16
1 “Bonang, O etla a le mo marung, mme matlho otlhe a tla mmona.” Tshenolo 1:7 BONANG O ETLA BONANG O ETLA KA GA BUKANA E Go na le mefuta e le mentsi ya dikereke (diphuthego) mo lefatsheng, e yotlhe e ipolelang fa e dumela e bile e ruta Baebele. Diphuthego tse tsotlhe di na le dithuto dingwe tse di farologaneng, mme le fa go ntse jalo, diphuthego tse tsotlhe, di ruta dingwao dingwe tse di itiretsweng ke batho. Lekgotla la Lefatshe la Dikereke (World Council of Churches) le makgotla a mangwe a dikereke ga a bolo go dira dingwaga di le dintsi go dira gore dikereke tsotlhe di kopanngwe ke go nna le ditumelo tse di tshwanang. Mo bogompienong, maiteko a ga a ise a nne le katlego e e feletseng. O newa bukana e go go thusa go tsaya ditshwetso tse di siameng mo botshelong jo, gore o ipaakanyetse botshelo jo bo sa khutleng jo bo tlisiwang ke go tla ga bobedi ga Morena wa rona Jesu Keresete. Botlhokwa jwa go ithuta Baebele Baebele e na le bosupi jwa go re e tswa kwa Modimong. Ga go buka epe e e ka arabang dipotso tsa tlhaloganyo, kgotsa ya kgotsofatsa dikeletso tsa pelo jaaka Baebele. E kwadilwe go ka balwa mo motlheng mongwe le mongwe le seemo sa botshelo, e bile e tletse kitso e e sedifatsang tlhaloganyo e be e itshepisa mowa. Re na le tshenolelo ya Modimo o o tshelang mo Baebeleng. E na le nonofo ya go fetola botshelo fa e amogelwa ka tumelo. Mo ditsong tsotlhe tsa yone, e ne e okangwe ke letsogo la Modimo, mme la e bolokela lefatshe. Ka tsela e lefatshe le fiwa lefoko la Modimo, le le baakanyetsang gore go fiwe molaetsa wa bofelo wa mafoko a a molemo go batho botlhe, le go fedisa puso ya boleo le go bowa gape ga Morena mo kgalalelong “Mafoko a a Molemo a, a bgosi, a tla rerwa mo lefatsheng lotlhe, go nna tshupo mo merafeng yotlhe; foo ke gone bokhutlo bo tla tlang.” Mathaio 24:14 Baebele ga e na molekane jaaka kaedi. E fa kagiso e e ritibetseng mo go dumeleng, le tsholofelo e e nitameng ya bokamoso. E rarabolola mathata a magolo a botshelo le phelelo, gape e tlhotlheletsa go nna le botshelo jwa boitsheko, bobelotelele, le go dira molemo. E tlatsa pelo ka lorato lwa Modimo le keletso ya go direla ba bangwe molemo, mme ka jalo e ba baakanyetse go nna mosola mo lefatsheng leno le mo legaeng le le kwa legodimong. E ruta botlhokwa jwa mowa ka go senola tlhwatlhwa e e duetsweng go o rekolola. E itsise molemo osi o o itseweng wa boleo, mme e fa taolo yosi e e itekanetseng ya boitshwaro e e kileng ya fiwa. E bolela ka isago le iketleetso e e tlhokafalang go kopana najo. E dira gore re nne pelokgale go emela tshiamo e bile e tshegetsa mowa mo pitlaganong le mo tlhokofatsong. Dikwalo tsotlhe tse di boitshepo di siametse eng? “Lokwalo longwe le longwe lo lo kwadilweng ka tlhotlheletso ya Modimo, lo bile lo molemo go ruta, le go kgalemela le go sokolola, le go kaela ka tshiamo. 2 Timotheo 3:16 Maikaelelo a Modimo e ne e le eng fa o naya dikwalo? Gore motho wa Modimo a tle a nne boitekanelo, a iketleeletse ruri tiro nngwe le nngwe e e molemo.” Temana 17 Batho ba ba neng ba buelela Modimo jaana, ba ne ba kaelwa mang? “Gonne ga go polelelopele epe e e kileng ya tla ka go rata ga motho fela; mme go bua ga batho go tswa mo Modimong, ka ba tlhotlhelediwa ke Mowa o o Boitshepo. 2 Petere 1:21 Maikaelelo a go kwala dikwalo e ne e le eng? “Gonne dilo tsotlhe tse di kwadilweng gale, di kwadilwe gore di re rute, gore re bone tsholofelo ka pelotelele le ka kgomotso ya dikwalo.” Baroma 15:4 Keresete o ne a reng ka ga go ithuta dikwalo? “Lo a tle lo fukutse [ithute] dikwalo, ka lo itlhoma lo na le botshelo jo bo sa khutleng mo go tsone; tseo ke tsone di supang ka ga me.” Johane 5:39 Tumelo ya ga Isaia e ne e nitame mo lefokong la Modimo go le kae? “Bojang bo tle bo omelele, sethunya se swabe; mme lefoko la Modimo wa rona le tla nna ka bosakhutleng.” Isaia 40:8 Keresete o file barutwa ba gagwe lesego lefe le legolo morago ga tsogo ya gagwe? “Foo a rarabolola tlhaloganyo ya bone gore ba tlhaloganye dikwalo” Luke 24:45. Nonofo mo Lefokong la Modimo Keresete o ne a kgalemela jang batho ba ba neng ba sa tlhaloganye dikwalo le mororo ba ne ba tlwaetse mokwalo wa tsone? “Mme Jesu a ba fetola a re: ‘Lo a timela ka lo sa itse dikwalo le nonofo ya Modimo.’” Mathaio 22:29. Jesu o rile ke bo mamg ba ba segofetseng? “Mme ene a re: ‘Ee, mme bogolo go sego ba ba utlwang lefoko la Modimo, ba le boloka.” Luke 11:28 Ke kobamelo ya mofuta ofe e e tsalwang ke dithuto tsa maaka? “Ba nkobamelela lefela, ka e a tle e re ba ruta, dithuto tsa bone e be e le dipolelo tsa batho fela.” Mathaio 15:9 Batho bangwe ba tla tsiediwa ke dithuto dife mo malatsing a bofelo? “Mowa o bua ka thanolo gore, mo metlheng ya morago, bangwe ba tla tenega mo tumelong, ba tlhokomela mewa e e timetseng le dithuto tsa badimo.” 1Timotheo 4:1. Bona Petere 2:1 Batho ba tla reetsa mang? “Gonne motlha o tla tla o ba se kitlang ba iteseletsa go utlwa thuto e e itekanetseng ka one; mme e re ka ba le ditsebe tse di babanyegang, ba tla ikgobokanyetsa baruti ba ba ka fa dikgatlhegong tsa bone. Ba tla itsubula mo boammaaruring, ba fapogela kwa mainaneng.” 2 Timotheo 4:3-4 Re ka lemoga jang fa go na le boammaaruri mo dithutong dingwe? “Mme lekang dilo tsotlhe; sone se se molemo lo se tshware thata.” 1 Bathesalonika 5:21 Dikwalo di kgona go direla motho yo o dumelang mo go tsone eng? “Le jaaka dikwalo tse di boitshepo o sale o di itse go tswa bonyaneng jwa gago, e le tse di nonofileng go go tlhalefisetsa polokong, ka tumelo e e mo go Keresete Jesu.” 2 Timotheo 3:15. Re tla itshepisiwa ka eng? “Ba itshepise mo boammaruring; lefoko la gago ke boammaaruri. Johane 17:17. Barutwa ba ga Jesu ke bo mang, le gone ke tiro efe ya tshegofatso e boammaaruri bo e direlang batho ba ba bo amogelang? “Fa lo nna mo lefokong la me, foo lo bo lo le barutwa ba me ruri; lo tla itse boammaaruri mme boammaaruri bo tla lo golola.” Johane 8:31-32. Lefoko la Modimo le ntse jang? “Gonne lefoko la Modimo le tshedile, le tlhaga, le bogale go feta ditšhaka tsotlhe tse di magale mabedi, mme le tlhabe le ye go kgaoganya pelo le mowa, ditokololo le moko, le bofefo go lemoga megopolo le maikaelelo a pelo.” Bahebere 4:12 Badumedi ba ntlafadiwa ka eng? “Lona lo setse lo le bantle le jaana, ka ntlha ya lefoko le ke le buileng le lona.” Johane 15:3. Lekau le ka ntlafatsa tsela ya lone jang?

BONANG O ETLA - infonominfonom.com.ar/multi/multi/setBhc.pdf1 “Bonang, O etla a le mo marung, mme matlho otlhe a tla mmona.” Tshenolo 1:7 BONANG O ETLA KA GA BUKANA E Go na le

  • Upload
    others

  • View
    5

  • Download
    0

Embed Size (px)

Citation preview

Page 1: BONANG O ETLA - infonominfonom.com.ar/multi/multi/setBhc.pdf1 “Bonang, O etla a le mo marung, mme matlho otlhe a tla mmona.” Tshenolo 1:7 BONANG O ETLA KA GA BUKANA E Go na le

1

“Bonang, O etla a le momarung, mme matlhootlhe a tla mmona.”

Tshenolo 1:7

BONANG O ETLABONANG O ETLAKA GA BUKANA E

Go na le mefuta e le mentsi ya dikereke(diphuthego) mo lefatsheng, e yotlhe eipolelang fa e dumela e bile e rutaBaebele. Diphuthego tse tsotlhe di na ledithuto dingwe tse di farologaneng, mmele fa go ntse jalo, diphuthego tse tsotlhe,di ruta dingwao dingwe tse di itiretswengke batho.

Lekgotla la Lefatshe la Dikereke (WorldCouncil of Churches) le makgotla amangwe a dikereke ga a bolo go diradingwaga di le dintsi go dira gore dikereketsotlhe di kopanngwe ke go nna leditumelo tse di tshwanang. Mobogompienong, maiteko a ga a ise a nnele katlego e e feletseng.

O newa bukana e go go thusa go tsayaditshwetso tse di siameng mobotshelong jo, gore o ipaakanyetsebotshelo jo bo sa khutleng jo bo tlisiwangke go tla ga bobedi ga Morena wa ronaJesu Keresete.

Botlhokwa jwa go ithutaBaebele

Baebele e na le bosupi jwa go re e tswakwa Modimong. Ga go buka epe e e kaarabang dipotso tsa tlhaloganyo, kgotsaya kgotsofatsa dikeletso tsa pelo jaakaBaebele. E kwadilwe go ka balwa momotlheng mongwe le mongwe le seemosa botshelo, e bile e tletse kitso e esedifatsang tlhaloganyo e be e itshepisamowa.

Re na le tshenolelo ya Modimo o otshelang mo Baebeleng. E na le nonofoya go fetola botshelo fa e amogelwa katumelo. Mo ditsong tsotlhe tsa yone, ene e okangwe ke letsogo la Modimo,mme la e bolokela lefatshe.

Ka tsela e lefatshe le fiwa lefoko laModimo, le le baakanyetsang gore gofiwe molaetsa wa bofelo wa mafoko a amolemo go batho botlhe, le go fedisapuso ya boleo le go bowa gape gaMorena mo kgalalelong “Mafoko a aMolemo a, a bgosi, a tla rerwa molefatsheng lotlhe, go nna tshupo momerafeng yotlhe; foo ke gone bokhutlobo tla tlang.” Mathaio 24:14

Baebele ga e na molekane jaaka kaedi.E fa kagiso e e ritibetseng mo godumeleng, le tsholofelo e e nitameng yabokamoso. E rarabolola mathata amagolo a botshelo le phelelo, gape e

tlhotlheletsa go nna le botshelo jwaboitsheko, bobelotelele, le go diramolemo. E tlatsa pelo ka lorato lwaModimo le keletso ya go direla babangwe molemo, mme ka jalo e babaakanyetse go nna mosola molefatsheng leno le mo legaeng le le kwalegodimong. E ruta botlhokwa jwa mowaka go senola tlhwatlhwa e e duetswenggo o rekolola. E itsise molemo osi o oitseweng wa boleo, mme e fa taolo yosie e itekanetseng ya boitshwaro e e kilengya fiwa. E bolela ka isago le iketleetso ee tlhokafalang go kopana najo. E diragore re nne pelokgale go emela tshiamoe bile e tshegetsa mowa mo pitlaganongle mo tlhokofatsong.

Dikwalo tsotlhe tse di boitshepo disiametse eng?

“Lokwalo longwe le longwe lo lokwadilweng ka tlhotlheletso ya Modimo,lo bile lo molemo go ruta, le go kgalemelale go sokolola, le go kaela ka tshiamo. 2Timotheo 3:16

Maikaelelo a Modimo e ne e le engfa o naya dikwalo?

Gore motho wa Modimo a tle a nneboitekanelo, a iketleeletse ruri tiro nngwele nngwe e e molemo.” Temana 17

Batho ba ba neng ba buelelaModimo jaana, ba ne ba kaelwamang?

“Gonne ga go polelelopele epe e ekileng ya tla ka go rata ga motho fela;mme go bua ga batho go tswa moModimong, ka ba tlhotlhelediwa ke Mowao o Boitshepo. 2 Petere 1:21

Maikaelelo a go kwala dikwalo e ne

e le eng?“Gonne dilo tsotlhe tse di kwadilweng

gale, di kwadilwe gore di re rute, gore rebone tsholofelo ka pelotelele le kakgomotso ya dikwalo.” Baroma 15:4

Keresete o ne a reng ka ga go ithutadikwalo?

“Lo a tle lo fukutse [ithute] dikwalo, kalo itlhoma lo na le botshelo jo bo sakhutleng mo go tsone; tseo ke tsone disupang ka ga me.” Johane 5:39

Tumelo ya ga Isaia e ne e nitame molefokong la Modimo go le kae?

“Bojang bo tle bo omelele, sethunyase swabe; mme lefoko la Modimo warona le tla nna ka bosakhutleng.” Isaia40:8

Keresete o file barutwa ba gagwelesego lefe le legolo morago ga tsogoya gagwe?

“Foo a rarabolola tlhaloganyo ya bonegore ba tlhaloganye dikwalo” Luke 24:45.

Nonofo mo Lefokong laModimo

Keresete o ne a kgalemela jangbatho ba ba neng ba sa tlhaloganyedikwalo le mororo ba ne ba tlwaetsemokwalo wa tsone?

“Mme Jesu a ba fetola a re: ‘Lo a timelaka lo sa itse dikwalo le nonofo yaModimo.’” Mathaio 22:29.

Jesu o rile ke bo mamg ba basegofetseng?

“Mme ene a re: ‘Ee, mme bogolo gosego ba ba utlwang lefoko la Modimo,ba le boloka.” Luke 11:28

Ke kobamelo ya mofuta ofe e e

tsalwang ke dithuto tsa maaka?“Ba nkobamelela lefela, ka e a tle e re

ba ruta, dithuto tsa bone e be e le dipolelotsa batho fela.” Mathaio 15:9

Batho bangwe ba tla tsiediwa kedithuto dife mo malatsing a bofelo?

“Mowa o bua ka thanolo gore, mometlheng ya morago, bangwe ba tlatenega mo tumelong, ba tlhokomelamewa e e timetseng le dithuto tsabadimo.” 1Timotheo 4:1. Bona Petere 2:1

Batho ba tla reetsa mang?“Gonne motlha o tla tla o ba se kitlang

ba iteseletsa go utlwa thuto e eitekanetseng ka one; mme e re ka ba leditsebe tse di babanyegang, ba tlaikgobokanyetsa baruti ba ba ka fadikgatlhegong tsa bone. Ba tla itsubulamo boammaaruring, ba fapogela kwamainaneng.” 2 Timotheo 4:3-4

Re ka lemoga jang fa go na leboammaaruri mo dithutong dingwe?

“Mme lekang dilo tsotlhe; sone se semolemo lo se tshware thata.” 1Bathesalonika 5:21

Dikwalo di kgona go direla mothoyo o dumelang mo go tsone eng?

“Le jaaka dikwalo tse di boitshepo osale o di itse go tswa bonyaneng jwagago, e le tse di nonofileng go gotlhalefisetsa polokong, ka tumelo e e mogo Keresete Jesu.” 2 Timotheo 3:15.

Re tla itshepisiwa ka eng?“Ba itshepise mo boammaruring; lefoko

la gago ke boammaaruri. Johane 17:17.Barutwa ba ga Jesu ke bo mang, le

gone ke tiro efe ya tshegofatso eboammaaruri bo e direlang batho baba bo amogelang?

“Fa lo nna mo lefokong la me, foo lobo lo le barutwa ba me ruri; lo tla itseboammaaruri mme boammaaruri bo tlalo golola.” Johane 8:31-32.

Lefoko la Modimo le ntse jang?“Gonne lefoko la Modimo le tshedile,

le tlhaga, le bogale go feta ditšhakatsotlhe tse di magale mabedi, mme letlhabe le ye go kgaoganya pelo le mowa,ditokololo le moko, le bofefo go lemogamegopolo le maikaelelo a pelo.”Bahebere 4:12

Badumedi ba ntlafadiwa ka eng?“Lona lo setse lo le bantle le jaana, ka

ntlha ya lefoko le ke le buileng le lona.”Johane 15:3.

Lekau le ka ntlafatsa tsela ya lonejang?

Page 2: BONANG O ETLA - infonominfonom.com.ar/multi/multi/setBhc.pdf1 “Bonang, O etla a le mo marung, mme matlho otlhe a tla mmona.” Tshenolo 1:7 BONANG O ETLA KA GA BUKANA E Go na le

2

“Ana motho wa lekau o tla ntlafatsatsela ya gagwe ka eng? Ka go etlhokomela ka fa lefokong la gago.”Pesalema 119:9.

Botlhokwa Jwa ThapeloMopesalema (moopedi) a reng fa a

bua le Modimo?“Wena yo o utlwang thapelo, nama

yotlhe e tla tla kwa go wena.” Pesalema65:2.

Re solofediwa masego a re atlhokang mo godimo ga mabaka afe?

“Lopang, mme lo tla newa; batlang,mme lo tla bona; kgwanyakgwanyang,mme lo tla bulelwa. Gonne mongwe lemongwe yo o lopang o a amogela; le yoo batlang o a bona; mme go bulelwe yoo kgwanyakgwanyang.” Mathaio 7:7-8.

Ela tlhôkô – Thapelo ke go bulelaModimo pelo jaaka motho a a tle a direle tsala. Thapelo ga e fetole Modimo, fae se go re fetola le go fetola tsela e redirisanang le Modimo ka yone. E re bayamo tseleng ya masego le mo seemongsa tlhaloganyo se mo go sone Modimo oka re nayang dikopo tsa rona ka dinakotsotlhe le ka pabalesego.

Mopesalema a re Modimo ga o ne oreetsa dithapelo tsa rona fa go na leMabaka afe?

“Fa nkabo ke ne ka tsaya boikepo tsiamo pelong ya me, Johofa o ne a tla se kea reetse.” Pesalema 66:18. Bona Isaia59:1-2; Jakobe 4:3

Solomone a re dithapelo tsa gamang ke sefediosapelo kgotsamakgapha?

“Yo o ithuhulang, gore a se utlwemolao, le e leng one morapelo wa gagweke sefedisapelo fela.” Diane 28:9

Keresete o re rutile gore re rapelelebomang?

