vodno rastlino na glavi ,art "##$2! ,ap4ja
veinoma najdemo v skupini &ogov in himne njemu nam govorijo o
tem) kako pomem&na (a vsakdanjo =ivljenje Egipanov je &ila
hrana) ki &i jo naj on prinesel) ter kako so se veselile
=a&e) &iki in krokodili njegovega prihoda! ,ap4 je &il
imenovan tudi -Gospodar ri&/) -tisti) ki po(eleni o&a
®ova/ in -stvarnik pšeni7e in jemena/! ,ap4jeve vode &i
naj tudi odigrale pomem&no vlogo pri o=ivitvi .(irisa) ki
&i se naj vrnil vsako leto ( jemenom *in7h "##"2!
'animivo je) da je klju& pomem&nosti poplav no&en
tempelj ni &il postavljen ,ap4ju ,art "##$2!
!ator )!athor, !/t0hr*
Kot -Gospa (ve(d/ je ,ator tudi &ila pove(ana ( nonim
ne&om) medtem ko je kot oko a6ja lahko &ila tudi
identi+i7irana ( jutranjo in veerno (ve(do >enero2! Kravja
&oginja Mehet6 eret je &ila vekrat predstavljena) kot
prvotna o&lika ,ator) ki je rodila sonnega &oga! ,ator
&i lahko tudi pove(ovali ( prvim lotosom) kjer &i se naj
rodil sonni otrok o& prvem v(hodu! astili &i jo lahko tudi
kot mati vseh otroških &ogovih) kot so 0e+ertem) 8h4 in
,arsomatus) igavo rojstvo je &ila proslava sposo&nosti
ko(mosa) da je lahko prenovil! ,ator &i naj tudi
varovala mladega ,ora in ta &i naj do&il mo) da lahko vlada
preko mleka ,ator! .ko a6ja tudi omenja to &oginjo) kot
(ašitni7o a6ja v njeni levji o&liki! 3aljna &oginja je
najverjetneje tudi &ila &oginja ,ator) saj so jo) si7er v
po(nejših asih imeli (a &oginjo tujih de=el in njihovih
produktov! 'dru=enje ,ator) ki jo predstavljajo tudi kot roko Atuma
s stvarnikom &i naj pripeljalo do stvaritve sveta! > tem
mitu je ,ator predstavljena) kot aktivna mo stvarnika) &o=je
seme in roka Atuma! Kot prvotni =enski lik je imela ,ator (elo
erotino naravo) po em je postala tudi varuhinja lju&im7ev in
tudi &ila pri Grkih pove(ana ( A+rodito! 0jen lik najdemo
v &ojih med ,orom in Setom) kjer prepria oeta a6ja) da ne unii
sveta! > Knjigah pod(emlja najdemo ,ator) kot &oginjo
(ahoda) ki sprejme (ahajajoe son7e v njene i(tegnjene roke) saj
&i naj tako (a &ogove) kot ljudi olajšala prehod v
pod(emlje! ,ator je kot -gospa nekropole/ odprla vrata v pod(emlje
in kot drevesna &oginja je po=ivela nedavno mrtve s sen7o)
(rakov) vodo in hrano *in7h "##"2! 8( *iramidnih tekstov i(haja) da
je .ko a6ja na rogovih ,ator i( katerega lahko sklepamo) da od
i(haja legenda) da &i sonnega &oga v ne&esa popeljala
sveta krava! > Krstinih tekstih in Knjigi mrtvih se najdejo
uroki) ki pomagali umrlemu k neskonnemu =ivljenju) kot enemu od
teh) ki sledijo ,ator! > po(nejših o&do&jih ,ator vlada
pod(emlju in se pojavi na (emlji) da &i ka(novala te) ki delajo
krivi7o na njej! 'a asa Grkov in imljanov je ,ator postala
&oginja <une) s katero pove(ovali vse kovine) drage kamne in
materiale) ki &i naj imeli lastnosti ne&esnih teles) kot so
(lato) sre&ro) &aker) turki( in lapis6la(uli! Mrtve =enske
so se v posmrtnem =ivljenju v tem asu identi+i7irale s ,ator)
ne ( .(irisom! ,ator je i(gu&ila vlogo najpomem&nejše
egipanske &oginje) komaj po tem) ko so mnogo njenih
atri&utov pripisali 8(idi *in7h "##"2!
