BOLEZNI SRCA IN OŽILJA

17. 04. 2023 1

UVOD

Že od nekdaj je ljudsko izročilo dajalo srcu velik pomen.Vsa čustva so povezana s srcem. Kadar je prizadeto srce, je človekovo trpljenje kompleksno; obratno reagira srce na način življenja.Obolenja srca so največkrat odraz družbe, a tudi posameznikovih življenjskih navad.Srčni bolnik potrebuje specialista kardiologa, potrebuje pa tudi toplino človeka, ki mu stoji ob strani, ki ne sprašuje le po anatomskem srcu, ampak tudi po njegovem dobrem počutju…

17. 04. 2023 2

17. 04. 2023 3

ZGRADBA SRCASrce je votla mišica sredi prsnega koša, ki

poganja kri po telesu in s tem oskrbuje celice s kisikom in hranljivimi snovmi. Srce odraslega človeka je veliko, kot stisnjena pest in tehta

približno 300 gramov. Mišična stena imenovana pretin ali septun, deli srce po dolgem na levo in desno polovico. Zaklopka deli vsako polovico v zgornji preddvor (atrij) in prekat (ventrikel). Ko

se srčna mišica skrči, stisne kri skozi preddvora, potem pa skozi prekata. S kisikom nasičena kri iz pljuč teče po pljučnih venah v levi preddvor, skozi levi prekat, potem pa po pljučni arteriji v pljuča, kjer se spet obogati s kisikom. Pri mirovanju srce utripne od 60× do

80× na minuto; med delom, pri stresu ali vznemirjenju se število utripov lahko poveča tudi na 200× v minuti. Srce črpa kri s tako

hitrostjo, da pošlje vsako krvno celico (krvničko) v eni minuti po vsem telesu in nazaj.

17. 04. 2023 4

17. 04. 2023 5

Srce je sestavljeno iz štirih votlin (dve na vsaki strani). Zgornja votlina se imenuje preddvor (atrij). V desni preddvor priteče kri iz ven, iz preddvora teče v spodnjo dolino,ki jo imenujemo prekat (ventrikel). Debele, mišičaste stene poženejo kri v arterije. Srce je sestavljeno iz dveh črpalk, ki delujeta druga ob drugi. Leva črpalka pošilja kri polno kisika po telesu. Ko kri odda kisik različnim delom telesa, postane izrabljena (deoksigenirana)in se vrne v srce skozi desno črpalko. Ta jo pošlje v pljuča po svež kisik, polno kisika pa jo posrka leva srčna črpalka, ki jo nato pošlje znova po telesu.

17. 04. 2023 6

17. 04. 2023 7

DELOVANJE SRCAKri teče po žilah zaradi ritmičnega krčenja srca. Ko sta atrija raztegnjena (diastola atrijev), priteka venozna kri po spodnji in zgorni veni kavi v desni atrij. S krvjo napolnjena atrija se skrčita (sistola atrijev) in iztisneta kri skozi atrioventrikularni zaklopki v prekata, ki sta takrat raztegnjena (diastola ventriklov). Pobuda za krčenje nastaja v desnem atriju v prevodnem sistemu in se širi proti ventrikloma.Ko sta prekata napolnjena s krvjo, se skrčita (sistola ventriklov) in poženeta kri skozi odprti žepkasti zaklopki iz desnega ventrikla v pljučno arterijo in iz levega ventrikla v aorto. Tedaj sta atriventrikularni zaklopki zaprti. V tem času sta atrija spet raztegnjena in tedaj se raztegneta še ventrikla. Žepkasti zaklopki sta zaprti.

17. 04. 2023 8

Za pravilno delovanje srca skrbi srčno prevajalo. To so posebna vlakna, ki se hitro vzburijo in so zbrana v dva vozliča pod endokardijem desnega atrija. Iz spodnjega vozliča izhaja snop, ki vodi v mišičje levega in desnega prekata. Tako srčno prevajalo povezuje atrija z ventrikloma in po njem se prevajajo pobude za krčenje celega srca. Na prevodni sistem vpliva vegetativno živčevje pospešujoče ali pa zaviralno.

Raztegnjeno srce kratek čas počiva; to je srčni odmor. Pri zapiranju zaklopk nastajajo toni, ki jih lahko poslušamo na določenih mestih na sprednji steni prsnega koša.

