Bojan Anđelković: Subjekt in tehnologija: TEHNOSUBJEKT (magistrska naloga)

Embed Size (px)

DESCRIPTION

Telo/subjekt v dispozitivih visokotehnološke družbe s posebnim poudarkom na rejv in tehno kulturi

Text of Bojan Anđelković: Subjekt in tehnologija: TEHNOSUBJEKT (magistrska naloga)

Institutum Studiorum HumanitatisFakulteta za podiplomski humanistini tudij. Ljubljana.

Bojan Anelkovi

SUBJEKT IN TEHNOLOGIJA: TEHNOSUBJEKTTelo/subjekt v dispozitivih visokotehnoloke drube s posebnim poudarkom na paradigmi tehno in rejv kulture

magistrsko delo

2 Ljubljana 2010

Institutum Studiorum HumanitatisFakulteta za podiplomski humanistini tudij. Ljubljana.

Bojan Anelkovi mentorica: prof. dr. Melita Zajc komentor: prof. dr. Janez Strehovec

SUBJEKT IN TEHNOLOGIJA: TEHNOSUBJEKTTelo/subjekt v dispozitivih visokotehnoloke drube s posebnim poudarkom na paradigmi tehno in rejv kulture

magistrsko delo

Ljubljana 2010

3

Mojim rejverskim prijateljem (ki tega nikoli ne bodo brali)

4

VSEBINA

Uvod.......5 1. Teorija: TEHNO? 1.1. Kaj je dispozitiv?.........................................................................................................9 1.2. Prispevki za genealogijo tehnike/tehnologije.16 1.3. Tehno dispozitiv.23 2. Praksa: REJV 2.1. Avantgardno poreklo in raunalnika logika tehno glasbe.31 2.2. Rejv dispozitiv 1: Zares nielna stopnja subjekta..39 2.3. Rejv dispozitiv 2: Proizvodnja teles(a) brez organov.50 - kaj je telo? 50 - kaj je telo brez organov?.....................................................................................51 - tretje telo.56 3. Politika: ONSTRAN POLITIKE 3.1. Politika uitka.64 3.2. Onstran politike uitka: Uivaj!.72 3.3. Politike tehnologij(e)..82 - Theatrum philosophicum: Nietzsche Deleuze - Foucault 82 - How to Change the Subject? - Remix it!................................................................86 - Kaj pride po remiksu?.. .92 Zakljuek. .......97 Bibliografija...100

5

Uvod

Sodobne filozofske teorije subjekta, vkljuno s psihoanalizo, pogosto spregledajo ogromen vpliv, ki ga ima dananja tehnologija na aktualne procese subjektivacije. Mnenja smo namre, da danes, ko nikakor ve ne moremo govoriti o odtujenosti loveka od tehnologije v Marxovem smislu - saj je s sodobnimi tehninimi napravami ta postala del lovekovega vsakdanjika in njegove intime - ne moremo govoriti o subjektu, ne da bi upotevali tehnologije, s katerimi je obdan oziroma nanje prikljuen. e je McLuhan v estdesetih letih dvajsetega stoletja govoril o medijskih tehnologijah kot o lovekih podaljkih, lahko danes reemo, da v sedanji visokotehnoloki softverski drubi lovek na nek nain zaenja ponotranjati tehnologijo. Govorimo torej o tehnologiji, ki ni ve mehanina, ampak softverska, ki prek paradigme vmesnika v doloenem smislu e prestopa v paradigmo bio. Pri tem seveda moramo imeti v mislih razirjeni koncept tehnologije oz. tehnike,1 kot se ta javlja recimo v delih Martina Heideggerja, Vilema Flusserja ali Walterja Benjamina, kjer tehnika ni razumljena intrumentalistino, ampak kot nain bivanja subjekta, njegovo eksistencialno-tehnoloko obstajanje in postajanje v svetu. Skratka, tukaj bomo zagovarjali tezo, da se z vpeljevanjem tehnologij in naprav kot so virtualna resninost, internet, mobilni telefon, dlannik, prenosni raunalnik, GPS navigator, prenosni medijski predvajalnik oziroma iPod, tablet raunalnik oziroma iPad1