!or )!orus*
Egiptu) ter od svojih (aetkov v papirusu odrastel po(neje v
-ste&er svoje matere/ in -maševal7a svojega oeta/! e od
naj(godnejših kraljev dalje so te predstavljali) kot sokole) ki
pre=ijo na svoje nasprotnike in klju& temu) da je &ilo v
Egiptu ve &o=anstev pove(anih s sokolom) kot sta 0ekhen4
i( ,ierakonpolisa in Khent46Khet4 i( Athri&isa so te po(neje
vse pove(ali s ,orom! Ena najstarejših upodo&itev je sokol na
&arki) kar &i lahko predstavljalo ,ora) ki pluje po
ne&esnih vodah! Kadar se je +araon prika(al ljudstvu je to
&ilo predstavljeno) kot prihod ali v(pon ,oremkheta ,ora na
-o&(orju2! Sama vlada ,ora) kot kralja Egipta je &ila model
po katerem &i se naj vsi po(nejši +araoni (gledovali in vsi pol
&o=anski vladarji) ki so prišli (a njim so &ili imenovani
-sledil7i ,ora/! ,or &i naj imel tudi) kar nekaj =en! *rva je
omenjena v urokih in &i naj &ila škorpijonova
&oginja ;a6Bitjet) ki &i lahko &ila tudi ena
&o=jih varuhinj mladega ,ora) ko je ta še &il v
papirusu! > Krstinih tekstih se omenja pove(ava med ,orom
Starejšim in njegovo sestro 8(ido) ki &i naj skupaj imela štiri
otroke) Sinove ,ora! <etni +estival v Ed+u nam sporoa o
(dru=enju med ,orom in ,ator) gospo i( 3endara! ;u pride do
upodo&itve (dru=enja med sonnim &ogom in &oginjo) ki je
&ila njegova mati) =ena in her) da &i se lahko tako ko(mos
o&novil! ;ako kot veino drugih &o=anstev je tudi ,or imel
svojo pove(avo ( sonnim &ogom) ki so ga imenovali a6,orakht4
a6,orus -dveh o&(orij/2) ki &i naj premagal nasprotnike) da
&i lahko ponovno vstal na v(hodu! ;o pove(avo veinoma vidimo v
o&liki sokola s sonno plošo na glavi ali sonno plošo s
krili *in7h "##"2!
#trok !or )!arpokrates, !arpo+rates*
1mhotep )1mouthes*
>isok uradnik i( "! st! pr! n! št!) ki so ga po(neje prepo(nali
kot &og (nanja in (dravilstva ,art) "##$2! 8mhotep je &il
(astopan v srednjem kraljestvu) kot so prednikov) ki govorijo sko(i
svoje (apise in postal v(ornik (a pisarje! .n &i naj &il
tudi prvi arhitekt) ki je gradil s kamnom v vejih koliinah!
>einoma je &il predstavljen) kot moški) ki je &il
o&leen kot sveenik in imel odprti (vitek papirja! > po(nem
kraljestvu je okoli 8mhotepa (rasel mit) ki ga pove(oval s
&ogom *tah6jem) ki &i naj &il njegov oe in njegovo
mater Kheredankh) ki so jo v *tolemejskem asu vasih
prika(ali) kot her Bane&djedeta) medtem ko &i naj
njegova sveta maeha &ila Sekhmet! Grki so ga po(neje prev(eli v
o&liki svojega &oga medi7ine Ajsklipija in tempelj pri
Mem+isu je postal središe (a romarje) ki so iskali (dravje
ali otroka! .n &i tudi naj navdušil grškega (dravnika ,ipokrata
in je ostal popularno &o=anstvo še (a asa imljanov *in7h
"##"2!
1zida )1sis*
Mati in varuhinja ,ora in (vesta =ena .(irisa) ki jo najdemo v
etrti genera7iji &ogov i( Eneade v ,eliopolisu! >einoma je
upodo&ljena) kot &oginja) ki nosi sim&ol prestola *in7h
"##"2) s katerim se tudi (apiše njeno ime ,art "##$2! >loga
8(ide na (aetku egipanske mitologije ni (elo jasna) v A&4dosu
na primer ni do&ila no&ene veje vloge) vse do novega
kraljestva! ;udi njena nese&ina lju&e(en proti svojemu sinu
in mo=u je (elo redka pri egipanskih &o=anstvih *in7h "##"2!