17. 04. 2023 9

Simpatični živci povečajo, parasimpatični pa zmanjšajo število utripov oziroma povečajo ali zmanjšajo iztisno silo srca. Skladno delovanje vegetativnih živcev ureja kardinalni center v podaljšani hrbtenjači. Od začetka enega do začetka drugega srčnega utripa mine manj kot ena sekunda. Pri odraslem človeku je povprečno 70 srčnih utripov na minuto. V prvem letu življenja je utripov skoraj 2× več. Pri vsakem stisljaju oba prekata iztisneta 60 cm3 krvi v aorto oziroma pljučno arterijo. Količina krvi pa se zelo poveča pri težjem fizičnem delu.

17. 04. 2023 10

17. 04. 2023 11

SPLOŠNI ZNAKI DISPNEJA (subjektivni občutek težkega

dihanja) je znak pešanja potisne sile srca, ki se najprej pokaže med telesno obremenitvijo pacienta (hoja po stopnicah, tek).

ORTOPNEJA je težko dihanje, ki nastane med ležanjem in izgine, če pacient sede ali vstane iz postelje. Ortopneja je znak hujše srčne insuficience.

BOLEČINA V PRSIH JE EDEN NAJPOGOSTEJŠIH ZNAKOV. Poleg bolezni srca in ožilja jo povzročajo bolezni prsnega koša, ramenskega obroča, želodca, pogosto pa je posledica nevrocirkulatornih motenj.

17. 04. 2023 12

STENOKARDIJA (tiščanje pri srcu) se kaže z močnimi občutki stiskanja za prsnico in izžarevanjem bolečine v levo roko in predel vratu. Tipična je za koronarno obolenje (angina pektoris, miokardni infarkt).

UTRUJENOST je eden prvih neznačilnih znakov pešanja srca, pojavi se med delom in izgine po počitku.

EDEMI, posledica srčne insuficience, se najprej pojavijo v gležnjih, kadar pacient hodi, pri ležečih pacientih pa se pojavijo v predelu trtice, križnice in stegen. Srčni edemi se pojavljajo bolj proti večeru, so modrikaste barve in na otip hladni. Edemi se pojavljajo tudi pri drugih obolenjih (npr. ledvične bolezni).

17. 04. 2023 13

PALPITACIJA je občutek nenavadnega bitja (trzanje) srca. V večini primerov so vzrok zanjo nevrocirkulatorne motnje in strah pred boleznijo. CIANOZA je modrikasta obbarvanost kože

in sluznic, ki nastane zaradi bolezni pljuč ali srca. Cianoza je lahko periferna ali centralna.

17. 04. 2023 14

PREISKOVALNE METODE SO:

KLINIČNI PREGLED SRCA, ki obsega perkusijo (pretrkavanje) in avskultacijo (poslušanje), merjenje krvnega tlaka, pulza;

EKG; EHOKARDIOSONOGRAFIJA (UZ srca); KRVNE PREISKAVE; KORONAROGRAFIJA (slikanje koronarnih žil

s pomočjo kateterizacije srca in sodi med invazivno diagnostiko);

RENTGENSKO SLIKANJE SRCA, CT; PREISKAVE S POMOČJO NUKLEARNE

MEDICINE.

17. 04. 2023 15

PREGLED OŽILJA OBSEGA: MERJENJE TEMPERATURE KOŽE IN PULZA,

OSCILOMETRIJO; FUNKCIJSKI PREIZKUS; RENTGENSKO SLIKANJE ŽIL,

KONTRASTNE PREISKAVE; DOPPLERSKI ULTRAZVOK; ANGIOGRAFIJO (slikanje žil).

17. 04. 2023 16

NEKATERA NAJPOGOSTEJŠA OBOLENJA SRCA IN OŽILJA:Ishemična obolenja, hipertenzivna obolenja, zapleti pri srčnih obolenjih, obolenja ožilja,…

17. 04. 2023 17

ISHEMIČNA OBOLENJAV skupino ishemičnih srčnih bolezni sodijo različne bolezni, ki jim je skupno nesorazmerje med potrebami srčne mišice po kisiku in dovajanjem le tega. V industrijsko razvitih deželah je ishemična srčna bolezen glavni in najpogostejši vzrok smrti, med srčnimi obolenji pa predstavlja 60-70 % vzrokov smrti. Vzroki za nastanek ishemične bolezni so lahko različni, npr. Zvišan krvni tlak, povišane maščobe v krvi (holesterol, trigliceridi), kajenje, sladkorna bolezen,… Posledica le-teh je ateroslerotično zoženje ali popolna zapora venčnih (koronarnih) arterij (pretok krvi se zmanjša ali prekine).