“Mme nna ke lo raya ke re: Ratangbaba ba lona, lo rapelele ba ba lobogisang.” Mathaio 5:44

Re ka falola thaelo jang?Lebelelang, lo rapele, gore lo se tsene

mo thaelong; mowa one o tlhaga, mmenama e bokoa.” Mathaio 26:41

Motho o tshwanetse go kopa janggore a tle a amogele?

“A a lope ka tumelo, a sa belaele sepe;gonne yo o belaelang o tshwana lemakhubu a lewatle a a kgweediwang, aphailakwa ke phefo. Ka go bo motho yooa a se gopole gore o tla amogela sengwemo Moreneng.” Jakobe 1:6-7. BonaMareko 11:24

Ela tlhôkô – Thapelo ke sekopololokgotsa senotlolo mo seatleng sa tumelogo bula sefalana sa legodimo kwa gobeilweng mahumo a a senang tekano aMothatiyotlhe.

Re gakololwa go lebelela eng?

“Bokhutlo jwa dilo tsotlhe bo gaufi: kegone lo nneng le maikutlo a aitekanetseng, lo ikgape gore lo bone goineela mo thapelong.” 1 Petere 4:7.

Re tshwanetse go rapela ga kae?“Lo rapeleng ka go bisa go khutla.” 1

Bathesalonika 5:17; “lo nnele ruri mothapelong” Baroma 12:12.

Tlhôlô Le MotlhodiKe mang yo o tlkhodileng

magodimo le lefatshe?“E rile mo tshimologong, Modimo wa

tlhola legodimo le lefatshe.” Genesise 1:1Modimo o dirile jang gore

magodimo le lefatshe di nne teng?“Magodimo a dirilwe ka lefoko la ga

Jehofa; le lesomosomo lotlhe le le mo goone ka mowa wa molomo wa gagwe. . .Gonne o ne a bua, mme ga dirala; a laolamme ga ema ka tlhomamo.” Pesalema33:6-9.

Modimo o tlhodile dilo tsotlhe kamang?

“Gonne dilo tsotlhe di bopilwe mo goene, tse di kwa magaodimong, le tse dimo lefatsheng, dilo tse di bonalang le tsedi sa bonaleng, le fa e ka ne e le mannoa magosi, kgotsa magosi, kgotsamagosana, kgotsa mebuso, dilo tsotlhedi bopilwe ke ene, di bile di bopetsweene.” Bakolosa 1:16. Johane 1:3 BonaBahebere 1:1-2.

Maikaelelo-magolo a Modimo e nee le eng fa o ne o bopa lefatshe?

“Gonne go bua jaana Jehofa yo otlhodileng magodimo; ke ene Modimo; oo bopileng lefatshe wa le dira; o ne wa letlhomamisa; o ne o se ka wa le tlholelalefela, wa lebopela go ungwa.” Isaia45:18.

Modimo o ne wa tsaya kae batho baba neng ba tla nna mo lefatsheng le ole tlhodileng?

“Jehofa Modimo a bopa motho ka lorolelwa mmu, a budulela mowa wa botshelomo dinkong tsa gagwe; motho a diregamowa o o tshedileng.” Genesise 2:7.

Motho o tlhodilwe mo setshwanongsa ga mang?

“Modimo wa tlhola motho mosetshwanong sa one tota, wa mo tlholamo setshwanong sa Modimo; wa batlhola nona le tshadi.” Genesise 1:27.

Dilo tsotlhe di tlhodilwe keKeresete.

“Gonne dilo tsotlhe di bopilwe mo goene, tse di kwa magaodimong, le tse dimo lefatsheng, dilo tse di bonalang le tsedi sa bonaleng, le fa e ka ne e le mannoa magosi, kgotsa magosi, kgotsamagosana, kgotsa mebuso, dilo tsotlhedi bopilwe ke ene, di bile di bopetswe ene;e bile ene o ntse pele ga dilo tsotlhe, dilotsotlhe di bile di tshwaraganye mo go ene.

Ke ene tlhogo ya mmele, e bongphuthego; ene yo e leng tshimologo, lemotsalwapele go tswa mo baswing; goremo dilong tsotlhe ene a bone boemo jobo kwa pele. Bakolosa 1:16-18.

Ke mokwalo ofe o o bolelang katlhamalalo fa nonofo e e tlhodileng ele yone e e fetolang modumedi?

“Gonne re tiro ya one, re bopetsweditiro tse di molemo mo go Keresete Jesu,tse Modimo o di baakantseng gale gorere sepele mo go tsone.” Baefeso 2:10.

Tshimologo Ya BoikepoTshukatshukano e e fa gare ga ga

Keresete le Saatane e tlhalosiwajang?

“Mme ga nna twa mo legodimong;Mikaele le baengele ba gagwe babololela kgogela, ba ya go tlhabana nayo.Kgogela ya tlhabana e na le baengeleba yone, mme ba se ka ba fenya, le goneba se ka tlhola ba nna le bonno molegodimong. Mme kgogela e kgolo, nogaya bogologolo ya piriganngwa, yone e ebidiwang Diabolo le Saatane, motsietsiwa lefatshe lotlhe; ya piraganyediwa kookwa lefatsheng, le baengele ba yone bapiriganyediwa kwa tlase nayo.” Tshenolo12:7-9

Ela tlhôkô – Tshukatshukano e esimologile kwa legodimong mme e bile etswelela pele mo lefatsheng.

Sebe kgotsa boleo bo simologilemo go mang?

“Yo o dirang boleo ke oo rra Diabolo;gonne Diabolo o sa le a leofa motshimologong.”1 Johane 3:8.

Diabolo o simolotse go nna mmolaileng?

“Lo ba ga rraeno Diabolo, le dithato tsaga rraeno ke tsone tse lo ratang go didira. Ene o sa le a nna mmolai le motshimologong, mme a se ka a ema moboammaaruring, ka go ne go se naboammaaruri mo go ene. ”Johane 8:44.

A Saatane o ne a na le boleo kadinako tsotlhe?

“E sa le ka letsatsi le o tlhodilweng kalone o ntse o itekanetse fela, ga tsamayatshiamololo ya fitlhelwa mo go wena.”Esekiele 28:15.

Mafoko a a fitlhelwang mo go Johane8:44 a gore o ne a se “moboammaaruring” a supa gore Saatane okile a be a itkanetse ka nako nngwe legone ale mo boammaruring. Petere o buaka “baengele ba ba leofileng” (bona 2Petere 2:4); gape Jute o bua ka“baengele ba ba sa tshegetsang bonnojwa bone jwa pele.” Juta 6. Baengele baba kile ba bo ba le boemo jo bo senangboleo.

Ke mafoko afe a ga Keresete a abayang maikarabelo a tshimologo ya

boleo mo go Saatane le baengele bagagwe?

“Foo e tla raya le bone ba ba ka faletsogong la yone la molema e re:‘tlogang fa go nna, bahutsegi ke lona, loyeng molelong o o sa khutleng, o obaakanyeditsweng diabolo le baengeleba gagwe.” Mathaio 25:41.

Pharologanyo ya gaSaatane le Keresete

Ke eng se se neng sa dira goreSaatane a leofe, a nne tsuulolo, a boa we?

“Pelo ya gago e ne e itsholeditse kantlha ya bontle jwa gago, o bodisebotlhale jwa gago ka ntlha ya phatsimoya gago” Esekiele 28:17. “Ee, wena o neo itheile mo pelong ya gago wa re: ‘Ketla tlhatlhogela kwa legodimong, ke bayasedulo sa me godimo ga dinaledi tsaModimo, ke nna mo thabeng yakgobokano ya Modimo kwa kgakalantlheng ya bokone…. Ke itekanya leMogodimodimo” Isaia 14:13-14.

Ke eng diphutso di ne tsa neelwalefatshe ka nako e?

“A tatlhego wee ya lona ba lo agilengmo lefatsheng le mo lewatleng; ka gonnediabolo o fologetse koo go lona, a tletsebogale jo bogolo ka a itse gore sebakasa gagwe se sekhutshwane.”Tshenolo12:12. “Ke bonye Saatane a wa jaakalogadima kwa legodimong” Luke10:18.

Go Wa Ga MothoSebe le loso di tsene leng mo

lefatsheng?“Ke gone, jaaka boleo bo tsene mo

lefatsheng ka motho a le mongwe fela,le loso ka boleo; mme jalo loso lwa fetelamo bathong botlhe, ka botlhe ba leofile.”Baroma 5:12

Modimo o atlhotse Kaine yo e ne ele moleofi ka mafoko afe?

“A ga ke re, fa o dira sentle, o tlaamogelesega? Mme fa o sa dire sentle,boleo bo ipobile fa mojakong…. Jehofaa re; ‘Ana o dirile eng? Lentswe la madia ga monnao le mpitsa le tswa mommung. Jaanong o hutsitswe ke mmu.”Genesise 4:7-11

Ke phutso efe ya bobedi e e nengya tla ka ntlha ya polao ya ntlha?

“Jehofa a re….. o hutsitswe ke mmu,o o atlhamololtseng molomo wa one, gotsenya madi a aga monnao a tswaseatleng sa gago, E tla o lema mmu, gao kitla o tlhola o go ntshetsa thata ya ona;o tla nna mofaladi le mokgarakatshegi molefatsheng”Genesise 4:12

Ke eng se se neng sa dirafalelalefatshe le dimela tsa lone ka ntlha yaboleo jwa ga Atame?

“Mmu o hutsegile ka ntlha ya gago. O

Page 3: BONANG O ETLA - infonominfonom.com.ar/multi/multi/setBhc.pdf1 “Bonang, O etla a le mo marung, mme matlho otlhe a tla mmona.” Tshenolo 1:7 BONANG O ETLA KA GA BUKANA E Go na le

3

tla ja ga one ka letsapa, malatsi a otlhe abotshelo jwa gago. O tla go tswela mitlwale mofero. O tla ja merogo ya naga, o tlaja dijo ka mofufutso wa sefatshego sagago go fitlhelela o boele mommung.”Genesise 3:17-18

Maduo a boleo ke eng?“Gonne maduo a boleo ke loso. ”

Baroma 6:23. “Ka tsatsi le o jang ga sone,o tla swa” Genesise 2:17. Esekiele“Mowa o o leofang, go tla swa one”18:4

Go bolelwa kgotsa go tlhalosiwagore boleo ke eng?

“Mongwe le mongwe yo o dirang boleoo dira boiphefero mo molaong; boleo keboiphefero mo molaong ”1 Johane 3:4

Ke eng se se tlang pele, pele boleobo ka itshupa?

“Morago e re keletso e sena go nemerae tsale boleo”Jakobe 1:15.

“Le fa e le eng se se seng da tumelo,ke boleo” Baroma 14:23.

Ela tlhôkô – Re a leofa kgotsa re tlhokakutlo mo Modimong ka gore re tlhokatshepo le tumelo.

Maduo A BoleoMaduo kgotsa loungo la bofelo la

boleo ke eng?“Mme boleo jo, e re bo se na go gola,

bo tsale loso”Jakobe 1:15.Motho o ka falola jang maduo a?“Gonne maduo a boleo ke loso; mme

neo ya mpho fel aya Modimo ke botshelojo bo sa khutleng mo go Jesu KereseteMorena wa rona” Baroma 6:23

Letlhoko la MmolokiNeo e e fiwa mang?“Gonne Modimo o ratile lefatshe mo go

kalokalo, wa ntsha morwa wa One yo otsetsweng, gore le fa e le mang yo odumelang mo go ene, a se ka a nyelela,mme a bone botshelo jo bo sa khutleng”Johane 3:16

Neo e e amogelwa jang?“Yo o dumelang mo go ene ga ga

sekisiwe; yo o sa dumeleng o sekisitswele gompieno, ka a se ka a dumela moineng la morwa Modimo yo o tsetswenga le esi” Johane 3:18

“Mme botlhe ba ba mo tshotseng a banaya tshiamelo ya go nna bana baModimo, e bong ba ba dumetsomg moleineng la gagwe ”Johane 1:12

Boleo Ke Eng?Baebele e fa boleo tlhaloso efe?“Mongwe le mongwe yo o dirang boleo

o dira boiphefero mo molaong; boleo keboiphefero mo molaong. Lo a itse fa abonatshitswe gore a tlose boleo; mme mogo ene ga gona boleo.”1 Johane 3:4

Maduo a go leofa ka bomo ke eng?“Gonne fa re leofa ka bomo, re sena

go amogela kitso ay boammaaruri, gago tlhole go go na le setlhabelo sepe sadibe. Fa e se tebelelo e e boitshegangya tshekiso, le ya bogale jwa molelo o otla lailang baganetsi…” Bahebera 10:26,27-29.

Molao Wa ModimoModimo o boleletse batho ba ona

molao wa ona jang?“Jehofa a bua le lona a le mo gare ga

molelo; lo ne lwa utlwa lentswe le lebuang, mme lo se ka lwa bona popegoepe, lwa utlwa lentswe fela. A lo bolelelakgolagano ya gagwe, e o e laoletsenggore lo e dire, e bong ditaolo tse some,mme a di kwala mo matlapeng a mabedi”.Duterenome 4:12-13. Bona gapeNehemia 9 13-14. Melao e some e kabonwa mo go Ekesodo 20 1-17.

Molao o o akaretsa eng?“Boifa Modimo, o bo o tshegetse

ditaolo tsa One; gonne mo, ke tshwaneloyotlhe ya motho”. Moreri 12:13.

Molao wa Modimo o ntse jang?“Jalo molao o boitshepo le taolo e

boitshepo, e tshiamo, e molemo….Gonne re itse fa molao e le wa semowa;mme nna ke wa senama, ke bapaditswemo thateng ya boleo”. Baroma 7:12, 14.

Ke eng se se supang gore melao esome e e builweng ya bo ya kwalwakwa thabeng ya Sinai ke yone molaowa Modimo wa kgololesego?

“Gonne le fa e le mang yo o bolokangmolao otlhe, mme a kgotšwa mo go omongwe fela, o itirile molato mo go oneotlhe fela, gonne ene yo o rileng ‘O se kawa dira boaka’ o bile a re: ‘O se ka wabolaya’. Jaana le fa o sa dire boaka, mmefa o bolaya, o bo o ntse o le motlodi wamolao fela. Lo bue lo bo lo dire jaaka baba tla atlholwang ka molao wakgololego.”Jakobe 2: 10-12.

A go a kgonega gore motho a itseModimo mme a sa tshegetse molaowa Modimo?

“Yo o reng: ‘Ke a mo itse’, mme a saboloke ditaolo tsa gagwe, o maaka;boamaaruri ga bo mo go ene.” 1Johane 2:4.

Re tla itse jang fa re ratabakaulengwe?

“Re a itse fa re rata bana ba Modimoka gone mo, mogang re ratang Modimo,re dira ditaolo tsa one”. 1 Johane 5:2.

Lorato lwa Modimo ke eng?“Gonne lo ke lone lorato lwa Modimo,

gore re boloke ditaolo tsa one” Temanaya boraro.

Maitsholo a ga Keresete e ne e leeng malebang le Ditaolo tsa gaRra’agwe?

“Fa lo tshegetsa ditaolo tsa me, lo tla

nna mo loratong lwa me; fela jaaka ketshegeditse ditaolo tsa ga Rre mme kentse mo loratong lwa gagwe”. Johane15:10.

Motho yo o ipolelang gore otsamaya le Keresete o tshwantse gotsamaya jang?

“Yo o reng o ntse mo go ene’ otshwanetse le ene a bo a tsamya felajaaka ene a kile a tsamaya” 1Johane 2:6.

Keresete o ne a buang eng ka gabotsalano jwa gagwe le molao?

“Lo se ka lwa itlhoma gore ke tsile gosenya molao le fa ele baporofeti; ga ke atla go senya, fa e se go tlhomamisafela.”Mathaio 5:17.

O rutile eng ka go tlhomama gamolao?

“Gonne ammaaruri ke a lo raya: gotsamaya legodimo le feta le lefatshe, gago kitla go feta tlhasenyana epe, le fa ele lonakanyana lope mo molaong, dilotsotlhe di tle di tsamaye di dirafale pele”Temana ya 18.

Modimo o tlhoafatse go le go kaemalebang le maitsholo a Sekeresete?

“Gonne le fa e le mang yo o bolokangmolao otlhe, mme a kgotšwa mo go omongwe fela, o itirile molato mo go oneotlhe fela”Jakobe 2:10-12.

Molao le mafoko a amolemo (Efangele)

Tiro ya molao ke eng?“Ke ka moo go senang motho ope yo

o tla siamisiwang fa pele ga One, ka ditirotsa molao; gonne molao o re naya kitsoya boleo” Baroma 3:20

Mafoko a a molemo a bolelwa gorekeng?

“Gonne ga ke tlhabisiwe ditlhong keMafoko a a Molemo; gonne ke one thataya Modimo e e isang polokong mo gomongwe le mongwe yo o dumelang”Baroma 1:16.

Keresete o solofetsa eng kakgolagano e ntšha?

“Mme Jaanong, ene o bonye tirelo e egaisang, jaaka a bile a le motsereganyiwa kgolagano e e molemo bogolo….‘Gonne e ke yone kgolagano e e ke tla edirang le ba ntlo ya Iseraele morago gametlha eo” go bua Jehofa; ‘Ke tla tsenyamelao ya me mo mogopolong wa bone,ke e kwala le mo pelong tsa bone; ke tlanna Modimo wa bone, le Bone ba tla nnabatho ba me” Bahebera 8:6, 10.

Ke eng maikutlo a nama a e lebobaba le Modimo?

“Ka maikutlo a nama e le go nnabobaba le Modimo; gonne ga a laolweke molao wa Modimo, le gone go bo gosa ka ke ga nna jalo” Baroma 8:7

A motho o ka tshegetse molao a le

esi (a sa thusiwe ke Keresete)?“Ke nna mofine, lona lo dikala; yo o

nnang mo go nna, le nna mo go ene, keene yo o ungwang segolo, gonne kwantla ga me ga lo ka ke lwa dira sepe.”Johane 15:5. Bona Baroma 7:14-19.

Keresete o rile ke bomang ba ba tlatsenang mo bogosing jwa legodimo?

“Ga se gore mongwe le mongwe yo onthayang a re: ‘Morena, Morena’ o tlatsena mo bogosing ja legodimo; fa e seyo o dirang go rata ga Rre yo o kwalegodimong” Mathaio 7:21.

Maemo a batho e tla nna afe, fa golebilwe molao wa Modimo?

“Ke gone, le fa e le mangmang yo o tlatlolang mongwe o mmotlanyana wamelao e, a ba a ruta batho jalo, o tlabidiwa mmotlanyana mo bogosing jwalegodimo; mme le fa e le mangmang yoo tla e dirang, a ba a e ruta batho, ene otla bidiwa mogolo mo bogosing jwalegodimo” Mathaio 5:19.

A go solofelwa gore modumedi atswelele ka go leofa morago ga se?

“jalo, re tla reng? A re tla tswelela pelemo boleong gore tshegofatse e tle e tote?A go se tualo, rona ba re kileng ra swaka boleo, re tla nna re tshela jang mo gojone?” Baroma 6:1-2

Ke mokwalo ofe o o fedisanggotlhelele tsholofelo ya gore polokoe ka tla ka ditiro (tsa motho ka bojosijwa gagwe)?