> *iramidnih tekstih je prika(ana) kako iše truplo .(irisa
in po(neje s svojo sestro 0e+tis ,art "##$2) kako uva truplo mo=a)
kar je po(neje postal v(or (a vse =alujoe! >endar naj&olj
ra(širjena podo&a 8(ide je seveda podo&a matere in (vite
&oginje) ki prelisii Seta in a6ja) ki lahko tudi samostojno
rodi ,ora! > prvem tisoletju pr! n! št! 8(ida postopoma
postajala vedno &olj eden od glavnih sovra=nikov Seta! 8(ida
&i naj &ila -pametnejša od milijon &ogov/ in &oljši
&ranile7 Egipta) kot -milijon vojakov/ *in7h "##"2!
Boginja prestola je &ila videna) kot mati vsakega egipanskega
kralja ,art "##$2) katerega je varovala v o&liki eret6,ekau
->elike magije/2) ki so jo veinoma prika(ovali v o&liki
ko&re! ;a materna lju&e(en se je po(neje ra(širila nad vso
loveštvo in kot vse ka=e je (a asa novega kraljestva 8(ida prev(ela
vlogo &oginje ,ator na sonni &arki) (aradi esar je v
po(nejših asih 8(ida postala naj&olj ašeno i(med vseh
egipanskih &o=anstev! > prvem tisoletju pr! n! št! so 8(ido
prika(ovali tudi) kot &oginjo morja) medtem ko je med Grki
prišla v aso7ia7ijo ( &oginjo 3emetro in tudi v Egiptu so jo
njeni ne&esni o&liki SopdetJSothis pove(ovali s
poplavami 0ila! Egipani so verjeli tudi) da je 8(ida i(našla
agrikulturo in drugo druge upora&ne o&rti in inštitu7ije!
8( grško6rimskega asa po(namo himne v katerih pripisujejo
8(idi) da je ustvarila svet) naroila) da moški naj lju&ijo
=enske in otro7i starše! > tem asu so veino &oginj imeli (a
-imena/ 8(ide *in7h "##"2!
Kefri )Khepr, Khopri*
v mitu) kjer je a v svoji Ke+re o&liki prišel ali i( prvotnih
voda nuna ali prvega lotosa) da &i ustvaril svet! Ke+ri je
tudi pove(an ( dnevnim sonnim krogom) saj &i a naj &il
Ke+ri (jutraj) a opoldne in Atum (veer! *o tem vidimo vekrat
velikega skara&eja) kako &i naj potiskal son7e in druga
ne&esna telesa okoli ne&a *in7h "##"2! .&lika Ke+rija
se najde tudi pri prehodu umrlih v pod(emlje) kjer njegov
sim&ol venega preporoda pomagal po eni strani umrlemu in
tudi ra(lo=il (akaj je o&lika skara&eja &ila
najpopularnejša o&lika pri Starih Egipanih ,art "##$2! 'animivo
je tudi) da klju& svoji popularnosti Ke+ri ni imel svojih
templjev) toda veliko kipov velikih skara&ejev je &ilo
postavljenih v ra(linih templji) naj&olj (nani je i(
templja pri Karnaku *in7h "##"2!
Khnum )2hnum*
Bog ( ovnovo glavo) ki &i naj nad(oroval poplave 0ila in
personi+i7iral njihovo nevarno) vendar tudi =ivljenja tvorno mo
*in7h "##"2) ter tudi i(našel lonarsko kolo ,art "##$2! Khnum je
&il &og) ki je ustvarjal ljudi in =ivali na svojem
lonarskem vretenu in jim dajal =ivljenja in (dravja) ter tudi
kraljevi ka v njihova telesa! >ekrat so ga pove(ovali (
=a&jo &oginjo ,eIet) vendar v njegovem glavnem
templju na otoku Ele+antine pri Asuanu je Khnum tvoril troji7o (
&oginjama Satet in Anuket! Khnuma sreamo =e (elo (godaj)
(god&a o sedmih letih lakote v Egiptu (a asa kralja 3joserja
"HH6"H@ pr! n! št!2 ga omenja) kot edinega &oga) ki &i
lahko konal lakoto! > templjih prvega tisoletja pr! n! št! so
ohranjeni prika(i) kako Khnum ustvarja tudi mlade &ogove
in i( rimskih asov je ohranjeno preprianje) da je ta &og vsako
jutro ustvaril vesolje! 0jega) tako kot druge &ogove (
ovnovo glavo) tudi pove(ujemo ( &a) ki &i naj pomenila duša
ali mani+esta7ija) (ato ga tudi vekrat pove=ejo ( &ogovi
Ge&om) .(irisom in a6jem *in7h "##"2!