17. 04. 2023 18

NAJPOGOSTEJŠI ISHEMIČNI OBOLENJI STA:

ANGINA PEKTORIS AKUTNI MIOKARDNI INFARKT

17. 04. 2023 19

ANGINA PEKTORIS

… je ishemija srčne mišice, kar je posledica koronarne ateroskleroze, ki se kaže prvotno z bolečino za prsnico ali v predelu srca in izžareva v levo ramo ali/in levo roko. Stiskajočo bolečino sproži telesni ali duševni napor, prehod iz toplega na hladno ali obilen obrok hrane.Spontano se lahko angina pektoris pojavi tudi v mirovanju. Bolečina je kratkotrajna od 1-5 minut), in popusti, če pacient miruje, ali po aplikaciji lingvalete nitroglicerina (ki širi žile in hkrati zmanjša obremenitev srca).

17. 04. 2023 20

ZDRAVSTVENA NEGA:Pacienta je potrebno poučiti, kako naj postopa ob napadu stenokardičnih težav (stenokardija- srčna tesnoba).Na začetku bolezni moramo pacientu pojasniti njegovo stanje, ga ohrabriti in opozoriti na možne nevarnosti- DEJAVNIKE TVEGANJA.Pacient mora doseči normalno telesno težo (običajno mora shujšati), normalizirati krvni tlak, maščobe v krvi, ter se odpovedati kajenju. Svetujemo mu več manjših obrokov hrane dnevno, omeji naj uživanje živalskih maščob, in jih po možnosti zamenja z rastlinskimi, omeji naj tudi kuhinjsko sol. Preko dneva naj ima dovolj počitka, izogiba naj se stresom in dejavnostim, ki ga obremenjujejo, priporočljiva je zmerna aktivnost.

17. 04. 2023 21

AKUTNI MIOKARDNI INFARKT

17. 04. 2023 22

AKUTNI MIOKARDNI INFARKT je ishemična nekroza določenega dela srčne mišice zaradi premajhnega dotoka kisika skozi koronarne arterije. Praviloma gre za akutno zaporo sklerotično spremenjenih koronarnih arterij (v 90 % primerov je vzrok KRVNI STRDEK).Kadar traja popolna zapora več kot 15 minut, preide ishemija v ishemično nekrozo srčne mišice; kasneje nekrotično tkivo nadomesti brazgotina iz vezivnega tkiva.

17. 04. 2023 23

RIZIČNI FAKTORJIK srčnemu infarktu so najbolj nagnjeni ljudje (v večjem številu moški) s preveliko telesno težo, povečanimi krvnimi maščobami, s putiko, tisti, ki so pod stalnim psihičnim pritiskom, ljudje, ki se manj gibljejo,…

17. 04. 2023 24

ZNAKI so odvisni predvsem od lege nekroze in od morebitne prejšnje oslabelosti srca in se med posamezniki močno razlikujejo. Pri 2/3 pacientov je prisotna močna

stiskajoča (srčna) bolečina, ki tudi ob mirovanju ne mine. Praviloma se pojavi za prsnico in traja več kot 30 minut, in ne popusti niti po 2-3 tabletah nitroglicerina. Nekateri tožijo o sevanju bolečine v spodnjo čeljust (vrat), ramena, nadlahti (lopatico), levo roko in v zgornji del trebuha. Bolečina je topa, tiščeča, včasih pekoča, nikoli pa ne zbadajoča.

Pojavijo se močan strah (smrtni strah), tesnoba in nemir.

Bolečino lahko spremljajo slabost, omotica, težka sapa, tudi izguba zavesti.

17. 04. 2023 25

Pulz je pospešen, lahko pa je upočasnjen ali celo normalen; Krvni tlak je lahko povišan, pa tudi znižan ali

normalen; Kardiogeni šok spremljajo bledica, hladne in

cianotične akre (nos, uhlji, prsti nog in rok), hladen znoj po telesu, hiter in komaj tipljiv pulz, pospešeno dihanje, nizek RR in spremenjena zavest.