“Ke ka moo go se nang motho ope yoo tla siamisiwang fa pele ga One ka ditirotsa molao; gonne molao o re naya kitsoya boleo ” Baroma 3:20

Ke tsela efe e badumedi botlhe baba mo go Jesu ba siamisiwang kayone?

“Mme ba siamisiwa fela ka tshegofatsoya One ka ntlha ya thekololo e e mo goKeresete Jesu” Temana 24.

Keresete o neile taolo ya boratarole ya bosupa tlhaloso efe ya semowa?

“Lo utlwile fa go reilwe ba bogologologatwe: ‘O se ka wa bolaya motho; mmele fa e le mang yo o bolayang o tla ba ana le go sekisiwa. Mme nna ke lo rayake re, mongwe le mongwe yo ogalefelang wa ga gabo ka bomo, o tla boa na le go sekisiwa” Mathaio 5:21-22. “Loutlwile fa go tulwe: ‘O se ka wa dira boaka’nna ke lo raya ke re: mongwe le mongweyo o lebang mosadi fela ka go mo eletsa,o setse a dirile boaka nae mo pelong”Ditemana 27-28.

Go Boga Ga Ga KereseteMoporofeti o ne a re Keresete o tla

bilediwa go itshokelang eng?“O ne a patikwa, le fa go ntse jalo a

ikisa tlase fela, a se ka a ba a tswa

Page 4: BONANG O ETLA - infonominfonom.com.ar/multi/multi/setBhc.pdf1 “Bonang, O etla a le mo marung, mme matlho otlhe a tla mmona.” Tshenolo 1:7 BONANG O ETLA KA GA BUKANA E Go na le

4

molomo jaaka kwanyana e e gogelwangkwa tlhabong, mme jaaka nku e lesemumu fa pele ga babeodi ba yone. Ee,ga a ka a tswa molomo gope. O ne atosiwa ka patiko le tshekiso; mme emangmo go ba ga gabo yo o akantseng gore,kana o kgaolwa fela mo lefatsheng labatshedi? O ne belediwa tlolo y abathoba me. ” Isaia 53:7-8.

A Keresete o ne a itse - go ise godirafale - ka ga se se neng se tla modirgalela?

“A tsaya ba ba somele bobedi, a ba rayaa re; ‘Bonang, re ya kwa Jerusalema, mmedilo tsotlhe tse di kwadilweng ke baperofetidi tla dirafalela Morwa Motho. Go nne otla neelwa Baditšhaba, mme o tla sotlwaa gagautlwa ka mo go tlhabisang ditlhong,a ba a kgwelwa mathe. Ba ba tla mo seola[betsa] ba mmolaya mme o tla ba a tsogaka letsatsi la boraro’” Luke 18:31-33.

Ke tsholo efe e Keresete a eamogetseng go tswa mo masoleng?

“”Ba rola serwalo sa mitlwa, ba se morwesa mo tlhogong, ba tsenya lotlhakamo seatleng sa gagwe se se siameng;ba khubama fa pele ga gagwe ba mosotla ba re: ‘Dumela Kgosi ya Bajuta! Bamo kgwela mathe, ba tsaya lotlhaka, bamo gatla [itaya] mo tlhogong” Mathaio27:29-30.

E rile fa a se na go tlisiwa fa lefelongle o neng a tla bapolelwa fa go lone,Keresete o ne a fiwa seno sefe gorese mo sire tlhaloganyo?

“Ba re ba mo nosa bojalwa jwa mofinejo bo tlhakantsweng le santlhoko; ya re asena go bo leka ka legano, a gana gobonwa ” Temana ya 34.

Ke mo thapelong efe ya ga Keresetee mo go yone o supegeditseng ba bammapolang mowa wa boammaarurijwa efengele (mafoko a a molemo) ebong go rata baleofi?

“Mme Jesu a re: ‘Rra ba itswarele;gonne ga ba itse se ba se dirang” Luke23:34.

Baperesiti ba ba golo le batho babangwe ba ne ba sotla Jesu kamafoko a fe fa a ne a le momokgorong?

“Ditlhogo tsa baperesiti le bone, ba nale bakwadi le bagolwane, ba mo sotlafela jalo ba re: ‘O ne a thusa ba bangwe,mme ene o palelwa ke go ithusa. Fa ele ene kgosi Kgosi ya Iseraele, a a ke afologe jaanong mo mokgorong[sefaapanong] re tle re dumele mo goene. ” Mathaio 27:41-42.

Ke eng se se neng sa wetsa tiragaloe e bosula e?

“Ya re Jesua sena go amogela botšaraa re: ‘Go weditswe!’ mme a oba tlhogo aneela mowa” Johane 19:30.

Tsogo Ya Ga Keresete MoBaswing

“… ke Motshedi; ke ne ke sule, mmebonang ke tshedile ka bosakhutleng; ketshotse dikopololo tsa loso le bobipo.”Tshenolo 1:18.

Ke phokelelo kgotsa phete efe etsogo ya ga Keresete mo baswing eneng ya nna le yone mo barutwengba gagwe?

“Ke gone e rile a sena go tsosiwa mobaswing barutwa ba gagwe bagakologelwa fa a kile a bua jalo; badumela dikwalo le lefoko le Jesu o lebuileng”Johane 2:22.

“Gonne e rile pelepele ka lo neela mole nna ke go amogetseng, e bong goreKeresete o swetse dibe tsa rona ka fadikwalong; le gore, o ne a fitlhwa; le gore,o tsositswe ka letsatsi la boraro ka fadikwalong” 1 Bakorinthe 15:3-4.

“Le gore, a bonwa ke Kefase; le babalesome le bobedi morago ga moo.Morago a bonwa ke badumedi ba bafetang makgolo a matlhano ka lobaka lole longwe fela, ba bontsi ba bone basantse ba leyo le gompieno, bangwe basetse ba robetse; morago a bonwa keJakobe; morago ke baaposetole botlhe”Temana 5-7.

Tshiamiso Ka TumeloModimo o siamisa motho jang?“Gore e tle e re re siamisitswe ka

tshegofatso ya one, re bo re dirwabaruaboswa, ka fa tsholofelong yabotshelo jo bo sa khutleng” Tito 3:7.

Moleofi o newa jang tshegofatso ee simamisang e?

“Fa e le foo, bogolo thata re tla gololwamo bogaleng jwa Modimo ka ene, kajaana re siamisitswe ka madi a gagwe ”Baroma 5:9.

Motho o ka siamisiwa jang?“Ke gone re re, motho o siamisiwa ka

tumelo, kwa ntle ga ditiro tsa molao”Baroma 3:28.

Ke tsele efe yosi e ka yone maleofiba ka siamisiwang kgotsa ba kadirwang baitshepi?

“Le fa go ntse jalo, re ntse re itse famotho a a sa siamisiwa ka ditiro tsamolao, fa e se ka tumelo mo go JesuKeresete, le rona ra dumela mo goKeresete Jesu, gore re siamisiwe katumelo mo go Keresete, e seng ka ditirotsa molao” Bagalatia 2:16.

Ke eng se ka sone go se nangkgonagalo ya gore moleofi o kasiamisiwa?

“Ke ka moo go senang motho ope yoo tla siamisiwang fa pele ga One, ka ditirotsa molao; gonne molao o re naya kitsoya boleo” Baroma 3:20.

Loso lwa ga Keresete lo fa tshupoya se jang?

“Ga ke dire tshegofatso ya Modimo gonna lefela, gonne fa tshiamo e eme kamolao, foo Keresete o tla ba a swetrselefela” Bagalatia 2:21

Go supiwang eng ka maiteko ape ago siamisiwa ka molao?

“Lo lomologantswe mo go keresete,lona ba lo ratang go siamisiwa ka molao;lo ole mo tshegofatsong” Bagalatia 5:4

Ke eng (tšhaba ya) Iseraele e ne yaretelelwa ke go nna le tshiamo?

“Iseraele ene, e rile a latela molaomongwe wa tshiamo a se ka fitlha momolaong oo [wa tshegofatso] Ana e ne ele ka ntlha yang? Ke ka ntlha ya go bo ase ka a batla ka tumelo, mme ya bo ekete ya ditiro. Ba kgopilwe ke lentswê lakgopo.” Baroma 9:31-32.

Ke eng se se senolwang ke molao?“….gonne molao o re naya kitso ya

boleo” Baroma 3:20.Ke eng se se fang bosupi ka ga

boammaruri jwa tshiamo e eamogetsweng ka tumelo kwa ntle gaditiro tsa molao?

“Gompieno go bonetse tshiamo nngweya Modimo, kwa ntle ga Molao, e supilweke molao le baperofeti” Temana 21.

Tumelo e botlhokwa bo kae?“Mme ga go kgonege go o kgatlha kwa

ntle ga tumelo; gonne yo o atamelangModimo o tshwanetse go dumela gore oteng, le gore ke one moduedi wa ba baO batlang” Bahebera 11:6.

Ke mokwalo ofe o o boitsepo o osupang fa tshiamo e e amogelwangka tshegofatso ka tumelo e satshwanela go dirisiwa jaaka seipatosa go tswelela mo boleong?

“Jalo, re tla reng? A re tla tswelela pelemo boleong gore tshegfatso e tle e tote?A go se tualo, rona ba re kile ra swa kaga boleo, re tla nna re jang mo go jone?”Baroma 6:1-2.

A tumelo e tlosa molao wa Modimo?“Mo ake gore, re dirolola molao ka

tumelo? A go se tualo; nnyaa molao re ao tlhomamisa” Baroma 3:31.

BoikôtlhaoKe bo mang ba ba bilediwang

boikotlhaong?“Ga ke a tla go bitsa basiami, fa e se

baleofi fela, gore ba tle boikwatlhaong.”Luke 5:32

Ke batho ba le kae ba ba lengbaleofi?

“Gonne go le Bajuta go le Bagerika, reba kaile gale gore ba mo thatong yaboleo botlhe fela. ” Baroma 3:9.

Ke dipotso dife tse ditshwanetsenng go bodiwa ke batho

ba ba tlhabilweng ke dibe tsa bone?“Bakaulengwe re tla dirang?” “Re tla

dirang gore re bolokwe” Ditiro 2:37;16:30.

Tlhotlheletse e araba dipotso tseojang?

“Ikwatlhaeng, mongwe le mongwe walona a kolobediwe boitshwarelo jwa dibetsa lona, mo ineng la ga Jesu Keresete”“Dumela mo go Morena Jesu, mme o tlabolokwa” Ditiro 2:38; 16:31.

Maduo a bohutsana jwa seModimoke eng?

“Gonne bohutsana jo bo tshwanetsengpoifomodimo bo tsosa boikwatlhao jo boisang polokong” 2 Bakorinthe 7:10.

E rile fa Johane wa mokolobedi abona bafarasai le basadukai ba tlakolobetsong o ne a ba raya a reng?

“Lotsalo lwa dinoga ke lona, lotlhagisitswe ke mang go tshaba bogalejo bo tlang?” Mathaio 3:7.

O ne a ba bolelela go dira eng?“Ungwa maungo a a tshwanetseng

boikotlhao” Temana ya 8.

Ipolelo-dibe LeBoitshwarelo

Ke tsholofetso efe e e newang baba ipolelang dibe tsa bone?

“Fa re ipolela dibe tsa rona, One oboikanngo le tshiamo ya go re itshwareladibe tsa rona, le gore tlhapisa motshiamololong yotlhe.” 1Johane 1:9.

Ke maduo afe a a farologaneng a atla ka ntlha ya go bipa (fitlha) le kantlha ya go ipolela dibe?

“Yo o bipang ditlolo tsa gagwe, ga akitla a tlhogonolofala, mme yo o diipolelang a ba a di bakela, o tla bonaboutlwelobotlhoko” Diane 28:13.

Modimo o ikemiseditse go direlangbatho botlhe ba ba kopangboitswarelo eng?

“Gonne wena, Morena o molemo, oiketleeditse go itshwarela; e bile o letlotlola boutlwelobotlhoko mo go botlhe ba bago bitsang” Pesalema 86:5.

Dafite o ne a beile kae tsholofelo yaboitshwarelo jwa gagwe?

“Nkutlwelabotlhoko Modimo, ka fabobelonoming jwa gago jwa lorato, ka fabontsing jwa mautlwelobotlhoko jwagago, o phimole ditlolo tsa me” Pesalema51:1

Dafite a re Modimo o ne wa dira engfa a ne a ipobola dibe tsa gagwe moModimong?

“Ke ne ka go ipolelela boleo jwa me, leboikepo jwa me ga ke a bo fitlha. Ke rile:‘Ke tla ipolelela Jehofa ditlolo tsa me’mme wa itshwarela molato wa boleo jwame” Pesalema 32:5

Ke thotloetso efe e e thaegileng mo

Page 5: BONANG O ETLA - infonominfonom.com.ar/multi/multi/setBhc.pdf1 “Bonang, O etla a le mo marung, mme matlho otlhe a tla mmona.” Tshenolo 1:7 BONANG O ETLA KA GA BUKANA E Go na le

5

lebakeng la gore Modimo o reitshwaretse?

“Lo nne pelonomi mongwe mo go yomongwe le bobelonamagadi, loitshwarelane fela jaaka Modimo le oneo itshwaretse lona mo go Keresete.”Baefesia 4:32

Ikotlao le Boitshwarelo di newa kamang?

“Modimo wa bo rraetsho o tsositseJesu yo lona lo mmolaileng, ka go mopega mo setlhareng. Ene yoo, Modimoo mo goleditse ka seatla sa One sesegolo, gore a nne Kgosana le mmoloki,gore a neye Iseraele boikwatlhao leboitshwarelo jwa dibe ” Ditiro 5:30-31.

Mowa O O Boitshepo LeTiro Ya One

Ke tsholofetso efe e e botlhokwa eJesu o fileng barutwa ba gagwe felapele ga a bapolwa?

“Mme ke tla rapela Rara, mme o tla lonaya Mogomotsi o sele, gore a nne lelona ka bosakhutlheng” Johane 14:16.

Ke eng fa Keresete a ne atshwanetse go tsamaya?

“Le fa go ntse jalo ke lo bolelelaboammaaruri; go ka nna molemo ka galona fa ke tsamaya, go nne fa ke satsamae, Mogomotsi ga a kitla a tla mogo lona; mme fa ke tsamaya, ke tla moroma mo go lona.” Johane 16:7.

Mogomotsi ke mang, le gone o nea tshwanetse go dirang?

“Mme Mogomotsi, e bong mowa o oboitshepo, yo Rara o tla mo romang kaleina la me ene o tla lo ruta dilo tsotlhe;o tla lo gakolola tsotlhe tse ke di builengle lona” Johane 14:26.

Ke eng gape se Mogomotsi atshwanetseng go se dira?

“Mme ene o tla re a tsile, o tla senolelalefatshe molato ka ga boleo, le ka gatshiamo, le ka ga katlholo” Johane 16:8.

Ke maina afe a mangwe aMogomotsi a nang le one?

“E tla re fa Mogomotsia tsile, yo ke tlamo romang mo go lona, a tswa kwa gorara, e bong Mowa wa boammaaruri, oo tswang mo go Rara ene o tla supa kaga me” Johane 15:26.

Jesu o rile Mowa wa Boammaarurio tla dira eng?

“Le fa go ntse jalo, mogang one mowawa boammaaruri o tsileng, o tla logogela mo boammaruring jotlhe, gonnega o kitla o ipuisa ka osi, mme dilo tse odi utlweang le fa e ka nna dife, ke tsonetse o di buang; mme o tla lo bolelela dilotse di tla tlang” Johane 16:13.

Fa go ntse jalo, ke tlhagiso efe, e edirwang?

“Lo se ka lwa hutsafatsa Mowa o o

Boitshepo wa Modimo, o lokaneletsweng letsatsi la thekololo kaone” Baefesia 4:30.

A go na le bolekanyetso jo ka joneboleong jwa Mowa wa Modimo go tlafelelang gone?

“Jehofa a re: ‘Mowa wa me ga o kitlao busa mo mothong ka bosakhutleng”Genesise 6:3.

Dafite o ne a rapelela eng?“O se ka wa ntatlha, wa ntlosa fa pele

ga gago; le mowa wa gago o oboitshhepo o se o tlose mo go nna”Pesalema 51:11.

Ke mang yo a neng a tsamaya mobaperofeting go ba naya molaetsa wabone?

“Gonne ga go polelelopele epe e eekileng ya tla ka go rata ga motho fela;mme go bua ga batho ga tswa moModimong, ka ba tlhotlheleditswe keMowa o o Boitshepo” 2 Petere 1:21.

Loungo lwa Mowa ke eng?“Mme loungo lwa Mowa ke lorato, le

boitumelo, le kagiso, le bobelotelele, lebobelonomi, le molemo, le boikanngo,le boingotlo, le boikgapo” Bagalatia5:22-23.

Re tshwanetse go nna le kitsomalebang le thuto efe?

“Jaana bagaetsho, ka ga dineo tsasemowa, ga ke rate lwa tlhoka go itse.”1 Bakorinthe 12:1.

Ke dineo dife tse di fiwang?“Modimo o tlhomile bangwe mo

phuthegong, ba ntlha baaposetole, babobedi baperofeti, ba boraro baruti, foogo nne dikgakgamatso, mme gape gonne dineo tsa phodiso, le dithuso, ledipuso, le dipuopuo dingwe le dingwe”1 Bakorinthe 12:28.

Kolobetso ya SekereseteKe tirelo efe e tsalanngwang thata

le go dumela mafoko a a molemo(efangele)?

“A ba raya a re: ‘Yang mo lefatshenglotlhe, lo rerele lobopo lotlhe Mafoko aa Molemo. Yo o dumelang a ba akolobediwa, o tla bolokwa; yo o gananggo dumela o tla sekisiwa.” Mareko16:15-16

Batho ba ne ba amogela jang gorera ga ga Johane?

“Foo ga tswela kwa go eneJerusalema, le lefatshe lotlhe la Jutea,le mo tikologong yotlhe ya Joretane;mme ba kolobediwa ke ene mo nokengya Joretane, ba ipolela dibe tsa bone”Mathaio 3:5-6.

Ke eng se moaposetoloi Petere aneng a se tsalanya le kolobetsa mogo laeng ga gagwe ka letsatsi laPentekosete?

“Petere a ba raya are: ‘ikwatlhaeng,mongwe le mongwe wa lona akolobediwe boitshwarelo jwa dibe tsalona, mo ineng la ga Jesu Keresete;mme lo tla amogela neo ya Mowa o oBoitshepo” Ditiro 2:38.

Ke eng se se tlhatswiwang tebangle kolobetso ya Sekeresete?

“Jaana o diegelang? Nanoga, okolobediwe, o itlhapise dibe, ka go bitsaleina la gagwe”Ditiro 22:16. Bona Tito3:5, 1 Petere 3:21.

Dibe di tlhatswiwa ka eng?“Le mo go Jesu Keresete… Ene yo o

re ratang, a re golola mo dibeng tsa ronaka madi a gagwe” Tshenolo 1:5.

Badumedi ba apara mang fabakolobediwa mo go Keresete?