Maat )Maet*
'eith )'eit*
*omem&na stvarna &oginja i( Saisa ,art "##$2) ki so tudi
imenovali) kot veliko mater! 0jeno ime je veinoma pomenilo
-strašna/ *in7h "##"2 ali tudi -to) kar je/ ,art "##$2! >einoma
je &ila prika(ana) kot =enska ki nosi rdeo krono Egipta
ali ( glavo krokodila *in7h "##"2) vendar njen najstarejši
sim&ol sta tudi &ili dve puši7i) ki sta se kri=ali s šitom
,art "##$2! 0eith je &ila vekrat tudi enaena ( prvotno
kravjo &oginjo Mehet6eret in v Saisu je &ila kli7ana
-velika mati) ki je dala =ivljenje a6ju/) medtem ko v nekaterih
drugih (god&ah postane mati ,ora! Kot &oginjo) ki
&i naj prišla i( prvotnih vod so jo tudi imeli (a mater ka in
krokodilov) po emer so jo imeli tudi (a mater So&eka in i(
njene sline &i naj i(hajal Apo+is *in7h "##"2! > (godnjih
asih je tudi &ila ena od =en Seta ,art "##$2! 0eith &i naj
tudi &ila ena i(med &oginj) ki so varovale kraljevi
sarko+ag in ta vloga se je po(neje ra(širila nad vse mrtve! >
novem kraljestvu so 0eith imeli (a -oeta in mater vseh stvari/ in v
Esni so prirejali +estival v ast dogodku) ko &i 0eith naj
rešila novorojenega a6ja pred svojimi otroki! 0jen tempelj pri
Saisu je &il tudi ena najlepših (grad& v Egiptu *in7h
"##"2
'eftis )'ephths*
Boginja tkanja in pogre&a ,art "##$2) ter najmlajši otrok
&oga Ge&a in &oginje 0ut) ki je postala =ena
svojega &rata Seta! ;a &oginja je veinoma &ila
prika(ana) kot =enska) ki &i nosila (nake) ki so i(pisali njeno
ime -gospe hiše/ v vlogi pomoni7e svoje sestre 8(ide! 'animivo je)
da veina (apisov govori o tem) da &i naj 0e+tis =ivela s svojo
sestro 8(ido in &ratom .(irisom *in7h "##"2! Skupaj s
svojo sestro je o& smrti .(irisa iskala njegovo truplo in tudi
&ila predstavljena) kot ena varuhinj kraljevega sarko+aga ,art
"##"2! *lutarh nam govori o tem) da &i naj 0e+tis ukanila
svojega &rata) da &i naj ta spal ( njo in i( tega ra(merja
&i se 0e+tis naj rodil &og Anu&is! *lutarh je tudi
tisti vidi .(irisa) kot poplave 0ila) 8(ido) kot kultivirano
(emljo v 0ilovi delti in 0e+tis) kot =goo in pra(no pušavo *in7h
"##"2!
'ut )'out*
#ziris )#siris, s0ar*
>eliki &og) ki je vladal pod(emlju 3uatu2 ,art "##$2 in
&il najstarejši sin (emeljskega &oga Ge&a in
ne&esne &oginje 0ut! .(iris in njegova sestra6=ena 8(ida
sta vladala Egiptu) dokler ta ni &il u&it s strani svojega
&rata) Seta in po(neje postal vladar mrtvih) medtem ko je
njegov sin ,or &il vladar =ivih! .(iris je veinoma &il
prika(an) kot mumi+i7irani kralj) ki je nosil ate+ krono in
imel ali (eleno ali rno ko=o *in7h "##"2! Kult .(irisa se je (ael
prido&il na prepo(navnosti okoli as >! dinastije) toda kdaj
in kje so (aeli astiti .(irisa je ne(nano) klju& temu da
teorije o prvotni o&liki &oga segajo od
po&o=anega pred dinastinega kralja do o&like prvotne
matere! 0jegovo ime -mogoni/) nam tu tudi ravno ne pomaga in kot
vse ka=e je poasi (ael prev(emati lastnosti drugih pogre&nih
&ogov) kot sta Andjet4 i( Busirisa in Khentamentiu i(
A&4dosa *it7h "##"2! .(irisa sreamo v Knjigah o pod(emlju) kjer
&i naj a v najtemnejši uri noi dosegel jamo) kjer je &ilo
truplo .(irisa in se (dru=il ( njegovo dušo! ;o &i omogoilo
preporod .(irisa in vseh preminulih! > Knjigi mrtvih ga po(neje
prika=ejo kot sodnika nad mrtvimi! > novem kraljestvu so
nekateri imeli .(irisa (a najvejega i(med vseh &ogov) ker
&i na kon7u vsi Egipani morali priti k njemu *in7h "##"2!