Neznačilne težave so: neprijeten občutek, omotica, občutek utrujenosti in utesnjenosti.

INFARKT POTEKA TUDI NEOPAZNO!!!

17. 04. 2023 26

ZDRAVSTVENA NEGA

Ob ugodnem poteku se na koncu prvega tedna v prizadetem področju prične razraščati vezivno tkivo, ki v 4-6 tednih povsem nadomesti propadlo mišico. Posledica prebolelega infarkta je brazgotina.Zdravstvena nega je odvisna od stopnje obolenja, zapletov in starosti pacienta. Prve dni pacient leži v intenzivni koronarni enoti, kjer je priključen na monitoring, kar omogoča trajen nadzor vitalnih funkcij.Naloga tehnika zdravstvene nega je pomoč v vseh življenjskih aktivnostih tako dolgo, da se pacientu zdravstveno stanje izboljša.

17. 04. 2023 27

Soba mora biti zračna, mirna, zdravstvena nega poteka brez razburjanj in naglice.

Pacient mora prve ure popolnoma mirovati, zato poskrbimo za primerno lego, to je relaksacijski položaj z rahlo dvignjenim vzglavjem. Obračamo ga s pomočjo rjuhe. Posteljo urejamo zelo previdno, saj je vsak telesni napor lahko usoden.

Po dogovoru z zdravnikom pričnemo z mobilizacijo pacienta (2.-3. dan se začne rehabilitacija po infarktu). Dolgo ležanje in mirovanje v postelji je opuščeno. Le pri pacientih z zapleti, kot so motnje ritma, odpoved srca, se ležanje lahko podaljša. V tem primeru preprečujemo možnost nastanka razjede zaradi pritiska.

V začetku opravljamo posteljno kopel, ustno nego pa po vsakem obroku. Ko pacient prične svojo rehabilitacijo, lahko opravi osebno higieno sam (sprva še v postelji).

17. 04. 2023 28

Obroki hrane morajo biti v začetku poltekoči, količinsko skromni, lahko prebavljivi in pogostejši; z njimi pokrijemo pacientove potrebe po kalorijah.

Skrbimo za redno odvajanje blata, da preprečimo zaprtje in napenjanje ob izločanju. Za krajši čas pacientu vstavljamo črevesno cevko (če ga napenja), izločanje olajšamo z malimi oljnimi klizmami in odvajali po zdravnikovem naročilu.

Omejimo obiske, vstop v intenzivno nego in terapijo dovolimo za nekaj minut le najožjm svojcem.

Skrbno nadziramo infuzijsko terapijo in dovajanje kisika po nosnem katetru ali obrazni maski (upoštevamo zdravnikova n avodila) in pacienta opazujemo.

Pacient intravenozno dobiva močan analgetik zaradi hudih bolečin v prsih, lahko tudi nitroglicerin v obliki tablet in pomirjevala za umiritev psihične napetosti.

17. 04. 2023 29

Zdravnik predpiše fibrinolitično zdravilo, kadar so za to izpolnjeni pogoji (če je vzrok akutnega srčnega infarkta okluzivni- zapirajoči tromb na aterosklerotičnem plaku koronarne žile).S pacienti izvajamo individualne programe aktivnosti. Program predpiše zdravnik in določi obseg pomoči v zdravstveni negi in fizioterapiji.

Poteka v treh stopnjah:1. Mirovanje v postelji- le nekaj dni, nato

gibanje in posedanje v postelji;2. Počitek v naslanjaču in nato3. Hoja (najprej v sobi, nato po hodniku,

nazadnje po stopnicah).

17. 04. 2023 30

Pacienta rehabilitiramo po točno določenem programu (7- 21 dni). Pomembno ga je poučiti o bolezni (enako člane njegove družine) in odstraniti dejavnike tveganja (nikotin, stres, premalo gibanja, nepravilna prehrana) za nastanek koronarne arterioskleroze, kar zajema zdravljenje hipertonije, sladkorne bolezni, presnovnih motenj, ter znižanje holesterola.S pacientom se pogovorimo o zdravem načinu življenja v zvezi s telesno aktivnostjo in prehrano. Dobi naj tudi pisna navodila o rednih vajah. Svetujemo mu uravnoteženo hrano, ki ima malo sladkorja in holesterola. Pri zvišani telesni teži je potrebna redukcijska dieta, dokler ni dosežena normalna teža. Prepovemo mu kajenje in mu svetujemo, naj se izogiba stresnim situacijam.