“Go lotlhe ba lo kolobeditsweng mogo Keresete, lo apere Keresete”Bagalatia 3:27.

Batho ba ba kolobediwangmo goKeresete ba tsena momaitemogelong afe?

“Kgotsa ga lo itse fa rona ba rekolobeleditsweng Keresete Jesu, rekolobeleditswe loso lwa gagwe?”Baroma 6:3.

Kolobetso ya mofuta o e tlhalosiwajang?

“Ke gone, re fitlhilwe nae mo losongka kolobetso, e le gore jaaka Keresetea tsositswe mo losong ka kgalalelo yaRara, jalo le rona re tle re sepele mobošeng jwa botshelo” Temana ya 4.

Re kopana le Jesu momaitemogelong a gagwe a loso le tsogoka botlalo jo bo kae? “Gonne fa repatagantswe nae ka tshwano ya losolwa gagwe, re tla nna jalo le ka tshwanoya go tsoga ga gagwe” Temana ya 5.

Ke potso efe e moôpafadiwa a eboditseng fa Filipo a se na go morerela ka ga Jesu?

“Ya re ba tswelela pele mo tseleng,ba fitlha fa metsing mangwe; mmemoopafadiwa a re: ‘Bona, metsi ke a;ke kgorelediwa ke eng gore ke sekolobediwe?’” Ditiro 8:36

Filipo o ne a isa moopafadiwa kae,gore a tle a mo kolobetse?

“Mme a laola gore kara e eme, mmeba fologela mo metsing boo babedi, ênêFilipo le moopafadiwa; mme a mokolobetsa” Temana 8.

Ke sekao sefe se Jesu o se beilengmo tshimologong ya bodiredi jwagagwe, se se neng se tla sologelamolemo balatedi ba gagwe?

“Foo Jesu a tswa kwa Galilea, a tlakwa Jorotane kwa go Johane, a tla gokolobediwa ke ene” Mathaio 3:13.

Neo Ya Go Aba

Jesu o ne a reng ka go segofala gago aba?

“Ka lo beela sekao mo dilong tsotlhe,sa ka fa lo tshwanetseng go thusa ba babokoa ka teng, ka go dira mo go ntsengjalo, le gakologelwa mafoko a MorenaJesu, ka fa ene ka esi o buileng ka tenga re: ‘Go aba go lesego bogolo le goamogela’” Ditiro 20:35.

Ke ikitso-dijo efe e eamogelesegang mo Modimong?

“A go ikitsa go ja mo ke go lopileng aga se gone mo?....A ga se go abela baba bolailweng ke tlala dijo tsa gago, lego lere mo ntlong ya gago bahumanegiba ba letlhegileng? O re o bona yo o saaparang a ga se gore o mo apese, le goreo se iphetlhele ba e leng nama ya gago?”Isaia 58:6-7.

Re laotswe go tlotla Modimo kanngwe ya ditsela dife?

“Tlotla Jehofa ka thoto ya gago, le katsa ntlha tsa totafalelo yotlhe ya gago”Diane 3:9.

Ke bontlha bofe jwa poelo ya mothojo Modimo o reng ke jwa one?

“Tsa bosome tsotlhe tsa lefatshe le fae le tsa peo ya lefatshe, le fa e le tsaloungo lwa setlhare, ke tsa ga Jehofa, diboitshepelo Jehofa” Lefitiko 27:30.

Ditsabosome di ne di tlamela bomang, e bile di ne di tshwaetswe godira tiro efe mo Iseraele?

“Bana ba ga Lefi bone ke ba neiletsotlhe tsa bosome mo Iseraele go nnaboswa jwa bone, go emela tirelo e ba edirelang, e bong tirelo ya mogope wabophuthegelo” Dipalo 18:21.

Motho yo a sa ntshengditsabosome le dikabelo o na lemolato ofe?

“A motho o ka thukhutha Modimo? Lefa go ntse jalo lo a nthukhutha. Lo tle lore:‘Re go thukhuthile mo go eng?’ Mo goditsabosome le mo ditshupelong[dikabelong]” Malaki 3:8.

Jehofa a re re mo lekê mo go eng,le gone ditsholofetso tsa gagwe tsedikgolo di ikaegile ka mabaka afe?

“Lereng ditsabosome tsotlhe montlong ya polokelo, go re go tle go nnedijo mo ntlong ya me, mme lo tle lo ntekeka gone, go bua Jehofa wamasomosomo, lo bone boo ga nkitla kele bulela dikgoro tsa legodimo, ke logoromeletsa lesego le go se kitlang gonna le bonne jo bo lekaneng go le baya.Ke tla kgalemela mmilatsi [seji] ka ntlhaya lona, mme ga a kitla a senya maungoa lefatshe la lona; le mofina wa lona gao kitla o tlhotlhora loungo lwa one momatlhagareng e ise e nne motlha, gobua Jehofa wa Masomosomo” Ditemanatsa 10-11.

Page 6: BONANG O ETLA - infonominfonom.com.ar/multi/multi/setBhc.pdf1 “Bonang, O etla a le mo marung, mme matlho otlhe a tla mmona.” Tshenolo 1:7 BONANG O ETLA KA GA BUKANA E Go na le

6

Re tshwanetse go aba ka mowaofe?

“A motho mongwe le mongwe a direka fa o ikaeletseng mo pelong ya gagweka teng; e se ka go ngongorega, le fa ele ka patelelo, gonne Modimo o rata yoo abang ka pelotshweu fela” 2Bakorinthe 9:7.

Keresete o rileng malebang le goaba?

“Go aba go lesego bogolo go amogela” Ditiro 20:35.

Dineo/dimpho di amogelesega fa gorileng?

“Gonne fa go rata go le teng, go a bogo lebosega ka ga se motho o nang naso,e seng ka ga se o se nang naso” 2Bakorinthe 8:12.

Fa Keresete a ne a roma barutwaba gagwe go ya go rera, go fodisabalwetsi le go tsosa baswi, o ne a baraya a reng?

“Lo amogetsa fela, naya fela” Mathaio10:8

Boitekanelo Jo BoMolemo

Moaposetoloi Johane o ne aeleletsa Gaio eng?

“Moratwa, ke eletsa gore o tshele sentlemo dilong tsotlhe, o nne yo o itekanetsengmo mmeleng jaaka mowa wa gago otshela pila [sentle]” 3 Johane 2.

Ke eng boitekanelo jwa mele botshwanetse go babalelwa?

“Gonne lo rekilwe ka tlhwatlhwa: mmeke gona, galaletsang Modimo momebeleng ya lona” 1 Bakorinthe 6:20.

Re bolelelwa gore mmele ke eng?“Kgotsa a ga lo itse fa e le wa lona e le

tempele ya Mowa o o Boitshepo mo golona, o lo o boneng mo Modimong? Mmega lo ba lona” Temana ya 19.

Ke eng se mowa o o tletsengboitumelo o se direlang botsogo jwamotho?

“Pelo e e itumetseng e itse go fodisa”Diane 17:22.

Mmoloki o ne a baakanyetsabarutwa ba gagwe boikhutso jang?

“Mme a ba raya a re: “Tlang lona lo lelosi, re tsweleng kwa thoko kwa felongfa go se nang batho, mme lo itapoloseka lobakanyana” Mareko 6:31.

Re kgothadiwa gore re ntshetsemebele ya rona e ntse jang fa pele gaModimo?

“Ke a lo rapela ka mautlwelobotlhokoa Modimo, gore lo ntshe mebele ya lonasetlhabelo se se tshedileng, se seitshepileng, le se se lebosegang moModimong” Baroma 12:1

Ke maikaelelo afe a magolo a atshwanetseng go laola dilo tse re di

dirang mo botshelong?“Mme ke gona, le fa lo ja, le fa lo nwa,

le fa e ka bo e le eng se lo se dirang,tsolhe fela lo di direle kgalaletsong yaModimo” 1 Bakorinthe 10:31.

Ke tlhagiso efe e e neangkgatlhanongle go gogela batho babangwe mo botlhokeng boikgapo?

“A tatlhego wee ya yo nosang bangwe-ka ene seno; a tlhakanya kgakalo yagagwe le sone, le sone a ba tagisa”Habakkuk 2:15.

A matlhapelwa/matagwa a ka tsenamo bogosing?

“Go le baakagadi, go le baobamedi bamedimo ya disetwa…. go le magodu, gole ba ba bohula go le matagwa, go lebakgadi, go le baikgapeledi, ga ba kitlaba rua bogosi jwa legodimo ” 1Bakorinthe 6:9-10, Bona Tshenolo 21:27.

Ke eng se e leng nngwe yaditlamorago tse di bosula tsa gotlhoka boikgapo?

“Se nneng mo banwing ba bojalwa jamofine, le mo go ba ba bogagaru mo gojeng nama. Gonne motagwi le yo otlabuelang dijo ba tla humanega” Diane23:20-21.

Go ka buiwa eng ka tiriso yamotsoko?

Motsoko o tlisa dikgobalo tse di kgoloka go bo o le tšhefi e e diphatsa.

Ela tlhôkô – “Motsoko ke tšhefi efitlhegileng kgotsa e e bolotsasna gogaisa ditšhefi tsotlhe tse di itsiweng kebaitseanape ba melemo, kwa ntle ga asitie e diphatsa e go tweng prussic acid.”Ke mafoko a ga M. Orfila yo e lengMookamedi wa pele wa Paris MedicalAcademy.

Ke eng se se neng se neilwe mothogore a se je kwa tshimologong?

“Mme Modimo wa re, bonang ke loneile morogo mongwe le mongwe o otsalang peo o o o lefatsheng jotlhe, lesetlhare sengwe le sengwe, se se nangle loungo la setlhare se se ntshang peo;e tla nna dijo tsa rona” Genesise 1:29.

Ela tlhôkô – Ka mantswe a mangwego tewa merogo, losika lwa dipeo jaakamabele, maungo, le mefuta ya mekô(manôkô/matônkômane).

E rile fa Modimo o ne o tlhophaBaiseraele go nna tšhaba ya one, one wa ba laola gore ke mefuta efe yadinama e e sa akarediwang mo dilongtse di ka jewang?

Tse di itshekologileng: Bona Lefitiko 11and Duteronome 14.

Baswi Ba Kae?Baebele e kaya kgotsa e tlhalosa

loso jang?“Mme ga re rate lwa tlhoka go itse

bagaetsho, ka ga ba ba robalang; gorelo se hutsafale jaaka ba bangwe ba basenang tsholofelo” 1 Bathesalonika 4:13.Bona gape 1 Bakorinthe 15:18, 20;Johane 11:11-14.

“Bantsi… ba ba robetseng mo lorolenglwa lefatshe ba tla kubuga” Daniele 12:2.Bona Moreri 3:20; 9:10.

A baitshepi kgotsa basiami ba basuleng ba galaletsa Modimo kwalegodimong?

“Gonne Dafide ga a ka a tlhatlhogelamagodimong” Ditiro 2:34. “Baswi ga babake Jehofa, le fa e le ope yo ofologelang mo tuulalong” Pesalema115:17.

A motho o kgona go itse ka Modimole fa a sule?

“Gonne mo losong ga go na gogakologelwa” Pesalema 6:5.

Motho yo o mo seemong se, (kegore yo o suleng), o itseng eng ka balelwapa la gagwe?

“Bomorwawe ba newe tlotlo mme enea se ke a itse: ba kokobediwe, mme a seke a go lemoge mo go bone” Jobe 14:21.

Dikakanyo kgotsa go akanya gamotho go dirafalelwa ke eng fa a swa?

“Mowa wa gagwe o a tswa mme aboele mo mmung wa gagwe; ka letsatsileo fela maikaelelo a gagwe a a nyelela”Pesalema 146:4.

A go na le sengwe se baswi ba seitseng?

“Gone batshedi ba itse fa ba tla swa;mme baswi ga ba itse sepe” Moreri 9:5.

A baswi ba ba le seabe kgotsakabalano mo dilong tse di dirafalangmo lefatsheng?

“Go le lorato lwa bone, le kilo, lebobelotshetlha, jaanong go nyeletsegotlhe fela; le gona ga ba tlhole ba na lekabelo epe ka bosakhutleng mo gosengwe sese dirwang ka fa tlase galetsatsi” Temana ya 6.

Tsogo ya baitshepi [basiami] e tlanna leng?

“Gonne Morena ka esi o tla fologa kwalegodimong ka lošalaba, le ka lentswe jamoengele yo mogolo, le ka go galaotegaga lonaka la Modimo; mme baswi ba baswetseng mo go Keresete ba tla tsogapele” 1 Bathesalonika 4:16.

Ke eng se se dirafalelang bathobotlheka ntlha ya go wa?

“Gonne jaaka botlhe ba swa ka Adame,go ntse jalo botlhe ba tla tshedisiwa kaKeresete” 1 Bakorinthe 15:22. BonaBaroma 5:12.

Re dira eng fa re se na go swa?“Tsotlhe tse seatla sa gago se di

fitlhelang go ka di dira, di dire ka thata yagago. Gonne tiro le kakanyo le kitso lebotlhale ga diyo kwa felong ga baswi kwa

o yang teng” Moreri 9:10.Ke lentswe la ga mang le le tsosang

baswi?“Se gakgamaleleng mo; gonne lobaka

lo etla, lo botlhe ba ba mo diphupung batla utlwang lentswe ja gagwe ka lone,mme ba tla tswa; ba ba dirileng molemoba tswele tsogelong ya botshelo; me baba dirileng bosula ba tswele tsogelongya tshekiso“ Johane 5:28-29.

Ke mafoko afe a abuiwang go supago fenngwa ga bofelo ga loso lelebitla?

“Loso, phenyo ya gago e kae; lebitla,lobolela lwa gago lo kae” 1 Bakorinthe15:55.

Mebele e e tsositsweng e tla botšwagore e tshwane le mmele wa gamang?

“…kwa re lebeletseng Mmoloki go tswagona, e bong Morena Jesu Keresete; yoo tla bopang seša mmele waboikokobetso jwa rona, gore o bopegejaaka mmele wa kgalalelo ya gagwe”Bafilipo 3:20-21.

Go Tlhongwa Ga SabataSabata o dirilwe ke mang le gone

leng?“Mme legodimo la wediwa le lefatshe

le bontsi jotlhe jwa ona, mme e rile kaletsatsi la bosupa, Modimo wa wetsa tiroya One e O e dirileng; mme wa ikhutsaka letsatsi la bosupa mo tirong yotlhe yaOne e O e dirileng” Genesise 2:1-2.

“Mme Modimo wa segofatsa letsatsi labosupa wa le itshepisa; ka gonne mo golone O ne wa ikhutsa o tirong yotlhe yaOne e Modimo O e tlhodileng wa e dira ”Genesise 2:3.

Ke eng letsatsi la Sabata letshwanetse go tshegediwa le leboitshepo?

“Gonne Jehofa O dirile legodimo lelefatshe le lewatle, le tsotlhe tse di lengmo go one, ka malatsi a le marataro; kegona ka moo Jehofa O ne a segofatsaletsatsi la bosupa wa le itshepisa”Ekesodo 20:11. Ela tlhôkô – Sabata kesegopotso sa tlholo. Modimo o ne orulagantse gore ka go tshegetsa Sabata,batho ba tle ba gakologelwe Modimo rurijaaka Modimo o o tshelelang , le Motlhodiwa dilo tsotlhe.

Letsatsi la Sabata ke lefe?“Mme letsatsi la bosupa ke Sabata wa

ga Jehofa Modimo wa gago” Ekesodo20:10.

A maikaelelo a letsatsi la Sabata ene e le gore batho ba phuthegelekobamo ka lone?

“Tiro a e dirwe ka malatsi a marataro,mme letsatsi la bosupa ke la Sabata lwaboikhutso jo bo masisi, ke la pitso e e

Page 7: BONANG O ETLA - infonominfonom.com.ar/multi/multi/setBhc.pdf1 “Bonang, O etla a le mo marung, mme matlho otlhe a tla mmona.” Tshenolo 1:7 BONANG O ETLA KA GA BUKANA E Go na le

7

boitshepo” Lefitiko 23:3. Ela – tlhôkô Pitsogo tewa go kokoana kgotsa gokgobokana ga batho.

Modimo o file batho ba one Sabatago nna sesupo kgotsa segopotso saeng gape?

“Gape ka ba naya boSabata ba me,go nna sesupo gare ga mme nabo, goreba itse fa e le na Jehofa yo ke baitshepisang” Esekiele 20:12.

Batho ba ba rekolotsweng ba tlaphuthegela kobamelo Modimo gakae?

“Jaaka magodimo a maša a ke tla adirang a tla sala a ntse fa pele ga me, lelefatshe je leša, losika lwa lona lo tla salalo ntse jalo, le leina la lona jalo, go buaJehofa. Mme go tla dirala gore, go tlogamo kgweding e ntšha nngwe go ya kwago e nngwe le mo Sabateng mongwe goya kwa go o mongwe nama yotlhe e tlatla go obama fa pele game go buaJehofa” Isaia 66:22-23.

Baebele ya re Sabata o simologaleng?

“Mme ga nna maitseboa ga ba ga nnamoso letsatsi le le lengwe fela….. Mmega nna maitseboa ga ba ga nna moso,letsati la bobedi.” Jalo jalo. BonaGenesise 1;5,8,13,19,23,31. “Go tloga kamaitseboa go ya maitseboa a ka moso,lo ikhutse ka Sabata” Lefitiko 23:32. BonaMareko 1:32.

A Keresete o ne a tshegetsa Sabatafa a sa ntse a le mo lefatsheng?

“Mme a tsena mo ntlong ya thuto kaletsatsi la Sabata jaaka a tlwaetse, mmea ema gore a bale” Luke 4:16.

Le fa Morena e ne e le ene Modiri leMotshegetsi wa Sabata, o ne a lebiwaa bo a tsewa ditlholwa jang moletsatsing le?

“Baitse-dikwalo le bafarasai ba mo lepagore a o tla fodisa ka Sabata, e le goreba bone ka fa ba ka mmayang molato kateng” Luke 6:7.

Phetolo ya ga Keresete momegopolong e e seng yone ka ga gotshegediwa ga Sabata e ne ya nnangeng?

“Jesu a ba raya a re: ‘Ke a lo botsa kare: “Se se letleletswe go dirwa ka Sabatake eng? A ke go dira molemo gongwe godira bosula? A ke go pholosa [boloka]botshelo, gongwe go bo senya?”’”Temana ya 9.

Letsatsi La MorenaJohane a re o ne a nna mo moweng

ka letsatsi lefe?“Ka bo ke tsenwe ke Mowa ka letsatsi

la Morena” Tshenolo 1:10.Molao wa re letsatsi la morena ke

lefe?

“Mme letsatsi la bosupa ke Sabata waga Jehofa Modimo wa gago” Ekesodo20:11

Moporofeti Isaia, fa a buelelaModimo, o bitsa Sabata wa letsatsi labosupa a reng?

“Letsatsi la me le le itshepileng” Isaia58:13.

Ka jalo, ke letsatsi lefe le Johane aneng a le mo moweng ka lone?

Letsatsi la bosupa, fa e le gore o ne abua ka ga letsatsi la beke.

Ela tlhôkô – ga go na letsatsi lepe labeke mo Baebeleng yotlhe le Modimo ole bitsang la one.