V tem delu bomo obravnavali termina tehnika in tehnologija kot sinonima. Termina vsekakor nista identina, vendar za namen nae raziskave - med katero nas bosta ta termina zanimala v svojem najirem in najglobljem pomenu, se pravi tehnika oz. tehnologija kot nain eksistence subjekta , te razlike niso bistvene; toliko ve, ker se bomo tukaj ukvarjali predvsem s sodobnimi tehnikami in tehnologijami, ki slonijo na softveru, pri katerem ni preve smiselno loevati njegov kulturnoposredniki aspekt (tehnologijo) od njegove intrumentalne plati (tehnike). Prim. Zaslonske mobilne naprave so kot tehnologije za medloveko komuniciranje nekaj povsem drugega od njihovih intrumentalnih tehnikih podlag, vendar pa postajamo sodobniki premikov v miljenju, ki zahtevajo posredovanje med tema sferama, in sicer v okviru razumevanja softvera kot medija, ki omogoa priblievanje tehnikega in tehnolokega in s tem novo artikulacijo, recimo z Heideggerjevimi besedami, vpraanja o tehniki. (Janez Strehovec, Besedilo in novi mediji, Literarno-umetniko drutvo Literatura, Ljubljana 2007, str. 214.) V zvezi s tem premikom v miljenju, napotujemo na novo knjigo Leva Manovicha, , Software takes command, Draft version: November 20, 2008. http://lab.softwarestudies.com/2008/11/softbook.html. Dostopno 16.12.2008.

6 itn., spreobraa odnos med notranjim (subjektom) in zunanjim (objektom), pri emer seveda niti meja med smislom (oznaevalcem) in nesmislom (oznaenim) prav tako ne ostaja nedotaknjena. Nismo zapustili svojih teles in fizine realnosti ter se podali na brezkonna duhovna potepanja po virtualnih svetovih, kot je opisoval futuristine scenarije literarni in filmski kiberpank v asu, ko so bile pametne tehnologije e v povoju. Nasprotno, virtualnost je prila k nam, tukaj je, v aktualnem svetu, obdaja naa fizina telesa in jih spreminja. Podobno kot sodobne filozofske teorije in psihoanaliza pogosto spregledajo vpliv, ki jih imajo dananje tehnologije na aktualne procese subjektivacije, tako v kulturnih, novomedijskih in softverskih tudijah pogosto pogreamo globlje filozofsko premiljevanje njihovih odkritij. Zato bomo v tem delu pristopili k tej problematiki interdisciplinarno, kombinirajo razline pristope: noveje filozofske teorije subjekta in telesa (slede predvsem liniji Nietzsche-Deleuze(Guattari)-Foucault-), softverske, novomedijske, tehno in rejv tudije (Manovich, Strehovec, Zajc, Reynolds) ter teoretsko psihoanalizo (iek, Klepec). Mnenja smo, da je taken interdisciplinarni pristop - v okviru katerega se lahko miksajo zelo razlini filozofski in znanstveni pristopi moen, v kolikor v osnovno izhodie raziskovanja kompleksne problematike odnosa med subjektom in tehnologijo postavimo Foucaultov koncept dispozitiva. Sodobne tehnologije so namre, kot bomo videli, dispozitivi par excellence - vsak dispozitiv pa predpisuje in omogoa doloene procese subjektivacije oz. natanneje, subjekt je po Agambenovi definiciji naravnost tiso kar nastane med ivimi bitji in dispozitivi. Koncept dispozitiva - preko katerega med drugim skuamo pokazati tudi to, da so subjekt, tehnologija in druba neloljivo povezani - detajlno obravnavamo v prvem tematskem sklopu. Mogoe ni potrebno posebej poudarjati, da v tem besedilu pod pojmom subjekt ne mislimo neesa, kar je v kakrnem koli smislu substancialno oz. nekaj, kar ima kakrno koli trdno formo ali bog ne daj bistvo ampak na problem subjekta gledamo kot na zgodovinsko pogojeni proces nastajanja oz. subjektivacije, v foucaultovskem oz. deleuzovskem pomenu tega pojma. Pri tem aktualne monosti subjektivacije ne premiljujemo le teoretsko, ampak nao tezo o sinergiji med subjektom in tehnologijo skuamo preveriti tudi v neki konkretni situaciji: mnenja smo, da maksimalno sinergijo