17. 04. 2023 31

HIPERTENZIVNA SRČNA OBOLENJA

O hipertenzivni srčni bolezni govorimo, ko je srce povečano le zaradi dolgotrajno povišanega krvnega tlaka. Zaradi povečane obremenitve srca pri zvišanem krvnemm tlaku odebeli predvsem stena levega srčnega prekata, srce pa tudi v celoti hipertrofira. O volovskem srcu govorimo, kadar se srce tako poveča, da tehta 600 g in več. Tako srce lahko premaguje povečane telesne ali duševne obremenitve le do določene meje. Sčasoma se hipertenzivni bolezni lahko pridruži še katera od ishemičnih bolezni in to lahko privede do odpovedi srca.

17. 04. 2023 32

ARTERIJSKA HIPERTENZIJA – AH (ZVIŠAN KRVNI

TLAK)

Gre za sindrom z zvišanim sistoličnim in/ali diastoličnim krvnim tlakom. Lahko je tudi sindrom organske bolezni ali sistema, ki je vpleten v uravnavanje tlaka.Svetovna zdravstvena organizacija je definirala normalen krvni tlak od 100/60 do 140/90 mm Hg. Vrednosti do 160/95 so mejne, višje vrednosti pa pomenijo hipertonijo.AH je pri ljudeh najpogostejša bolezen obtočil in je eden glavnih dejavnikov tveganja za nastanek ter razvoj arterioskleroze.

17. 04. 2023 33

VZROKI SO: Dednost; Čezmerno uživanje soli; Pitje kave in kajenje; Pretirano pitje alkoholnih pijač; Telesna neaktivnost; Stres Obolenja ledvic, osrednjega in periffernega

živčevja in drugo.

17. 04. 2023 34

ZNAKI:

Veliko pacientov v začetku bolezni nima težav. Prvi znak je pogosto glavobol, sledi vrtoglavica, šumenje in zvonenje v ušesih, motnje motorike, senzibilitete, pacienti so v obraz rdeči, precej se potijo, hitro se utrudijo, so razburljivi in negotovi, pojavi se težka sapa, stenokardija. Posledico trajne arterijske hipertenzije na srcu imenujemo HIPERTENZIVNA SRČNA BOLEZEN, za katero sta značilni: Sprememba funkcije levega prekata; Hipertrofija levega prekata.

17. 04. 2023 35

ZDRAVSTVENA NEGA:

Pri pacientih z AH so pomembni podatki o njihovih življenjskih in prehrambnih navadah, stopnji telesne aktivnosti, življenjskem stilu, morebitnem kajenju, uživanju alkohola, pri ženskah pa podatek o jemanju kontracepcijskih tablet. Prav tako je pomembno redno tehtanje in merjenje krvnega tlaka, ki ga merimo vsaj 2x na dan. Če je razlika med obema meritvama več kot 5 mm Hg, tlak še vedno zmerimo. Dobrodošle so meritve, ki jih preiskovanec zmeri doma.Pacientu svetujemo zmanjšanje telesne teže, če je predebel, saj s tem znižamo tudi krvni tlak. Svetujemo mu zmernost v uživanju soli, zasičenih maščob in alkohola.

17. 04. 2023 36

Priporočamo redne telesne vaje, saj tudi aktivnost znižuje krvni tlak.Predpisana zdravila za znižanje tlaka morajo pacienti redno jemati po zdravnikovem navodilu, saj bo le tako zdravljenje uspešno.

17. 04. 2023 37

ZAPLETI PRI SRČNIH OBOLENJIH SO:

Popuščanje srca, pljučni edem; Kardiogeni šok; Motnje srčnega ritma.

17. 04. 2023 38

POPUŠČANJE SRCA- SRČNA INSUFICIENCA

Je stanje, pri katerem je zaradi nepravilnosti v delovanju srca njegov minutni volumen premajhen za pravilno cirkulacijo krvi. To oviro srce s povečanim delovanjem najprej kompenzira. Dodatni napori in okvara srčne mišice pa vodijo v vedno večje popuščanje srca.