A Keresete o ne a tshegetsaSabata?

“Mme a tsena mo ntlong ya thuto kaletsatsi la Sabata, jaaka a tlwaetse, mea ema gore a bale” Luke 4:16. “Ketshegeditse ditaolo tsa ga Rre” Johane15:10.

A balatedi ba ga Keresete ba ne batshegetsa Sabata morago ga loso lwagagwe?

“Mme ba boa, ba baakanya malao[makga] le ditlotso mme ba ikhutsa kaletsatsi la Sabata ka fa taolong” Luke23:56.

“Gore botlhe ba tlotle Morwa fela jaakaba tlotla Rara” Johane 5:23. “Nna le Rarare mongwefela” Johane 10:30.

Keresete o rile Morwa motho keMorena wa eng?

“Gonne Morwa Motho ke Morena waSabata” Mathaio 12:8. Bona le Mareko2:28.

Ke mang yo o dirileng Sabata?“dilo tsotlhe di dirilwe ke ene [Keresete,

Lefoko]” Johane 1:3.Ke letsatsi lefe le le tla fela pele ga

letsatsi la ntlha la beke?“E rile Sabata a sena go feta, fa bosigo

jwa letsatsi la ntlha la beke bo o sa”Mathaio 28:1.

Ela tlhôkô – Ka fa kgolagano e ntšha etlhalosang ka teng, letsatsi la Sabata lene le setse le fetile fa letsatsi la ntlha labeke le simologa.

Ke letsatsi lefe la beke le e lengSabata “ka fa taolong”?

“Mme letsatsi la bosupa ke Sabata waga Jehofa” Ekesodo 20:10.

Ela tlhôkô – Go a itshupa gore Sabatawa kgolagano e ntšha e ntse ke wakgolagano e kgologolo, le gore ga go nasepe mo kgolaganong e ntšha se sesutisang Sabata wa letsatsi la bosupa see emisetsa ka letsatsi la ntlha.

Go tlhalosiwa gore baobamedi basebatana ba farologane jang lebaobamedi ba Modimo?

“Bobelotelele jwa baitshepi ke jone jo,e bong ba ba bolokang ditaolo tsa

Modimo le tumelo mo go Jesu” Tshenolo14:12

Phetolo ya SabataGo tshegetsa Sontaga go simologil

leng?Ba le bantsi ba dumela gore Keresete

o fetotse Sabata, mme re utlwa momafokong a gagwe ka esi gore ga a tlelago dira jalo. Go raya gore phetolo eo etlile ka mongwe o sele.

Keresete o rileng ka molao motherong ya gagwe e e tumileng thata?

“Lo se ka lwa itlhoma gore ke tsile gosenya molao le fa e le baporofeti; ga kea tla go senya, fa e se go tlhomamisafela.” Mathaio 5:17. “Go tsamayalegodimo le feta le lefatshe, ga go kitlago feta tlhasenyana epe, le fa e lelonakanyana lope fela mo molaong, dilotsotlhe di tle di tsamaye di dirafale pele.”Temana 18.

Modimo, a dirisa moporofetiDaniele o rile puso e e emetsweng ke“lonakanyana” e tla leka/akanya godira eng?

“E bua mafoko a go kgalaMogodimodimo, e bogisa baitshepi baMogodimodimo setlhogo. E tla leka gofetola dipaka le molao” Daniele 7:25

Ke nonofo kgotsa mmuso ofe o oipolelang gore o fetotse molao waModimo?

Bopapa (Mmuso wa ga Mopapa)Ela tlhôkô – Mopapa o na le taolo e

kgolo le nonofo, mo a ka kgonang gofetola, go tlhalosa kgotsa go ranola lemelao e e leng ya Modimo tota. Mopapao kgona go fetola le one molao waModimo… Mopapa o kgona go fetolamolao wa Modimo, ka gore nonofo yagagwe ga se ya motho, mme ke yaModimo, e bile o dira jaaka Moemedi waModimo mo lefatsheng. E fetoletswe gotswa go Lucius Ferraris PromptaBibliotheca, Popa Art. 2.

Taolo ya bone.Yone, [Kereke ya Roma ya Sekatoliki]

e buseditswe kwa morago Molao waBone ka go tlosa Sabata wa Lefoko laModimo, ka go tlhoma Sotanga jaakaletsatsi le le boitshepo.” N. Summerbell,History of the Christian Church (1873),p. 415.

“Sontaga jaaka letsatsi la beke le letlhaoletsweng gore ka lone go nne lekobamo e e patelediwang botlhe yaModimo Mothatiotlhe, le le itshepisiwangka go kgaodisiwa ga ditiro tsotlhe tsaselegae, kgwebo, le ditiro tsa malatsiotlhe le ka go dira ditirelo tsa bodumedi,ke maitlhamelo fela a Kereke ya Katolikithe American Catholic Quarterly Review,January, 1893, pp. 152, 139

“Fa Maporosetente a ka latelaBaebele, ba tla obamela Modimo kaLetsatsi la Sabata. Ka go tshegetsaSontaga, ba obamela molao wa Kerekeya Katoliki.” Albert Smith, Chancellor ofthe Archdiocese of Baltimore a fa phetolomo boemong jwa ga Mokhadinale molekwalong la Tlhakole 10, 1920.

Batho ba emiseditse mafoko a aleng mowa le botshelo ka thuto efe?

“Mme ba nkobamelela lefela ka ba rutadithuto tse e leng ditaolo tsa batho fela…A ba raya a re, ‘Lo itse go dirolola taoloya Modimo, gore lo tle lo tshegetse yangwao ya lona” Mareko 7:7-9.

“Lo tla nna dinao tse dintlhapedi gofitlha leng? Fa Modimo e le Jehofa osaleng morago, mme fa e le Baale, molateleng!” 1 Dikgosi 18:21.

Molaetsa wa Modimowa Bofelo mo

lefatsheng la Boleo“Mme mafoko a a molemo a, a bogosi,

a tla rerwa mo lefatsheng lotlhe, go nnatshupo mo merafeng yotlhe; foo ke gonabokhutlo bo tla tlang” Mathaio 24:14

Mmadi, mo bukaneng e o na letshoboko e e phepa ya mafoko a amolemo a ga Jesu Keresete, jaaka a filwemo Baebeleng e e Boitshepo, a se naditlwaelo kgotsa megopolo ya batho.

“Mme a bua ka lentswe le legolo, a re:‘Boifang Modimo, lo o neye kgalalelo;gonne nako ya katlholo ya one e tsile.”Tshenolo 14: 7

Katlolo ya Modimo e simologile kwalegodimong ka ngwaga wa 1844. Esimologile ka baswi. Baswi ga ba kwalegodimong, ba robetse mo lebitleng,mme ba letetse tsogo ya baswi. “Babantsi ba bone ba ba robetseng moloroleng lwa lefatshe ba tla thanya;bangwe ba tla tsogela botshelong jo bosa khutleng, ba bangwe ba tla tsogeladitlhng le kilego tse di sa khutleng”Daniele 12:2

Ka bonako, ga go ope yo o itseng goreleng go tla simologa katlholo ya batshedi.

“Boifang Modimo, lo o neye kgalalelo;gonne nako ya katlholo ya one e tsile:mme lo obamele oe yo o dirileg legodimo,le lefatshe, le lewatle, le mestwedi yametsi” Tshenolo 14:7

Ga go motho ope, mopapa, moperesitikgotsa moreri o o ka itshwarelang boleo.Ga go motho ope yoo tshwanetseng goobamelwa. Jesu a mo raya a re, “Tlogao ye koo Saatane: gonne go kwadilwegat we, ‘o obamele Jehofa odimo wagago, ke ene esi yo o tla o direlang’”Mathaio 4:10

Page 8: BONANG O ETLA - infonominfonom.com.ar/multi/multi/setBhc.pdf1 “Bonang, O etla a le mo marung, mme matlho otlhe a tla mmona.” Tshenolo 1:7 BONANG O ETLA KA GA BUKANA E Go na le

8

Maria, maagwe Jesu o mo lebitleng lagagwe. Ga a kgone go thusa ope.

Jesu o rile, “Nna le Rara re mongwefela. Bajuta ba bo ba tsaya maje go mokgobotletsa ka one.

Jesu a ba raya a re: ‘Ke lo bontshitseditiro di le dintsi tse di molemo tsa gaRara; Lo nkgobotletse tiro efe ya tsona?’

“Bajuta ba mo fetola ba re: ‘Ga rego kgobotletse tiro e e molemo, fa ese tlhapatso, le ka ntlha ya go bo o reo le motho, o itira Modimo ” Johane10:30-33.

“Mme ke a go itse go tlhapatsa ga baba ikayang gore ke Bajuta [batho baModimo ba boammaaruri] mme e sebone, mme e le ba phuthego nngwe yaga Saatane ” Tshenolo 2:9

“Mme a nthaya a re: ‘o se ka wa kanelamafoko a polelo ya lokwalo lo; gonnelobaka lo setse lo le gaufi. Yo o lengtshiamololo a a nne a dire tshiamololo:yo o leng leswe, a a nne a leswefadiwe....Bonang, ke tloga ke tla ka bonako; mmetuelo ya me ke na nayo, gore ke duelemotho mongwe le mongwe ka ga tiro yagagwe e ntseng ka gona….

“Kwa ntle go dintša, le baloi, lebagokagadi,…. Le mongwe le mongweyo o ratang a ba a dira maaka.” Tshenolo22:10-12, 15

“Mme moengele yo mongwe e le wabobedi, a tla morago ga yoo, a re:‘Babilona o mogolo o ole, o ole”Tshenolo 14:8

Babilone ke Mang?Buka ya Tshenolo e tsaya maina le

mafelo le ditiragalo tsa boammaaruri moKglaganong e Kgologolo mme e dirisemaina le ditiragalo tse ka tsela ya go a didirisa jaaka ditshupo mo Kgolaganong entšha:

Mo go Tshenolo, Babilone e dirisiwago bua ka ga dikereke tse di oleng:

“O o dirileng gore merafe yotlhe enosiwe bojalwa jwa bogale jo botsositswng ke kgokagalo ya gagwe”Tshenolo 14:8

Belešasare o tsuulotse Modimo momodirong wa botlhapelwa:

“Ba nwa bojalwa jwa mofine, mme babaka medimo ya gouta, le ya selefera, leya kgotlho, le ya tshipi, le ya logong, leya lentswe.” Daniele 5:4

“Babilone e ne e ntse e le senwelo sagouta mo seatleng sa ga Jehofa, se setagisitseng lefatshe lotlhe: merafe e nolebojalwa jwa mofine jwa gagwe; ke go naka moo merafe e tsenwang” Jeremia 51:7

Babiloneke sesupo sa tumelo yaMAAKA, LE MOFINE KE SESUPO SADITHUTO TSA GAGWE

“Me ga tla mongwe wa baengele ba

supa ba ba tshotseng megotšwana esupa, mme a nthaya a re: ‘Tla kwano, ketla go supetsa tshekiso ya seaka sesegolo, se se dutseng mo metsing amantsi; [metsi ke ditšhaba le boidiidi jwabatho le merafe le dipuo. Tshenolo 17:15]se dikgosi tsa lefatshe di gokagetsengnaso le ba ba agileng molefatsheng bane ba tagisiwa ke bojalwa jwa kgokagaloya sone…

Mme mosadi a bo a apere bohibidu jobo mokgona, le bohibidu jo letlhololo,mme a kgabisitswe ka gouta le majana aa tlhokegang le diperela, a tshotse moseatleng senwelo sa gouta se se tletsengtse di makgapha, e bong dilo tse dimaswe tsa kgokagalo ya gagwe:

“Mmemo phatleng ya gagwe gab ogo kwadilwe leina, go twe, BOTENG,BABILONE O MOGOLO, MMA-DIAKA,LE MMA-MAKGPHA A LEFATSHE.

“Mme ka bona mosadi fa a tagilwe kemadi a baitshepi, le ke madi a basupi baga Jesu:”

“” Tshenolo 17:1-6MOSADI mo porofesong ke sesupo sa

phuthego (kereke), kereke e e molemole e e kgelogileng mo tumelong.

Mosadi yo o boikepo [kereke yamaaka] o bidiwa seaka Bona Tshenolo17:1

Mosadi yo o molemo [kereke yaboammaaruri] o bidiwa lekgarejwanaBona Tshenolo14:4

Mosadi yo o boikepo o gokagala ledikgosi tsa lefatshe Bona Tshenolo 17:2

Mosadi yo o molemo o nyetswe keKeresete Bona 2 Bakorinthe 11:2

Mosadi yo o boikepo o apere bohibidujo bo mokgona le jo bo letlhololo e bile orwele gouta le majwana a a tlhokegang.Bona Tshenolo 17:4

Mosadi yo o molemo o apere leloba lele boleta le le phatsimang le le phepa.Bona Tshenolo 19:8

Mosadi yoo boikepo o ruta mekgwa,maswe a kgokagalo ya gagwe. BonaTshenolo 17:4

Mosadi yo o molemo o ruta lefoko laModimo. Bona Tshenolo 14:5

Mosadi yoo boikepo o patelela lefatshego obamela melao ya sedumedi e eitiretswengke batho. Bona Tshenolo13:15

Mosadi yo o molemo o tshegetsaditaolo tas Modimo. Bona Tshenolo14:12.

Mosadi yoo boikepo o tla senngwa keModimo. Bona Tshenolo 19:20

Mosadi yo o molemo o tla ema leModimo mo lewatleng la segalase. BonaTshenolo 15:2

“Ka bona moengele yo mongwe afologa mo legodimong, a na le taolo e

kgolo; mme lefatshe la bonesega kakgalalelo ya gagwe.

“Mme a tlhaeletsa ka lentswe je lenonofileng, a re, ‘Babilone o mogolo oole, o ole, mme o fetogile boago jwabadimo, le boitswalelo jwa mowa mongwle mongwe o o maswe, le boitswalelo jwanonyane nngwe le ngwe e e maswe, le ee ilwang.

“Ka gonne merafe yotlhe e nolebojalwa jo bo bogale jwa boaka jwagagwe, dikgosi tsa lefatshe di akafetsenae, babapatsi ba lefatshe ba humisitsweke bogolo jwa bofafalele jwa gagwe.

“Mme ka utlwa lentswe je lengwe je letswang legodimong, le re, ‘Tswang mogo ene, lona batho ba me, gore lo setlhakanele nae dibe tsa gagwe, le gorelo se bone dipetso tsa gagwe. “ Tshenolo18:1-4. Go tswa mo Babilone go raya gotswa mo dikerekeng tse e seng tsa nnete.

“Mme moengele yo mongwe, e le waboraro, a tla morago ga bone, a buaka lentswe je legolo, a re “Fa motho lefa e le ang a obamela sebatana…’”Tshenolo 14:9

Sebatana ke MangMoporofeti Daniele o ne a nna le

diponatshegelo le ditoro mme o ne abona “Ditshedi di le nne mo lewatleng,go se na sepe se se tshwanang le sesengwe.

“Sa ntlha se ne se tshwana le tau.”Daniele 7: 3-4

BABILONE e ne ya busa lefatshe gotswa ka 606 go fitlha ka 539 BC.

“Setshedi se sengwe ….. se tshwanale bera mme sa bo se tsholetsegilelotlhakore lo longwe.” Daniele 7:5.

Letlhakore le lengwe le ne le nonofilego gaisa le lengwe. BAMEDA LEBPERESIA ba busitse lefatshe go tswaka 539 go fitlha ka 331 B.C. Baperesiaba ne ba nonofile go gaisa, mme ba busamorago.

“Bonang se sengwe, setshwana lenkwe, ” Daniele 7:6 GERIKA e busitselefatshe go tswa ka 331 B.C. go fitlha ka168 B.C.

“Mme bonang, setshedi se sengwe sabone, e le se se boitshegang…… mmese ne se na le meno a magolo a tshipi:mme sa suputsa, sa thubaganya, mmemo go setseng sa gataka ka maroo: mmese ne se sa Tshwane le sepe sa ditsheditse di tsileng pele ga sone; mme sa bose na le dinaka di le some” Daniele 7:7.ROMA e busitse lefatshe go tswa kwa168 B.C. go fitlha ka 538 A.D.

“A bua jaana a re, setshedi sa bone etla nna bogosi jwa bone mo lefatsheng”Daniele 7:23.

Mmuso wa Roma o ne wa

kgaoganngwa ka magosi a some fa garega A.D. 351 le 476 A.D.

“Ka akanya [Ela tlhôkô] dinaka, mmebonang, ga tlhoga lonako lo longwe garega tsone, e le lo lo nnye, lo di le tharo tsadinaka tsa pele tsa kumulwa ka metswi[medi] fa pele ga lone: mme bonang, molonakeng loo gab o go le matlho a atshwanang le matlho a motho, le molomoo o buang dilo tse dikgolo” Daniele 7:8.Lonakanyana lo ke sebatana sa Tshenolo14:9, BOPAPA.

Pele ga kereke ya ga mopapa (Katoliki)e nna le taolo e e feletseng ya puso, ene ya tshwanelwa ke go fenya dinaka tse3 mo go tse 10, Heruli, Vandals, leOstrogoths. Magosi a a BaAria a ne afenngwa ka botlalo ka 538 A.D. mme gotswa ka letlha le, Bopapa bo ne bo tlabusa dikgosi tsa lefatshe dingwaga tse1260. A.D.,go tswa ka 538 go fitlha ka1798 A.D. Bona tšhate (lenane).

“Ka leba, mme lonaka loo lwatlhabana le baitshepi, mme lwa bafenya…. Mme e tla bua mafoko a anyatsang Mogodimodimo, e tla lapisetsaruri baitshepi ba Mogodimodimo: mmee tla solofela [akanya] go fetola metlhale melao; mme ba tla tsenngwa moseatleng sa yona go ba go feta motlhale metlha le ntlha nngwe ya motlha”Daniele 7:21-25.

“Mme motse oo boitshepo [kereke yannete] ba tla o gataka ka dinao ladikgwedi di le masome mane le bobedi”Tshenolo 11:2.

“Mme mosadi, [kereke ya nnete] atshabela kwa nageng, kwa obaakanyeditsweng bonno ke Modimogonegore bat le ba mo otlele gona kamalatsi a le 1260” Tshenolo 12:6.

Kereke ya boammaaruri e ne yabogisiwa ke Kereke ya Roma yaSekatoliki dingwaga di le 1260 go tswaka A.D. 538 go fitlha ka A.D. 1798.

Didikadike di bolaetswetumelo

“Ntlha ya gore Kereke ya Roma etsholotse madi a a senang molato gogaisa puso e pe e e kileng ya nne tengmo bathong ke selo se se ka seganediweng ke Moporotesetente ope yoo nangle kitso e e tletseng ya ditso/hesitori. Ga go kgonege go nna letlhaloganyo e e tletseng ya batshutitshutia babolawa ba yone, le gone go atlhomamisega gore ga go na dinonofodipe ts akakanyo tse di ka tlhaloganyangka botlalo pogo ya bone.” W.H. Leeky,History of the Rise and Influence of theSpirit of Rationalism in Europe. Vol 2:32,1910 edition.