Ptah
Stvarnik in glavni &og Mem+isa) ki je ustvaril svet s svojim
sr7em in je(ikom! 0jegovo ime je pomenilo -ju=no od svojega
(idu/ in je vekrat &il predstavljen) kot moški ( modro ko=o)
&rado) ter pokrivalom o&rtnika in plašem! 0jegovo
=e(lo je predstavljalo kom&ina7ijo djeda sim&ol (a
sta&ilnost2) 5asa sim&ol (a dominantnost2 in ankha
sim&ol (a =ivljenje2! >se te lastnosti &i ta &og naj
podal +araonu! *tahova =ena je &ila &oginja Sekhmet in njun
sin je &il &og prvotnega lotosa 0e+ertem) medtem ko
&i *tah tudi &il oe 8mhotepa! *tah je &il (ašitnih
kovaev *in7h "##"2 in kiparjev ,art "##$2) ter &i naj ustvaril
novo telo (a preminule! 0jemu je tudi &ili pripisano) da &i
ustvaril ritual .dprtja ust s katerim &i naj reanimirali ali
-ponovno o=ivili/ mumijo! Daraoni so &ili pogosto kronani v
templju *taha v Mem+isu in Apis &ik) ki je &il najsvetejša
=ival v Egiptu je &il vidni &a *taha! Grki so *taha (aradi
svojih lastnosti kot pomem&nega kovaa enaili ( &ogom
,e+ajstom *in7h "##"2! *tah &i naj tudi &il tisti) ki
&i o&likoval telo mam(esa 88! ,art "##$2!
3a
(ahaja! *onoi &i naj ta &arka šla sko(i pod(emlje) kjer
&i se a (dru=il ( .(irisom in tako omogoil ponovno =ivljenje
mrtvim! *ri tem prehodu je tudi prihajalo do &itke s silami
kaosa! Sonno &o=anstvo najdemo v veini legend) med
najpomem&nejše pa lahko štejemo spopad med Setom in ,orom) v
Knjigi ne&esne krave) kjer ka(nuje loveštvo (aradi upora proti
njemu in v 8(gu&i oesa a6ja *in7h "##"2! a je &il kljunega
pomena (a kraljestvo o&last v Egiptu in po tem so ga +araoni
astili v ra(linih o&redih) ki &i sonni &arki v
&ojih v pod(emlju! ;i &oji so od srednjega kraljestva dalje
&ili prika(ali) kot vedno &olj nasilni in nevarni *in7h
"##"2! 0jegovo glavno središe je &ilo mesto An ali
,eliopolis po grško Burge 1#2!
Sekhmet
Sonna &oginja i( Mem+isa ,art "##$2) ki je &ila inštrument
&o=jega maševanja in je &ila prika(ana kot =enska (
levjo glavo) ki je nad sa&o imela sonno plošo *in7h "##"2!
0jeno ime &i naj pomenilo le -mona/ ,art "##$2 in v egipanski
mitologiji se govori) da je smrt najprej prišla) ko je .ko a6ja
&ilo poslano dol na (emljo v o&liki Sekhmet) da &i
ka(novalo ljudi) ki so se upirali sonnemu &ogu! > tej
(god&i &i Sekhmet skoraj pokonala 7elotno loveštvo) vendar
je vseeno prej konala! 0jena o&lika) kot skr&ea mater je tu
prevladala in kot to so jo egipanski +araoni vekrat prika(ovali
*in7h "##"2! > Mem+isu je &ila del troji7e) kot =ena *taha
,art "##$2 in mater 0e+ertema *in7h "##"2! Sekhmet upoda&ljajo
v *iramidnih tekstih) kot starša kraljev po smrti! > Krstinih
tekstih jo identi+i7irajo ( rdeo krono Spodnjega Egipta in od
starega kraljestva dalje ji pripisujejo (dravilne moi! Sveeniki
Sekhmet so &ili (nani) kot odlini (dravil7i) ko je šlo (a
te=ave s sr7em ,art "##$2! > novem kraljestvu jo vekrat
prika=ejo na sonni &arki) kjer &rani svojega oeta a6ja in
+araon am(es 88! je trdil) da je Sekhmet &ila ( njim v
&ojnem vo(u *in7h "##"2!