17. 04. 2023 39

Odpoved srca delimo na odpoved levega prekata, desnega prekata, ali odpoved obeh prekatov.Povzročijo jo različne bolezni, ki prizadenejo srce, kot je arterijska hipertenzija, koronarna arterioskleroza, akutni miokardni infarkt. Znaki srčnega popuščanja so posledica zastoja krvi v različnih organih.

17. 04. 2023 40

ZNAKI AKUTNEGA POPUŠČANJA LEVEGA PREKATA SO bledica kože s cianozo na periferiji, hladen znoj, oteženo in pospešeno dihanje, pospešen pulz, visok krvni tlak, ortopneja, pacient pogosto kašlja, izmeček je penast in krvavo obarvan. V napredovanju stanja lahko pride do pljučnega edema.Pri pljučnem edemu izstopa krvna tekočina v alveole. Nastopi resno akutno stanje. Obraz in predvsem oči izražajo smrtni strah. Nezdravljen pacient lahko umre v pol ure…

17. 04. 2023 41

ZNAKI POPUŠČANJA DESNEGA SRCA so posledica zastoja krvi v velikih žilah in organih, ki izlivajo svojo kri v te velike vene, nabrekla jetra, bolečine v zgornjem delu trebuha, bljuvanje, oligurija, nabrekle vratne vene, edemi gležnjev (pri ležečih pacientih v predelu križa in stegen), kasneje trupa in zgornjih okončin.Tekočina se nabira tudi v telesnih votlinah (trebušni votlini- ascites).

17. 04. 2023 42

KARDIOGENI ŠOKJe najhujši primer srčne odpovedi, stanje premajhne prekrvavitve organov in preskrbe s kisikom, ki brez zdravljenja vodi do nepopravljivih okvar življenjsko pomembnih organov in se konča s smrtjo.

17. 04. 2023 43

MOTNJE SRČNEGA RITMASo pogoste pri akutnem srčnem infarktu. Najnevarnejše so aritmije srčnega prekata, posebno prekatna fibrilacija, ki zahteva takojšnjo defibrilacijo. Zaradi tega je pacient prve dni v intenzivni negi in terapiji, stalni EKG- nadzor pa omogoča hitro prepoznavanje motenj in ustrezno zdravljenje.

17. 04. 2023 44

ZDRAVSTVENA NEGAZdravstvena nega pacienta s popuščanjem srca je kompleksna in namenjena razbremenitvi srca. Pacient v akutnem stanju sodi v sobo za intenzivno nego in terapijo. Negovalni načrt je vedno individualen. Usmerjeni smo v pomoč pri življenjskih aktivnostih in k izvajanju terapije in posegov po zdravnikovem naročilu.

17. 04. 2023 45

Mirovanje v postelji je potrebno v akutnem stanju odpovedi srca. Pacienta namestimo v visoko sedeči položaj, saj je to edini položaj, v katerem lahko diha. Ker ves čas sedi, mu podložimo ramena.

Posteljo urejata vedno dve osebi, in to po širini. Razjede zaradi pritiska preprečujemo z nameščanjem pripomočkov za razbremenitev na ogroženih mestih (blazine ROCHO, ovčja koža, antidekubitor) in z menjavanjem položaja v postelji (če je to možno).

Zaradi slabe cirkulacije krvi kožo skrbno umivamo, jo pogosto masiramo in mastimo, da ostane voljna in elastična. Usta izpiramo po vsakem obroku hrane. Slabotnemu pacientu odstranimo umetne zobe.

17. 04. 2023 46

Pacienta oblečemo v udobno bolniško perilo, da ga ne utrujamo pri oblačenju. Navadno ga rado zebe, zato poskrbimo za primerno temperaturo in vlažnost zraka v bolniški sobi, zračenje prostora; če ga še zebe, ga lokalno ogrevamo.

Pacienta v stanju mirovanja hranimo z dietno hrano, ki jo predpiše zdravnik. Hranimo ga pogosto, a z majhnimi zalogaji in počasi, da lahko hrano dobro prežveči in ob tem mirno diha. Vsakdanji obrok tekočine odredi zdravnik.

Zaprtje je v dobi mirovanja pogostejše (zaradi mirovanja in majhnih obrokov lahko prebavljive hrane), kasneje ga preprečujemo z živili, ki vsebujejo veliko balastnih snovi, in z masažo trebuha. V primeru zaprtja zdravnik odredi odvajala.