Mokwalo (athikele) e telele e tlhalosang

Page 9: BONANG O ETLA - infonominfonom.com.ar/multi/multi/setBhc.pdf1 “Bonang, O etla a le mo marung, mme matlho otlhe a tla mmona.” Tshenolo 1:7 BONANG O ETLA KA GA BUKANA E Go na le

9

Ditemana tse di latelang tse di moDikwalong tse di Boitshepo di re famotheo o ka one re ka balang nako(Motlha). – Letsatsi le le lengwe (1) lelekana le ngwaga e le nngwe (1):

“Jaaka palo ya malatsi a lo tswang gotlhola lefatshe ka one, e bong malatsi a amasome mane, letsatsi lengwe le lengwele tla emelwa ke ngwaga” Dipalo 14:34.

“Letsatsi lengwe le lengwe lelebaganye le ngwaga” Esekile 4:6

“Mme ba tla tsenngwa mo seatleng saone go ba go tla go feta motlha le metlhale ntlha nngwe ya motlha” Daniele 7:25

“Motlha le metlha, le ntlha e nngwe yamotlha” Tshenolo 12:14

Motlha = Ngwaga e le 1Metlha = dingwaga tse 2Ntlha e nngwe ya motlha =

bontlhangwe ba ngwagaFa go dirisiwa mokgwa wa seporofeti

wa go bala nako, ngwaga e le 1 kgotsamotlha = malatsi a le 360.

Metlha e 3½ = 3½ X 360 = malatsi a 1260Letsatsi le le 1 = ngwaga e le 1;

malatsi a a 1260 = dingwaga tse 1260

dingwaga tse di masome a mane moragoga loso lwa gagwe, marapo a gagwe ane a epololwa mme a fisiwa mopepeneneng. Ke ka mekwalo ya gaWycliff mo go neng ga itsiwe ga ba gasenolwa diphoso tse dintsi tsa kereke yaRoma.

Huss le Jerome ka bobedi ba bona bane ba fisiwa go fitlha ba swa, babofeletswe mo koteng. Ba ne ba sa batlego tlhanogela go rera nnete, ka jalobabusi ba sekatoliki ba ne ba ba tshubaka molelo (bona Wycliffe, b3, ch 17).

Martin Luther o ne a kwala jaana kaga Mopapa: “Ke selo se se maswe gobona motho yo o itirang Moemedi [wa gaKeresete, a supa manobonobo a mmusiope a ka se keng a lekane nao. A mo kegone go tshwana le Jesu yo ohumanegileng, kgotsa Petere yo oboingotlo? Ba re ke Morena wa Lefatshe!Mme Keresete yo [mopapa] aikgantshang a re ke moemedi wa gagweo rile, ‘Bogosi jwa me ga se jwa lefatsheje’. A taolo ya moemedi (mothusi) e kafeta ya mong wa gagwe?” D’Aubigne, BCh.3.

Luther o rile: “Ke a o nyatsa e bile ke ao tlhabantsha [mokwalo wa ga mopapao atlholang Luther] jaaka mokwalo o omaaka… ke ipelela go boga matlhoko aa ntseng jalo ke bogela dilo tse disiameng. Ke setse jaanong e bile keikutlwa ke na le kgololesego e kgolo mopelong ya me; ka gonne la bofelo ke aitse gore mopapa ke moganetsaKeresete, le gore setilo sa gagwe sabogosi ke sa ga Saatane ka Sebele.

Maiteko a go FetolaSabata

Bopapa (mmuso wa ga Mopapa) bo tla“leka go fetola metlha [dipaka] le melao”“Mopapa o na le taolo e kgolo le nonofo,mo a ka kgonang go fetola, go tlhalosakgotsa go ranola le melao e e leng yaModimo tota. Mopapa o kgona go fetolaMolao wa Modimo, mme e bile o dirajaaka Moemedi wa Modimo molefatsheng. Lucius Ferraris PromptaBibliotheca, Popa Art. 2.

“Ee, Kereke ya Katoliki e ipolela gorephetolo (ya Sabata go ya kwaSontageng) ke e dirilwe ke yone. E ne eka se lore go dira sepe mo mererong yasemowa le seruti le bodumedi ntle lekereke. TIRO E (ya go fetola Sabata) KELOTSHWAO lwa nonofo ya seruti momererong ya tsa bodumedi.” James Car-dinal Gibbons mo lekwalong le lekwaletsweng J.F. Snyder waBloomington, II Nov 11, 1985.

POTSO-“Ao na le tsela e nngwe e kayne o ka supag gore kereke [ya Katoliki]

e na le dithata tsa go baya meletlo yamelao? gope mo dikwalong [Baebeleng].”A Doctrinal Catechism. Chap 2, 174

“Mphe bosupi go tswa mo Baebelenge le yosi gore ke tshwanetse go tshegetsaSontaga e le boitshepo. Ga go na molaoo o ntseng jalo mo Baebeleng! Ke molaowa Kereke ya Katoliki e e boitshepo fela!Baebele ya re, ‘Gakologelwa letsatsi laSabata go le itshepisa’ Kereke ya Katolikiyone ya re “Nnyaa! Ka nononofo yaModimo ke senya letsatsi la Sabata, keba ke lo laloa gore lo tshegetse letsatsilantlha la beke le le boitshepo. Mmebonang, lefatshe lotlhe le letlhabologileng le obamela taolo yaKereke ya Katoliki e e boitshepo ka kutloe e masisi”. Priest Thomas Enright,C.S.S.R, Mookamedi (President) waRedemptorist College, Kansas City, Motlhatlhelelong kwa Hartford, Kansas,Tlhakole 18, 1884, gape le mo Ameri-can Sentinel, lokwalodikgang lwa Kerekeya Katoliki ya Roma ka Seetebosigo1893, 173.

Ga go motho ope yo tota o ka kgonanggo fetola Molao o o Boitshepo waModimo; o nagana fela gore o ka kgona.

Jesu o rile, “Lo se ka lwa itlhoma goreke tsile go senya molao le fa e lebaperofeti; ga ke a tla go senya, fa e sego tlhomamisa fela.

“Gonne ammaaruri ke a lo raya: Gotsamaya legodimo le feta le lefatshe, gago kitla go feta tlhasenyana epe, le fa ele lonakanyana lope fela mo molaong;dilo tsotlhe di tle di tsamaye di dirafalepele.” Mathaio 5: 17 – 18.

Paulo o kwala a re: “Ope motho a seka a lo fora ka mokgwa ope; gonne gago kitla go dirafala, fa tenego e sat lepele,le fa monna a boleo a sa senolwe,yo e leng morwa wa tatlhego.

“E bong yo o ikgantshang a ikgodisa,atlhabana le gotlhe mo go bidiwangModimo,kgotsa mo go obamelwang; a baa tle a dule mo tempeleng ya Modimo, aikaye gore ke ene Modimo.”2Bathesalonika 2:3 – 4.

“Mopapa ke wa seriti se segolo e bilea godisitswe thata gore ga se motho fela,fa e se gore o jaaka Modimo, e bile e lemoemedi wa Modimo. Mopapa ka lobakalwa tlotlomalo ya seriti se segolo sagagwe o bidiwa mobišopo wa babišopo.O fela jalo kgosi ya selegodimo le kgosie kgolo e e busang ditšhaba tse dintsi, ebile e le Kgosi ya dikgosi. Jalo mopapa orwesitswe serwalo se se seraro, jaakaKgosi ya legodimo le lefatshe le yaditikologo tse di kwa tlase.”LuciusFerraris, Prompta Bibliotheca, Vol 6, p 29.

“Ka bona tlhogo nngwe ya sone, e ketee kile ya rengwa ya swa.” Tshenolo 13:3

“Fa motho e le mang a rata go isa babangwe botshwarong, ene o yabotshwarong; fa motho a rata go bolayaka tšhaka, ene o na le go bolawa katšhaka.” Tshenolo 13: 10.

Re setse re bontshitse gore Bopapa otla busa lefatshe dingwaga di le 1260-A.D. 538 – 1798. Leba lenaneo laditiragalo (tšhate).

Ka 1798 Puso ya Therego e ne yatswelela mo Tsuololong ya Fora mmepuso ya Kereke ya Katoliki e ne yabeelwa fa thoko. Batlhabani ba Fora, kafa tlase ga mogenerala Berthier, a tsenyemo Roma mme a tsaya mopapa go nnamogolegwa. Letsatsi: Tlhakole 10,1798.Mopapa yo o neng a le mo kgolegelongo sule a le botshwarwa mo ngwgeng o olatelang kwa Valence, France. Selelo sese segolo a utlwala, “Bokatoloki bo sule.”Bopapa bo ne bo amogetse “e kete e kileya rengwa ya swa.” Leba Tshenolo 13:3

Mme re bolelelwa gore go rengwa gago wa goo go tla fodisiwa, mme nako esetse e atamela e lefatshe lotlhe lo tla“gakgamalela sebatana”Tshenolo 13:3.

Ka 1929 Mokhadinale Gasperre o nea kopana le Tonakgolo Mussolini montlong e tona ya St. John Lateran kwaKgolagano ya Vatican e neng ya saeniwaa busetsang nonofo ya nakwana yaBopapa; e gape ya dirwa go nna mmusoo o nang le lefelo la one la sebele.

Mme go ntho e e isang losong ga isee fole e ka botlalo.

Ntho e e remilweng e ne e le tomololoya kereke ya Roma mo go laoleng pusoya lefatshe; mme fa ntho ya themo efodisitswe ka botlalo, Kereke ya Roma etla tsaya taolo ya bomakaseterata baselegae. Dinaga tse di kopaneng tsaAmerika [U.S] di tla nna sediriswa sa gotlisa tiraglo e.

“Ka bona sebatana se sengwe setlhatloga mo lefatsheng; sa bo se na ledinaka tse pedi jaaka kwana, sa bo sebua jaaka kgogela.

“Se dira ka taolo yotlhe ya sebatanasa pele mo ponong ya sone. Se pateletsalefatshe le ba ba agileng mo go lone, goreba obamele sebatana sa pele, se gorengwa gas one ga loso go ne go fodile.”Tshenolo 13:11 – 12.

Lotshwao lwa Sebatana“Fa motho le fa e le mang a obamela

sebatana le setshwanatsho sa sona, aiteseletsa go tshwaiwa mo phatleng,kgotsa mo seatleng, le ene o tla nwabojalwa jwa bogale jwa Modimo, jo bobaakantsweng bo sa tlhakangwa le sepe,bo le mo senwelong sa tshakgalo ya one;mme o tla tlhokofadiwa ka molelo lesulefera, fa pele ga baengele ba ba

ka botlalo tshwanelo ya Kereke ya Romaya Sekatolike ya go dira se, e ka bonwamo Catholic Encyclopedia, Vol. 12:266.

Mokwalo o o kwadilweng kabotswerere, le fa o le moleele, o otlhalosang ka botlalo ka ga tshwanelo yaKereke ya Roma ya Sekatoliki go dira se,e ka fitlhelwa mo Catholic Encyclopedia,Vol 12:266.

Ditso (dihisetori) di kwala ka gobolaelwa tumelo ga batho ba ba fetangdidikadike di le lekgolo (100 million) kantlha ya go bolela tumelo e e kgatlhanongle dithuto tsa Kereke ya Roma.BaWaldenses le BaAlbigenses[Baporosetente ba Switzerland] ba lesedikadike (1000, 000) ba sule ka nakoya ntwa e e boloditsweng ke MopapaInncent III ka 1208. Go simologa ka gotlhongwa ga lekgola la MaJesuit ka 1540go fitlha ka 1580 go bolailwe dikete di le900, 000. Batho ba le 150, 000 ba suleka nako ya patlisiso (inquisition), modingwageng di le 30. Mo sebakeng sadingwaga tse 38 morago ga taolo e ekgatlhanong le Maporosetente ya gaCharles V, batho ba ke 50, 000 ba ne bakalediwa, ba kgaolwa ditlhogo, ba fisiwaba tshela ka ntlha ya go amogela dithutotse e seng tsa Kereke ya Roma. Ba le18, 000 ba ne ba swa ka puso ya ga Dukewa Alva mo dingwageng di le 5 ½.” BriefBible Readings, p 16.

John Wycliff, moona yo o nonofilengwa Modimo o ne a nyadiwa ke balatediba ga mopapa thatathata mo e leng gore

Page 10: BONANG O ETLA - infonominfonom.com.ar/multi/multi/setBhc.pdf1 “Bonang, O etla a le mo marung, mme matlho otlhe a tla mmona.” Tshenolo 1:7 BONANG O ETLA KA GA BUKANA E Go na le

10

Leba dingwao le ditlwaele tse di latelang tsa Kereke ya Roma yaSekatoliki le ngwaga e di simologileng ya yone

“Tsela e e di gaisang tsotlhe yago tlotla Mopapa John Paul II, yoka boammaaruri e leng mongwewa banna ba bagolo, ke go tsayamafoko le dithuto tsa gagwe katlhoafalo; ke go reetsa mafoko agagwe le go diragatsa mafoko ledithuto tsa gagwe mono Amerika.E ke kgwetlho e re tshwanetsenggo e amogela.” Tautona GeorgeW. Bush; Mopitlo 21, 2001.

Malebang le Kago ya Pope JohnPaul Cultural Centre kwawashington D.C., Mopapa JohnPaul II o ne a re, “Re tla tla go lebantlo e jaaka [e kete ke] Vatican ennye mo United States.” Jaaka gobegilwe ke Paul Shepard,Mokwadi wa AP. The Daily News,Mopitlo, 24, 2001.

dibe (Indulgenses)1215 – Go ipolela dibe mo moperesiting e sengmo Modimong1220 – Go galetsa senkgwe sa mmisa1229 – Baebele e a ilediwa kwa Ithali1251 – seaparo sa baperesiti sa “scapula”1414 – Batho ba idiwa go nwa mofine wa mmisa1508 – Thapelo ya “Ave Maria” e rapelwa kadibaga1524 – Seruti sa sepiri sa MaJesuit se atlhongwa1545 – Go bolelwa semmuso gore jaanongdingwao di lekana ka taolo le Baele1546 – Baebele e okediwa ka dibuka tse di sengbitshepo tsa Apocrypha1854 – Thulo e e reng Maria ga a na boleo1864 – Mokwalo wa ga Mopapa wa “”Sylabusuof Errors o kgala kgololesego ya bodumedi, puo,letswalo, bobegakgang, le ditemogo tsamaranyane (saense)1870 – Mopapa ga twe ga a na boleo l gone gaa kitla a leofa1930 – Dikolo tsa puso le tsotlhe tse e seng tsaKatoliki di a kgalwa1950 – Thuto ya gore Maria o tseestwelegodimong1965 – Maria o dirwa Mma-phuthego (Mma-kereke). Mo godimo ga dilo tse o bo o tlhakanya letse dingwe tse dintsi: baitlami ba bana le basadi baba sa nyaleng (di-monk le di-nun) basasankegi baba nnang ba le bosi, monaseteri, lente, beke e eboitshepo, Sontaga ya Dipalema (maklwane), Metsia a boitshepo, Laborao wa Molora, Letsatsi laBaitsepi botlhe, Halloween, letsatsi la tlhapi, flag-ellations go ikgwathisetsa dibe, meswalo, leokwanele le boitshepo dimmedale, dipheko, jalo jalo

A.D. 300 – Dithapelo tsa go rapelela baswii, leseupo sa mokgoro (sefapano)321 – Melao ya Sontaga le go patika batho gotshegetsa Sontaga375 – Kobamelo ya baengele le baitshepi ba basuleng, tiriso ya ditshwatsho394 – Go ipelela mmisa wa seheitene400 – Pogiso ya batshegetsi ba Sabata waBaebele e a simologa431 – Tlotomatso ya ga Maria, jaaka a bidiwa“Mma Modimo”450 – Katlholelo loso ya batshegetsi ba Sabata500 – Baperesiti ba apara ka tsela e efarologaneng526 – Tlotso e e feteletseng593 – Pekethori600 – Puo ya Selatini ke yone fela e dirisiwangmo thapelong le mo kobamong, dithapelo dilebisiwa go Maria, baithsepi ba ba suleng lebaengele607 – Leina la “Mopapa”, kgotsa “Mobišopo walefatshe lotlhe” le dirisiwa lantlha709 – Go atla lonao lwa Mopapa750 – Go simololwa go dirisiwa leina “Mopapa”kgotsa “Mobišopo wa lefatshe lotlhe”786 – Go obamelwa sefapano (mokgoro)ditshwantsho dibetliwa le marapo.927 – Kholeje ya Bakhadinale965 – Kolobetso ya ditleloko995 – Go tsaya dithuto tsa baitshepi ba ba sulengjaaka tsa Baebele998 – Go itima dijo ka Foreitaga le ka “Lente”1079 – Go idiwa go nyala ga baruti1090 – Rosari le sebaga sa thapelo1184 – Tlhotlhomiso (Inquisition)1190 – Thekiso ya setifikeiti sa boitshwarelo jwa

boitshepo, le fa pele ga Kwana.” Tshenolo14:9-10

LOTSHWAO LWA SEBATANA kekobamelo ya SONTAGA e epatelediwang ka molao- Se keLOTSHWAO lwa Kereke e e Katoliki yaRoma.

Kereke ya Roma ya re; “Keboammaruri Kereke ya Katoliki eipateletsa gore phetolo [Sabatha go nnaSontaga] ke tiro e e e dirileng…Mme tiroe ke LOTSHWAO lwa nonofo yaboekelesia ya yone.”Cardinal Gibbons,Ngwanatsele 11, 1895.

Dinaga tse di kopaneng tsaAmerika[U.S] di tla tsosolosa nonofo yago busa legae, di e neela Bopapa.

“Sa tsietsa ba ba agileng molefatsheng, ka ntlha ditshupo tse seneilweng thata ya go di dira mo ponongya sebatana; se reye ba ba agileng molefatsheng se re, ba direle sebatanasetshwantsho, ebona bg sone se se nangle lobadi lwa tŠhaka, mme se tshedile.

“Sa newa thata ya go se tsenya mowa,e bong setshwantsho sa sebatana, gorese bue, se be se dire gore botlhe ba basa obameleng setshwantsho sa sebatanaba bolawe. Mme se pateletse botlhe,bannye le bagolo, bafumi le bafumanegi,ba e leng bana ba motse le batlhanka,gore ba bewe letshwao mo seatleng sesegolo, kgotsa mo phatleng;

“Le gore go senne motho ope yo o karekang le fa e le go bapatsa, fa e se yo onang le letshwao , e bong leina lasebatana.” Tshenolo 13:14-18.

Dinaga tse di kopaneng tsa Amerika[U.S.] di tlhatlogile mo lefatsheng katidimalo ka bo 1798, ka nako e Bopapabo latlhegetsweng ke nonofo yabone.Naga e kgolo e ya Amerika e na le

dinaka tse pedi jaaka kwana – naga e ese nang kgosi e bile e le naga e e senang mopapa.Naga e e ikgantsheditsengka kgololosego ya tumedi le mmuso wabatho ka batho o moagi mongwe lemongwe a nang le lentswe mo mererongya selegae. Mme ijo wee naga e kgolo ee tla re ka bogaufinyana e bue jaakaKGOGELA

Molaotheo wa Amerika[U.S] wa re ,“Khonkerese ga e ka ke ya dira molaoope wa go tlotla tlhomamiso yasedumedi, kgotsa go ilediwa tirafatso kakgololesego ya molao oo; kgotsakhutswafatso ya kgololesego ya puo,kgotsa ya kgatiso; kgotsa tshwanelo yabatho go phuthega ka kagiso, le go kopaMmuso go lebelela ngongorego.”