Set )Seth*
Seta in Grki so ga vekrat enaili ( pošastjo ;i+onom Budge 1#2) ki
se je uprl &ogovom in (ato &il unien s strani 'evsa *in7h
"##"2!
Shu in 4efnut
*rva &ogova) otroka sonnega &oga Atuma ali Atuma6aja i(
mita v ,eliopolisu! Shu je &il &og (raka *in7h "##"2
in sonne svetlo&e) ki je &il upodo&ljen ( nojevim
peresom na glavi ,art "##$2 in ;e+nut) ki je predstavljala jutranjo
vlago! Skupaj &i naj imela otroka Ge&a in 0ut) ki
&i ju naj Shu po(neje loil! S tem dejanjem je Shu omoil
stvarjenje! >eina tekstov ju ka=e le kot dela prvotnega sonnega
&o=anstva) (ato jo je k Atenu tudi prikljuil Akhenaten
*in7h "##"2!
Sobek )Sebek*
-Ce(ni/ je &il &og) ki so ga veinoma upoda&ljali v
o&liki krokodila ali moškega s krokodiljo glavo) ki je nosil
atef krono *in7h "##"2 in predstavljal mogonost +araona
,art "##$2! So&ek &i naj &il sin &oginje 0eith) ki
je prestavljala prvotne vode in mo=) vasih &oginje ,ator ,art
"##$2 in vasih &oginje =etve enenutet *in7h "##"2! Khonsu
&i naj &il sin &oginje ,ator in So&eka ,art
"##$2! So&eka so astili) kot &oga vode in veinoma na
movirnih o&mojih med reko 0il in pušavo) kjer je nilski
krokodil predstavljal nevarnost ljudi v &li=ini! i&ii so ga
imeli (a svojega (avetnika) kar se ka=e v mitu) kjer &i
So&ek naj ujel roko ,ora) vendar samo po tem ko &i naj
i(našel past (a ri&e! 0jemu sta tudi pripadala naslova gospodar
0ila in -ta) ki po(eleni o&a ®ova/) slednjega si
je delil ( &ogom ,ap4jem! So&ek &i naj jedel ri&e)
ki so veinoma predstavljale kaos) kar je pomenilo) da so ga Egipani
imeli &oga) ki je uravnaval ko(mos *in7h "##"2! >endar
So&eka ni (meraj &il prika( v tej sliki) saj so nekateri
imeli (a krokodiljo o&liko Seta in v Krstinih tekstih se
omenja) kot -upornik/) ki hoe ra(trgati telo .(irisa! .d novega
kraljestva dalje so So&eka pove(ovali s sonnim &ogom v
skupni identiteti So&ek6 a *in7h "##"2! Daraon Amenhotep 888 je
&il (elo veliki pristaš So&ek in kip i( mu(eja v
<uksurju to do&ro prika(uje ,art "##$2 > grško6rimskem
asu je tempelj v Kom .m&o &il posveen ,oru Starejšemu
in So&eku) v tem kontekstu &i So&ek lahko predstavljal
sprejeto o&liko &oga Seta) kar &i pomenilo) da je
tempelj proslavljal ponovno (dru=enje 3veh Gospodov (a do&ro
Egipta *in7h "##"2!
4ot )4oth*
Zakljuna beseda
5iteratura
E! A! allis Budge) ;he Gods o+ the Eg4ptians or Studies in Eg4ptian
M4tholog4) Methuen R 9o) <ondon) 1#
George ,art) ;he outledge 3i7tionar4 o+ Eg4ptian Gods and
Goddesses) outledge) 0e5 Qork) "##$
Geraldine *in7h) ,and&ook o+ Eg4ptian M4tholog4) AB969<8.)
8n7) Santa Bar&ara) 9ali+ornia) "##"
*at emler) Eg4ptian M4tholog4 A to ') 9helsea ,ouse *u&lishers)
0e5 Qork) "#1#
8an Sha5) ;he .N+ord ,istor4 o+ An7ient Eg4pt) ) .N+ord %niversit4
*ress) "##F