Zdravljenje z diuretiki vpliva na povečano izločanje seča, zato spremljamo izločeno količino seča (diurezo) in pacientu pomagamo pri izločanju. Bilanco tekočin skrbno merimo in beležimo.

17. 04. 2023 47

Kadar pacient ni priključen na monitoring, večkrat dnevno merimo pulz, krvni tlak in opazujemo dihanje. Pomagamo mu pri izkašljevanju. Pacienta pogosto tehtamo, saj nenaden porast (ali več kot 200 g dnevno) telesne teže pomeni zadrževanje vode v telesu.

17. 04. 2023 48

Po aplikaciji kisika in zdravil pacienta skrbno opazujemo (kardiotoniki za jačanje srčne mišice lahko delujejo toksično).

Ob izboljšanju zdravstvenega stanja pacienta postopno navajamo na samooskrbo in vstajanje.

17. 04. 2023 49

BOLEZNI OŽILJA

17. 04. 2023 50

OBOLENJA PERIFERNIH ARTERIJ

Pri motnjah arterijske prekrvavitve je v ospredju nezadostna oskrba tkiv s kisikom. Najpogostejši rizični faktorji obolenja arterij so: debelost, kajenje, sladkorna bolezen, zvišan krvni tlak,…ARTERIOSKLEROZA ŽIL je degenerativni proces, ki z nalaganjem maščob, ogljikovih hidratov, določenih krvnih sestavin, vezivnega tkiva in kalcija v prvi vrsti prizadene arterijsko intimo.

17. 04. 2023 51

Arterioskleroza, ki se kaže na različne načine, npr. kot koronarna insuficienca, je pogosto bolezen arterij spodnjih okončin.Možganska kap ali srčni infarkt sta najpogostejša vzroka smrti v razvitih državah. Navadno je bolečina prvi znak nezadostnega arterijskega pretoka.

17. 04. 2023 52

OBOLENJE VEN- VENSKA TROMBOZA

Je delna ali popolna zamašitev ene ali več ven s strdkom. Venska tromboza nastane pogosteje na spodnjih okončinah, npr. po dalj časa trajajočem popolnem mirovanju, po večjih abdominalnih operacijah, pri imobilizaciji z mavcem,…Površinski tromboflebitis je posledica vnetnih sprememb žilne stene, ki nastane ob trombusu.Tromboflebitis globokih ven se pojavi z vsemi znaki vnetja le na eni nogi (bolečina, oteklina, rdečina, povišana temperatura in pulz).

17. 04. 2023 53

ZDRAVSTVENA NEGA

Pri površinskem tromboflebitisu dajemo po zdravnikovem naročilu na nogo obkladke in jo namažemo z antikoagulantnim mazilom. Uda ne smemo masirati.Pri globokem tromboflebitisu je potrebno mirovanje.Tehnik zdravstvene nege mora pacientu: Zagotoviti osnovne življenjske potrebe

(osebna higiena, prehrana, pitje, izločanje, gibanje,…);

obolelo okončino dvigniti (na opornico ali blazine) in jo opazovati;

Meriti in beležiti VF, obseg okončine; Dajati predpisano terapijo.

17. 04. 2023 54

VARICE- KRČNE ŽILE

17. 04. 2023 55

KRČNE ŽILE (VARICE) so zvite, žepasto oblikovane razširjene vene površinskega venskega sistema nog. Vpliv na njihov nastanek imajo dolgotrajno stoječe delo, večkratna nosečnost, prevelika telesna teža, preozka oblačila (hlače), družinska nagnjenost,… Pri ženskah so varice pogostejše .

17. 04. 2023 56

ZDRAVSTVENA NEGA

Ločimo: Konzervativno zdravljenje- skleroziranje

varic; operativno zdravljenje- odstranitev

varikozne vene.Pomembno je preprečevati nastanek krčnih žil, zato priporočamo: Zdrav način življenja in prehrane; opustitev kajenja; uporabo kompresijskih nogavic; Pospešitev prekrvavitve z rednim gibanjem

(plavanje, kolesarjenje, telovadba, hoja,…).

17. 04. 2023 57

VELIKO

ZDRAVJA!!!