Abraham Lincoln mo puong ya gagweya Gettysburg a re,” Puso ya batho, kabatho.”

Batho ba Amerika[U.S] ba dirileMolaotheo o o netefaletsang kgololosegoya bodumedi mo bathong botlhe. Bathoba Amerika[U.S] ba tla re ka lobakanyanaba fetole, ka go tlhopha , ba lopaKhonkerese go fetola Molaotheo.Baebele e re bolelela gore ka tumelo yasemowa lefatshe lotlhe le tla tsiediwa.Gotla nna le matsubutsubu a a boitshegang,dithoromo tsa lefatshe, lošekere,dikgogodi le malwetse. Fa nako e tla kwabofelong ditiragalo tse di tla nna maswebogolo, mo e leng gore batho ba Modimoba tla pegwa molato. Bareri ba bantsi batla bua gore dilo tse di boitshegang tsega di kake tsa khutla go fitlhela boitshepojwa Sontaga bo tlotlwa ke batho botlhe.Batho ba tla lopa melao ya Sontaga.Amerika[U.S] e tla etelela pele tiro e,mme lefatshe le tla latela.” “Mme lefatshelotlhe la gakgamelela sebatana se”Tshenolo 13:3

“Sa tsietsa ba ba agileng molefatsheng,ka ntlha ditshupo tse seneilweng thata ya go di dira mo ponongya sebatana; se reye ba ba agileng molefatsheng se re, ba direle sebatanasetshwantsho, e bong sone se se nangle lobadi lwa tshaka,mme se tshedile.”Tshenolo 13:14

“Mme ka bona fa go tswa mo ganongla kgogela, le mo ganong la sebatana, lemo ganong la moporofeti yo e seng ene,mewa e le maswe e le meraro, e ketedigwagwa”.

“Gonne ke mewa e e maswe e edirang ditshupo; e e tswelang kwadikgosing tsa lefatshe lotlhe, e ya go diphuthela kwa ntweng ya letsatsi le legolola Modimo, Mothatayotlhe” Tshenolo16:13-14

“Mowa o bua ka thanolo gore, mometlheng ya morago bangwe, ba tla

tenega mo tumelong, ba tlhokomelamewa e e timetseng, le dithuto tsabadimo;

“Ka boitemokanyo jwa batho ba babuang maaka, e le ba digakolodi tsa bonedi ntseng jaaka ekete di fisitswe katshipi.” 1 Timotheo 4:1-2”

Botlhe ba ba ganang go obamelamolao o ba tla tshosediwa ka goduedisiwa tefo, katlholelo kgolegelo,mme sabofelo, loso.

“Se be se dire gore botlhe ba ba saobameleng setshwantsho sa sebatanaba bolawe” Tshenolo 13:15.

Mela e ya Sontaga e tla bewa pele kwaAmerika[U.S], morago naga nngwe lenngwe mo lefatsheng e tla latela – OldMexico, South Amerika, India, Asia,Yuropa, Russia, le Aforika leditlhakatlhake tsotlhe tsa mawatle.

Motho mongwe le mongwe olefatsheng o tla tshwanelwa ke go tsayatshwetso, gore a o obamela molao waModimo kgotsa wa motho.

“Mme botlhe ba ba agileng molefatsheng ba tla se obamela, e bong

mongwe le mongwe yo leina la gagwele sae kang la kwalwa mo lokwalonglwa botshelo lwa Kwana, yo o sa lenga t lha jwa lefatshe le thaiwa.”Tshenolo 13:8.

“Mme mosi wa tlhokofatso ya bone otlhatloga ka bosakhutleng le kabosaengkae, ga ba na tapologomotshegare le bosigo , e bong bone baba obametseng sebatana lesetshwantsho sa sone,le botlhe ba baiteseletsang go tshwaiwa lotshwao lasone.” Tshenolo 14:11.

Re ka botsa potso: Roma wa Bopapao tlile jang gore a nne le nonofo e e kalo?

“Ka bona sebatana[Roma wa Bopapa]se sengwe se tlhatloga mo lewatleng, sena le dinaka di le some le ditlhogo di lesupa,…. mo ditlhogong tsa sone ga bogo le maina a tlhapatso.”

“Sebatana se ke se boneng sa bo setshwana le nkwe, maroo a sone a bo antse jaaka maroo a bera, molomo wasone o ntse jaaka molomo wa tau; mmekgogela[ Roma wa Boheitene] ya senaya[Roma wa Bopapa] thata ya yone,

Page 11: BONANG O ETLA - infonominfonom.com.ar/multi/multi/setBhc.pdf1 “Bonang, O etla a le mo marung, mme matlho otlhe a tla mmona.” Tshenolo 1:7 BONANG O ETLA KA GA BUKANA E Go na le

11

le setulo sa yone sa bogosi, le taolo ekgolo….Mme lefatshe lotlhe lagakgamalela sebatana se [Roma waBopapa].” Tshenolo 13:1-3.

“Go tlosiwa ga mošate wa Mmuso gotswa Roma go ya Constantinople ka 330A.D. go tlogetse Kereke ya Bophirima, ee neng e gololesegile ka boammaarurimo mmusong wa seimperiale, goitlhamela lekgotla le e leng la yone.Mobišopo wa Roma, yo a neng a dutsemo setilong sa bo Kaisara ne jaanng ale monna yo mogolo go botlhe kwaBophirimitsatsi, mme a patelesega kabonako go nna tlhogo ya sepolotiki gammogo le ya semowa.” A.C. Flick, TheRise of the Medieval Church, p.168.

“Dintlha le fa e le dife tsa Roma tseBaBarbarian le BaAryan ba ditlogetseng…. Ka fa tlase ga tshireletsoya Mobišopo wa Roma, o o neng a leMogoo go botlhe morgo ga go nyelelaga Mmusi…Kereke ya roma ka tsela e ene ya itshutisetsa ka sephiri kwa kemongya Mmuso wa Lefatshe wa Roma, o totae leng tswelediso ya one; Mmuso waRoma ga o a nyelela, o nile fela lekagosešwa. Ke [Kereke ya Katoliki]setlhodiwa sa sepolotiki fela mme sebusa jaaka mmuso wa lefatshe, ka goreke tswelediso ya Mmuso wa Roma.Mopapa yo o ipitsag a re “Kgosi” le“Pontifex Maximus”, ke mothatlhami waga Kaisara.” Adolf Harnock, What isChristianity? 1903, pp. 269-270.

Go na le Bakeresete ba ba boikanyegomo Kerekeng nngwe le nngwe yaSekeresete go akarediwa kereke yaKatolike ba ba obametseng Modimo kaSontaga. Ba latetse lesedi lotlhe le banang le lona. Ba diretse modimo kabojotlhe jwa jitso y bona. Ga ba amogelaLOTSHWAO LWA SEBATANA. Mme fakobamelo ya SONTAGA e patelediwa kemolao foo e tla re mongwe le mongweyo o obamelang melao ya motho mme aitlhokomolosa molao wa Modimo, o tlaamogela lotshwao lwa sebatana. Ba tlaamogela dipetso tsa bofelo:

“Mme wa ntlha a ya a thela gamogotšana wa gagwe mo lefatsheng;mme ga tloga ga tswa ntho e mpe le e ebotlhoko mo bathong ba ba tshwailewenglotshwao lwa sebatana, le ba baobamelang setshwantsho sa sone.”Tshenolo 16:2 .

Sekano sa ModimoGa se botlhe ba ba tla amogelang

lotshwao lwa Sebatana:“Mme ka bna e kete lewatle la segalase

go tlhakanye le molelo; le ba ba fitlha batswa go fenya sebatana le setshwantshosa sone, le palo ya leina la sone, ba eme

fa lewatleng leo la segalase, ba tshotsediharepe tsa Modimo” Tshenolo 15:2.

Ba ba sa amogeleng lotshwao lwaSebatana ba tla amogela lotshwao kanasekano sa Modimo.

“A re, lo se ka lwa tlhokofatsa lefatshe,le fa e le lewatle, le fa e le ditlhare, gologo tsamaye re tshwaye batlhanka baModimo wa rona mo diphatleng tsa bonepele” Tshenolo 7:3.

“Wena, bofa tshupo, o kanele molaomo barutweng bame” Isaia 8:16.

Sekano (lotshwao) sa Modimo sesenola LEINA,TAOLO, LE THATA YA GOBUSA mo molaong wa Modimo o oBoitshepo:

“Gakologelwa letsatsi la Sabata go leitshepisa. O dire, o bo swetse tiro yotlheya gago ka malatsi a le marataro; mmeletsatsi la bosupake Sabata ya ga Jehofa,Modimo wa gago: O se ka wa dira tiroepe ka lona, wena le fa e le morwao, lefa ele morwadio, le fa e le motlhanka wagago, le fa e le lelata la gago, le fa e ledikgomo tsa gago, le fa e le moeng wagago yo o mo teng ga dikgoro tsa gago:

“gonne Jehofa o dirile legodimo lelefatshe, le lewatle,le tsotlhe tse di mo goone ka malatsi a le marataro, mme aikhutsa ka letsatsi la bosupa: ke gona kamoo Jehofa o ne a segofatsa letsatsi labosupa, a le itshepisa ” Ekesodo 20:8-11

“Ke sesupo gare ga me le bana baIseraele ka bosakhutleng: gonne Jehofao dirile legodimo le lefatshe ka malatsi ale marataro, mme e rile ka letsatsi labosupa a ikhutsa mme a gomola[lpologa]” Ekesodo 31:17.

“Mme lo itshepise boSabata ba me;mme ba tla sesupo gare ga e le lona, gorelo itse fa ke le Jehofa Modimo wa lona”Esekiele 20:20.

Sabata wa letsatsi la bosupa e santsee le letsati la modimo le le boitshepo,mme go nna kutlo mo molaong waModimo e tla nna teko ya bofelo yaSEKANO (LOTSHWAO) SA MODIMO.

“Mme ka bona moengele yo mongwea tlhatloga kwa botlhabatsatsi, a na lesekano sa modimo o o tshedileng…. Are: ‘Lo se ka lwa tlhokofatsa lefatshe, lefa e le lewatle, le fa e le ditlhare, go tlogo tsamaye re tshwae batlhanka baModimo wa rona mo diphatleng tsa bonepele” Tshenolo 7:2-3.

“’Mme go tla dirala, gore, go tlogamokgweding e ntšha nngwe go ya ka gokwa go e nngwe, le mo Sabatengmongwe go ya kwa go o mongwe, namayotlhe e tla tla go obamam fa pele ga me’,go bua Jehofa” Isaia 66:22-23.

“Ka bo ke tsenwe ke Mowa ka letsatsila Morena” Tshenolo 1:10.

Letsatsi la Morena ke lefe?

“Mme a ba raya a re: ‘Morwa Motho kemorena wa Sabata” Luke 6:5.

Letsatsi la Morena ke letsatsi la bosupala beke – letsatsi la Sabata.

Molao o o pateletsang gore gotshegediwe Sontaga o supiwa otlhabantsha batho ba Modimo.

“Mme kgogela ya galefela mosadi, yafeta e ya go tlhasela ba ba setseng balosika lwa gagwe, ba ba ntseng babolokile ditaolo tsa Modimo, ba dumetsetshupo ya ga Jesu Keresete” Tshenolo12:17.

“Go sego ba ba dirang ditaolo tsa one,gore ba tle ba nne le tshwanelo ya go jasetlhare sa botshelo, le gore ba tsene kadikgoro mo motseng” Tshenolo 22:14[phetolelo e e bonwa mo Baebeleng yaSeesemane ya King James Version].”Tshenolo 22:14.

Dikereke ka bontsi le mefuta e mengweya kobamo ga di latele Baebele kabotlalo. Di tlhakanya nnete le dingwao tsaseheitane tse e leng tsa batho.

“Mme ba nkobamelela lefela, ka e atle e re ba ruta, dithuto tsa bone e be e ledipolelo tsa batho fela” Mathaio 15:9.

Go tshegetsa Sontaga ke tlwaelo(ngwao) ya batho, e tswa mokobamelong ya baheitene ya go obamelaletsatsi. Go sa sweng ga mowa ga gofitlhelwe mo Baebeleng. Kolobetso yamasea ga e rutiwe mo Baebeleng.Kolobetso ya go kgatšha ka metsi ga emo Baebeleng.

“Rona Makatoliki, jaanong ga re nataolo e e tshwanang ya go tshegetsaSontaga a e le boitshepo, kwa ntleng gaSateretaga, fela jaaka re na le taolo yaaritekele nngwe le nngwe ya tumelo yarona, e bong, taolo ya Kereke. Fa e bonene lona ba lo leng Maporosetente losena taolo epe ya go dira jalo: Ka gonnega go na taolo epe ya gone [go tshegetsaSontaga] mo Baebeleng, gape ga lo kake lwa letla gore go ka nna le taolo ya godira jalo e e itsang gope go sele. Nneteke gore, lona ga mmogo le rona resetse morago ngwao mo kganngeng e;mme rona re e setse morago ka gonnere dumela gore ke karolo ya lefoko laModimo, mme Kereke ya Katoliki go boe le motlhokomedi le moranodi wa yoneyo o tlhomilweng ke Modimo; lo e setsemorago [Kereke ya Katoliki], lo enyatsa gore ke mokaedi yo odiphosophoso e bile a le borai, yogangwe le gape a sa utlweng ditaolotsa Modimo [e nopola Mathaio 15:6].The Brotherhood of st. Paul, “TheCiflon Tracts” Vol 4, tract 4. p. 15.

Go molemo go gopotsaMaPresbitarian, MaBaptist, MaMethodist(Mawesele), le Bakeresete ba bangwe

botlhe, gore Baebele ga e dumalane lebone gope fa ba tshegetsa Sontaga.Sontaga ke selo se se theilweng keKereke ya Roma ya Sekatoliki, mmebotlhe ba ba obamang ka letsatsi le baobamela molao wa Kereke ya Katoliki.”Moperesiti Brody, mo puong e ebegilweng mo Elizabeth N.J. News Newsof March 18, 1903.MAPOROSETENTE A A DUMALANA

Baruti, borradithuto le bakwadi ba batumileng, ba botlhe ba ba neng batshegetsa Sontaga ka ntlha ya go bo e lengwao ya kereke: mme le fa go le jalo banna basupi ba gore Sabata wa nnete keletsatsi la bosupa la beke [Sateretaga] eseng Sontaga. Sontaga ga se letsatsi laMorena.

MAPOROSETENTE A A BUACongregationalist: “Go phepa gore gosa kgathalesege gore re tshegetsaSontaga ka boikanyego jo bo kae, resantse re sa tshegetse Sabata…Sabata o thailwe mo molaong waModimo o o totobaditsweng. Ga re kake ra bona molao ope wa go nna jalo oo buang ka go tshegetsa Sontaga… Gago na le fa e le molanyana o le mongwemo Kgolaganong e Ntšha o o reng ret la ot lhaiwa fa re tsuulola se gogopolwang e le boitshepo jwa Sontaga.“ Dr R.W. Dale, “The Ten Command-ments,” p. 106 -107.Lutheran Free Church: “Ka gore e rilefa go ne go sa kgonege go tla ka lefelo lele lengwe mo Dikwalong tse di Boitshepole supang gore Morena ka esi kgotsaBaaposetole ba gagwe ba laotse gore gohudusediwe Sabata go nna ka letsatsi laSontaga, jalo ga bo go se bonolo goaraba potso e e reng: ke mang yo ohudusitseng Sabata [gore e nneSontaga], le gone ke mang yo o nang letshwanelo ya go dira jalo?“ GeorgeSverdrup, “A New Day”Presbetarian: “Ga gona lefoko, le fa ele go umakiwa go le go nnye moKgolaganong e Ntšha mo go reng go seka ga dirwa tiro epe ka Sontaga. Gotshegetsa Laboraro wa Molora (AshWednesday) kgotsa Lente, go eme kaleoto le le lengwe fela le la go tshegetsaSontaga. Ga go na gope fa Molao waModimo o tsenang teng mo tshegetsongya Sontaga.” Canod Eyton, e tserwe mogo “The Ten Commandments”Anglican (Tšhetšhe): “Re bolelelwa fakae mo dikwalog gore re tshwanetse gotshegetsa letsatsi la ntlha la beke? Refilwe taolo ya gore re tshegetse labosupa; mme ga re fiwe taolo gope yagore re tshegetse letsatsi la ntlha.” IsaacWilliams, “Plain Sermons on theCatechisim” pp. 334, 336.

Page 12: BONANG O ETLA - infonominfonom.com.ar/multi/multi/setBhc.pdf1 “Bonang, O etla a le mo marung, mme matlho otlhe a tla mmona.” Tshenolo 1:7 BONANG O ETLA KA GA BUKANA E Go na le

12

Methodist (Wesele): “Ke boammarurigore ga go na tolo e pe e e dumalanangle kolobetso ya masea. Le gone ga gona epe e e reng go tshegediwe letsatsilantlha la beke le le boitshepo. Ba lel batsiba dumela gore Keresete o fetotseSabata. Mme, go tswa mo mafokong agagwe ka sebele, re bona gore ga a tlelamaikaelelo ape a go nna jalo. Bao ba badumelang gore Keresete o fetotseSabata, ba theile tumelo eo mo goakanyetseng fela.” Amos Binney, theo-logical Compendium, pp. 180-181.Episcopalian: “Re dirile phetogo go tswamo letsatsi la bosupa go ya kwa go lantlha, go tswa mo letsatsing la Sateretagago ya kwa go la Sontaga, kantlha ya yataolo ya kereke e e yosi e e boitshepo,ya Sekatoliki e bile e le ya Seaposetoleya ga Keresete.” Bishop Seymour, “WhyWe Keep Sunday.”Baptist: “Ee, ke itse sentle gore Sontagae tshegeditswe mo ditsong (hesitoring)tsa ntlha tsa Sekeresete jaaka letsatsi labodumedi, jaaka re ithuta mo go Boraraba Sekeresete le metswedi e mengwe.Mme ga bo go hutsfatsa jang gore e tla etshwailwe ka letshwao la seheitane ya boya tewa leina la modingwana wa Letsatsila bo le amogelwa la ba a itshepisiwa kekgelogo mo tumelong ga Bopapa, mmela tlogelewa Maporotesetente jaakaboswa jo bo boitshepo.” Dr E.T. Hiscox,pego ya thero ya gagwe kwa Baptist Min-isters Convention, e e nopotsweng moNew York Examiner, November 16, 1893.

Re nopotse ka boleele mo dikwalongtsa Sekatoliki tse di go beileng kabophepa gore Sekatoliki ke sone sefetotseng Sabata go tswa mo goSateretaga, letsatsi la bosupa, go ya kwago Sontaga, letsatsi la ntlha la beke.Gape ba dumela gore ke bone batlisitseng kobamelo ya Sontaga mokerekeng ya Sekeresete, gore bathobotlhe ba e tshegetse.