7 med subjektom in tehnologijo danes lahko najdemo v okviru rejv dispozitiva. e je namre Benjamin v svojem popularnem tekstu Umetnina v dobi, ko jo je mogoe tehnino reproducirati postavil tezo, da film kot sodobna umetnika forma ustreza daljnosenim spremembam zaznavnega aparata posameznika iz dvajsetega stoletja, si tukaj upamo trditi, da je prav rejv zabava tista, ki najbolj ustreza spremembam zaznavnega aparata posameznika s konca dvajsetega in zaetka enaindvajsetega stoletja; in e je film korespondiral z velemestnimi oki industrijske moderne, korespondira rejverska zabava s postindustrijskimi oki sodobne globalizirane, tehnificirane, informacijske drube. Ta konkretni dispozitiv obravnavamo v drugem tematskem sklopu. V zadnjem tematskem sklopu pa priujoo problematiko obravnavamo s politine perspektive in raziskujemo kompleksno razmerje med uitkom, eljo, tehnologijo in Kapitalom. Na koncu se vpraamo tudi po antropolokih, celo ontolokih razsenostih vsesplone tehnologizacije sodobnega loveka in drube. Zvezo med subjektom, tehnologijo in drubo smo tam prav tako skuali predstaviti skozi paradigmo vmesnika ter prek razirjenega koncepta remiksa, ki je po naem mnenju osnovni tehnini operativni mehanizem ter poglavitna estetska, kulturna in drubena paradigma naega asa. Eksplozivna iritev paradigme remiksa po vsem drubenem polju pa seveda korespondira s tem, kako ljudje doivljamo sami sebe, kako se poutimo v sodobnem svetu. V doloenem smislu torej lahko reemo, da remiks danes ni enostavno le osnovni operativni mehanizem sodobnih tehnologij in paradigma, ki se nahaja v samem jedru kulturnega in drubenega, ampak je na nek nain tudi uteleen, in sicer kot operativni mehanizem mentalnega polja.

8

1. Teorija: TEHNO?

Najprej mi oblikujemo naa orodja, potem ona oblikujejo nas. Marshal McLuhan

9

1. 1 Kaj je dispozitiv?Kar vidimo na platnu, ni ivo. ivo je, kar se godi med gledalcem in platnom. Jean-Luc Godard

Za izraz dispozitiv, ki izhaja iz latinskega izraza dispositio, navajajo francoskih slovarjih tri pomenska sklopa. Prvi, v vojakem pomenu je to skupek sredstev, porazdeljenih v skladu z doloenim nartom. Drugi, v pravnem pomenu je del sodbe, ki obsega odloitev, loeno od motiva zanjo to je, del razsodbe (ali zakona), ki nekaj odloi in uredi. In tretji, v tehnolokem pomenu, ki nas bo tukaj najbolj zanimal, je dispozitiv nain, na katerega so razporejeni deli stroja ali mehanizma; ire tudi sam mehanizem.2 To, da je dispozitiv lahko tudi sam mehanizem oziroma aparat, pa Peter Klepec v svojem tekstu o vlogi pojma dispozitiva pri Foucaultu razume kot etrti pomen, ki je kljuen, saj naj bi pri dispozitivu lo za nek aparat ali stroj v splonem, abstraktnem, univerzalnem pomenu. Ravno v tem [], ko obe, univerzalno naleti na samo sebe, se nahaja specifinost dispozitiva, ki jo z enostavnim prevodom v kak drug izraz izgubimo, saj gre za obi, rodovni pojem, ki mora v celoten rod vteti tudi samega sebe.3 Odtod lahko Agamben zatrdi, da je beseda 'dispozitiv' kljuni izraz mis