Re nopotse mo dipuong tsa baruti baMaporotesetente le bakadi ba batumileng, ba ba buileng ka bophepa gorega go na gope mo Kgoaganong ekgologolo le fa e le mo go e Nšha fa gonang le temana e le nngwe e e reng goobamelwe ka Sontaga kgotsa eitshepisiwe.

Sontaga ga e boitshepo. Sontagajaaka letsatsi la kobamo, e simologile mokobemlong ya letsatsi ya seheitene.

“Ke go reng, fa le lonle tlola molaowa Modimo ka ntlha mekgwa ya[dingwao tsa] lona?... Baitimokanyi kelona, Isaia o boletse sentle ka ga lona are, “Tšhaba e, e ntlotla ka dipounama,mme dipolo tsa bone di kgakale le nna.Mme ba nkobamelela lefela, ka e atle re

ba ruta, dithuto tsa bone e be e le dipolelotsa batho fela…

“Mme a ba fetola a re, setlhatshanasengwe se Rre wa legodimo a sa setlhomang, se tla kumulwa ka metswi, baleseng; ke bagogi ba ba foufetseng.Mme fa sefofu se goga sefofu, di tlammogo mo kgatamping.” Mathaio 15:3,7-9, 13-14.

Tlhagiso ya bofelo e e buang ka galotshawo la sebatana e tla nna molaetsawa lefatshe lotlhe. E tla tsamaisiwa kaseyalemowa [seromamowa], thelebišenele dikuranta mo nageng nngwe le nngwemo lefatsheng. Modimo o la fa mongwele mongweitlhophelo ya bofelo go moobamela, kgotsa go obamela melao yamotho, e e kgatlhanong le molao waModimo.

“E rile morago ga dilo tse, ka bonamoengele yo mongwe a fologa molegodimong, a na le taolo e kgolo; mmelefatshe la bonesega ka kgalalelo yagagwe.

“Mme a tlhaeletsa ka lentswe le lenonofileng a re, ‘Babilone o mogolo o ole,o ole, mme o fetogile boago jwa badimo,le boitswalelo jwa mowa mongwe lemongwe o o maswe, le boitswalelo jwanonyane nngwe le nngwe e e maswe” lee e ilwang.

“Gonne merafe yotlhe e ole ka bojalwajwa bogale jwa kgokafalo ya gagwe;dikgosi tsa lefatse tsa gokagala nae, lebabapatsi mo lefatsheng ba huma kathata ya go goagoega ga gagwe.

“Mme ka utlwa lentswe je lengwe je letsang legodimong, le re, tswang mo enelona batho ba me, go re lo se tlhakanelenae dibe tsa gagwe, le gore lo se bonedipetso tsa gagwe:

“Gonne dibe tsa gagwe di ile go fitlhale kwa legodimong, mme Modimo ogakologetswe maikepo a gagwe.

“Mo abeleng fela jaaka a ne a tle a abe,mme lo mo tlhatlaganyetse tlhatlaganyoka fa ditirong tsa gagwe; mo senwelongse o se tlhakantseng, lo mo tlhakanyetsemo go sone sebedi.

“Ke gona ka moo dipetso tsa gagwe ditla tlang ka letsatsi le le lengwe fela, ebong loso le selelo, le popamo; mme otla fisediwa ruri ka molelo; gonne go thataMorena Modimo yo o mo atlhotseng.Tshenolo 18:1-6, 8.

“Mme dikgosi tsa lefatshe, ledikgosana, le beng ba mephato, lebahumi, le bathata, le motlhankamongwele mongwe, le yo e leng ngwanawa motse, ba iphitlha mo dikgageng, lemo mafikeng a dithaba; mme ba rayadithaba le mafika ba re, ‘Re welenggodimo, lo re bipele sefalhego sa yo odutseng mo setulong sa bogosi, le bogale

jwa Kwana: gonne letsatsi je legolo jabogale jwa one le fitlhile; mme go nonofilemang go ema?’” Tshenolo 6:15-17.

“Mme ka bona sebatana, le dikgosi tsalefatshe, le dintwa tsa tsone, dikokoanetse ene yo o pagameng pitse lentwa ya gagwe, go tlhabana nae.

“Mme sebatana sa tshwarwa se na lemoporofeti yo e seng ene, yo o dirilengditshupo mo ponong ya sone, tse otsieditseng ka tsona ba ba tshwailwenglotshwao lwa sebatana, la ba baobamelang setshwantsho sa sona: Mmeka bobedi jwa bone balatlhelwa ba satshedile, mo bodibeng jwa molelo, jo bošang ka sulefera.” Tshenolo 19:19-20.

“Mme babolaiwa ba ga Jehofa ba tlafitlhelwa mo motlheng oo mosekhutlong se sengwe sa lefatshe goya sekhutlong se sengwe sa lefatshe:ga ba kitla ba lelelwa, le fa e le gophuthwa” Jeremia 25:33.

Modimo O tla tlhokomelaba ba O tshepang e bile baO obamela

“Go ka wa batho ba le makgolo a lesome ka fa lotlhakoreng lwa ga gago; leba le makgolo a le lekgolo ka fa letsogongla gago le legolo;

“Gonne o rile: ‘Wena, Jehofa obotshabelo jwa me.’ Mogodimodimo o montshitse bonno jwa gago; ga go na bosulabope jo bo tla go welang, le gona ga gona petso epe e e tla atamelang mogopewa gago.” Pesalema 91:5-7, 9-10

“Morago ga moo, ka bona baengele bale bane, ba eme mo dintlheng tsoo nnetsa lefatshe, ba tshwere diphefo tsalefatshe tsoo nne, gore go se ka ga fokaphefo mo lefatsheng, le fa e le molewatleng, le fa e le mo setlhareng sepe.

“Ka bona moengele yo mongwe atlhatloga kwa botlhabatsatsi, a na lesekano sa Modimo o o tshedileng; mmea goeletsa ka lentswe le le godileng, agoa baengele ba bane, ba ba neetswenggo tlhokofatsa lefatshe le lewatle.

“A re: ‘Lo se ka lwa tlhokofatsa lefatshe,le fa e le lewatle, le fa e le ditlhare, go tlego tsamaye re tshwaye batlhanka baModimo wa rona mo diphatleng tsa bonepele.” Tshenolo 7:1-3.

“Ga ba kitla ba tlhola ba bolawa ke tlalagope le fa e le lenyora; le letsatsi ga lekitla le ba babalela, le fa e le mogote ope,

“Gonne Kwana yo o fa gare ga setulosa bogosi, o tla nna modisa wa bone, otla ba gogela kwa metsweding ya metsia botshelo, mme Modimo o tla phimoladikeledi tsotlhe mo matlhong a bone.”Tshenolo 7:16-17.

“Ntlo, wena tšhaba ya me, mme otsene mo matlonyaneng a gago, o

itswalele mejako o le kwa teng; o iphitlheka lobaka lo lonnyennyane, go tsamayekgakalo e fete.”

“Gonne, bonang, Jehofa o tswa mofelong ga gagwe, a tswela go beletsabanni ba lefatshe boikepo jwa bone;lefatshe le lone le tla senola madi a lone,mme galo kitla lo tlhola lo bipa babolaiwaba lone.” Isaia 26:20-21.

“Ka bona sesupo se sengwe molegodimong, se segolo le se segakgamatsang, e bong baengele basupa, ba tshotse dipetso di supa tse eleng tsa bofelo, gonne bogale jwaModimo bo fediwa ka tsone.

“Ka bona ekete lewatle la segalase gotlhakanye le molelo; le ba ba fitlhang batswa go fenya sebatana le setshwantshosa sone; le palo ya leina la sone, ba emefa lewatleng leo la segalase, ba tshotsediharepa tsa Modimo.

“Ba bob a opela sefela sa ga Mošemotlhanka wa Modimo, le sa ga Kwana,ba re: ‘Ditiro tsa gago di dikgolo di bile dikgakgamatso, Morena, Modimo,Mothatayotlhe; ditsela tsa gago ditshiamo le boammaaruri, Kgosi yametlha. Tshenolo 15:1-3

“Kgogela ya nna bogale le mosadi, yafeta ya ya go tlhasela ba ba setseng balosika lwa gagwe, ba ba ntseng babolokile ditaolo tsa Modimo, ba dumetsetshupo ya ga Jesu.” Tshenolo 12:17.

“ E tla re mo motlheng oo go tla emaMikaele, kgosana e e emelang bana babatho ba gaeno; go tla nna motlha wakhuduego, o e sa leng ka go nna morafele go tla mo go lone lobaka loo, go ise goke go nne ope o o ntseng jalo; momotlheng o o batho ba gaeno ba tlagololwa, mongwe le mongwe yo o tlafitlhelwang a kwadilwe mo lokwalong.

“Le bantsi mo go bone ba barobetseng mo loroleng lwa lefatshe batla kubuga,…bangwe ba tla kubugelabotshelong jo bo sa khutleng.” Daniele12:1-2.

“Fa gare ga go thetheekela ga lefatshe,go benya ga logadima, go thunya ga tladi,lentswe la Morwa Modimo le utlwala lebitsa baitshepi ba ba robeteng. O lebadiphupu tsa basiami, mme o tsholeletsadiatla tsa gagwe kwa legodimong, mmea goe a re: ‘Tsogang, Tsogang, Tsoganglona ba lo robetseng mo loroleng,Tsogang!’...Ba tla ba tswa mo ntlong yakgolegelo ya loso ba apere kgalalelo yabosasweng, mme ba goa ba re: “Loso,phenyo ya gago e kae? Lebitla, lobolelalwa gago lo kae?” 1 Bakorinthe 15:55.The Great Controversy, 644

“Gonne Morena ka esi, o tla fologa lwalegodimong, ka lošalaba, le ka lentswela moengele yo mogolo, le ka go

Page 13: BONANG O ETLA - infonominfonom.com.ar/multi/multi/setBhc.pdf1 “Bonang, O etla a le mo marung, mme matlho otlhe a tla mmona.” Tshenolo 1:7 BONANG O ETLA KA GA BUKANA E Go na le

13

OBAMANG MO DIPHUTHEGONG TSE DI TSENELWANG MO MALAPENGBukana e e bolelela lefatshesegolobogolo Bakeresete gore kabogautshwane ba tla kopana le molaowa lefatshe lotlhe o o tla lopang goreo o lese go dira ka Sontaga (letsatsila ntlha la beke) le go obama kaletsatsi le la ga Mopapa le e seng laBaebele. Fa o dira jalo nakong eo, otla amogela letshwao le le boitshegangla sebatana mo phatleng ya gago.Mme fa o obama ka Sabata wa letsatsila bosupa (Sateretaga) o e elengsegopotso sa nonofo ya Modimo yago tlhola jaaka go tlhalositswe motaolong ya bone (4) ya Moalo wa Onewa gongwe le gongwe, (Ekesodo 20:8-11) (Genesise 2:1-3), o tla amogelasekano se se batliwang sa Modimo mophatleng mmeo tla nna kabosakhutleng le One. Dikereke di ledintsi ka botlalo ba tsone, baruti lebatho ba fetoga go amogela mafoko

a Modimo a a phepa jaaka a tlhalosiwamo bukaneng e mme ba tsaya kgatoeno e e pelokgale ya go nna kutlo momolaong wa Modimo. Fa o sena go fakereke ya gago molaetsa o otlhapileng mme ba sa o rere, re gogwetlha gore o ikgaoganye le Babilonejaanong (Tshe 18) mme o batlebadumedi le kereke e e rerangmolaetsa o, fa e seyo, o ka obama montlung ya gago. Laletsa balelapa,ditsala le baagisanyi go fitlhela lo dirilesetlhopha sa badumedi se seabalanang ditheo tse le wena me lonne batsosa marope (bamametlelediba phatlha) o melaong e e some yaModimo. Ka jalo o tla ikgapelatsholofetso ya ga Keresete ya e reng:“Gonne kwa ba le babedi kgotsa ba lebararo ba phuthegileng gone ka leinaja me, foo nna ke gone mo gare gabone.” Mathaio 18:20

galaotega ga lonaka lwa Modimo; mmebaswi ba ba swetseng mo go Kereseteba tla tsoga pele:

“Foo rona ba re tla bong re tshedile retlogetswe, re tla tsholediwa mmogo nabomo marung, re ya go kgatlhantshaMorena mo loaping; jalo re tla nnela rurile Morena.” 1 Bathesalonika 4:16-17.

“Yo o tlhomamisang dilo tse a re: “Ee,ke tloga ke tla ka bonako, Amen: Tla,Morena Jesu.” Tshenolo 22:20

“Go sego, go bile go boitshepo yo onang le kabelo mo tsogong ya ntlha; batla nna baperesiti ba Modimo le ba gaKereste, mme ba tla busa nae kadinwaga di le sekete.” Tshenolo 20:6.

“Ka bona legodimo le leša le lefatshele leša; gonne legodimo la ntlha, lelefatshe la pele, le lewatle gale tlhole leleyo.

“Ka bona mot se o o boitshepo,Jerusalema o moša, o fologa molegodimong o tswa kwa Modimong, oetleeditswe monyadwi yo o kgabetsengmonna wa gagwe.

“Ka utlwa lentswe le legolo le tswa mosetulong sa bogosi le re: “Bonang, boagojwa Modimo bo mo bathing, o tla aganabo, ba tla nna batho ba one, le Modimoka osi o tla nna nabo, o tla nna Modmowa bone.

“O tla phimola dikeledi tsotlhe momatlhong a bone; ga go kitla go tlhola gole loso; le gone ga go kitla go tlhola go lebohutsana, le fa e le selelo, le fa e lebotlhoko; dilo tsa pele di fetetse ruri.

“Yo o dutseng mo setulong sa bogosia re: “Bonang dilo tsotlhe ke di dira seša.”Mme a re: “Kwala! Gonne mafoko a, aboikanngo le boammaaruri.” Tshenolo21:1-5.

“Foo Kgosi e tla raya ba ba ka faletlhakoreng la yone le legolo, e re:“Tlang, lona basegofadiwa ba ga Rre,ruang bogosi jo lo bo baakanyeditswenge sa le ka tlholego ya lefatshe” Mathaio25:34.

Lorato lwa ModimoGa bolelwa gore Modimo o ntse

jang?“Modimo o lorato” 1 Johane 4:8Lorato lo Modimo O ratng lefatshe

ka lona lo kana kang?“Gonne Modimo o ratile lefatshe mo go

kalokalo, wa ntsha Morwa One yo otsetsweng a le esi, gore le fa e le mang oo dumelang mo go ene a se ka a nyelela,mme a bone botsheo jo bo sa khutleng”Johane 3:16

Lorato lwa Modimo lo lo sa felenglo supilwe mo tirong efe?

“Lorato lwa Modimo lo bonatsheditswerona ka gona mo, ka Modimo O romile

Bajuta le ne le le mo letsatsing labolesome la kgwedi ya bosupa, le ka lonego neng go ntlafadiwa felo ga boitshepo.Letsatsi le la Tetlanyo le ne le lejwa keBajuta jaaka letsatsi la katlholo, mme totala bo le le nako ya katlholo yatshekatsheko kwa legodimong.Dingwaga tse di 2300, go ya ka sesuposa seporofeso, di fitlha kwa ntlafatsongya felo ga boitshepo kwa legodimong,kgotsa katlholo ya tshekatsheko. Tireloe e leng ya sesupa ya setšhaba saBajuta, se diragdiwa ka botlalo mo tirongya ga Keresete. Jaaka letsatsi la tetlayola motlha wa pele le ne tota e le letsatsila katlholo, fela jalo tiro ya tetlanyo ya gaKeresete le tla tshekatsheko ya dikgetsitsa batho ba gagwe, pele ga a ka tla labobedi go baitseela kwa go ene.

Re na le tlhomamisetso efe ya gorego tla nna le katlholo?

“Modimo…O tlhomile letsatsi le O tlaatlholang lefatshe ka jona.” Ditiro 17:30-31.

A katlholo e ne e santse elebeletswe go diragala kwa nakong ee kwa pele ka metlha ya ga Pauolo?

“Mme ya re a ntse a mo ranolela ka gatshiamo , le boikgapo, le tsheko, Felisi aboifa thata” Ditiro 24:25

Batho botlhe ba tl aatlholwa ka eng?“Mme dikwalo dingwe tsa menololwa

[phuthololwa]: mme lokwalo lo longwelwa menololwa lo e leng lokwalo lwabotshelo: mme baswi ba atlholwa ka dilotse di kwadilweng mo dikwalong ka faditirong tsa bone” Tshenolo 20:12“Boifang Modimo, lo o neye kgalalelo;gonne nako y katlholo ya one e tsile, ”Tshenolo 14:7

Ela tlhôkô – Go na le dikarolo tse tharotsa katlholo tse di umakiwang modikwalong: Katlholo ya Tshekatsheko, ee tlang pele ga go tla ga bobedi ga gaKeresete; Katlholo ya lefatshe le lelatlhegileng le baengele ba ba boikepo,ba atlholwa ke Keresete le baitshepi kadingwaga tse di sekete morago ga go tlaga bobedi: le Katlolo ya tshwetso, kotlhaoya baikepi kwa bokhutlong jwa paka e.Katlholo ya tshekatsheko e nnela kwalegodimong pele Keresete a tla, gore gotle go tlhomamisiwe gore ke bomang baba nang le tshwanelo ya go tsosiwa motsogong ya ntlha ya baswi fa a tla gape,le gore ke bomang mo batsheding ba batla fetolwang ka ponyo ya leitlho, ka gogalaotega ga lonaka lwa bofelo. Gobotlhokwa gore seno se dirafale pele gago tla ga bobedi, ka go tla bo go se nanako ya tiro eo mo nakong e e fa gare gago tla ga ga Keresete le tsogo ya baitshepiba ba suleng. Katlholo ya tshwetso yabaikepi e nna morago ga dikgetsi tsa bone

Morwa Ona o o tsetsweng a le esi molefatsheng, gore re tshele ka ene” 1Johane 4:9

Modimo o naya bale kaeditshegofatso tsa One?

“O tlhabisetsa ba ba molemo le ba babosula letsatsi ja gagwe, a nesetsebasiami le basiamolodi pula” Mathaio5:45.

Fa go lebilwe lorato lwa Modimo lologolo, re ka solofela eng kabotlhokapoifo?

“One O O se kang wa rekegela yo eleng Morwa One, mme a mo neelela ronarotlhe losong, ana o tla tlhoka jang g renaya dilo tsotlhe naye?” Baroma 8:32.

Semelo (popego) sa Modimo sesobokilwe ka lefoko lefe?

“Yo o sa rateng ga a itse Modimo;gonne Modimo o lorato” 1Johane 4:8.

Lorato lwa Modimo mo go rona lore itshokela boleele jo bo kae?

“Jehofa… o kile a mponalela a re: ‘Ee,ke go ratile ka lorato lo lo sa khutleng: kegone ka moo ke go gogileng kabobelonomi jwa lorato’” Jeremia 31:3

A go na le sengwe se se kakgaoganyang ngwana wa Modimo waBoammaaruri le lorwato lwa Modimo?

“Gonne ke tlhomamiseditswe gore, lefa e ka nna loso gongwe botshelo,gongwe baengele, gongwe balaodi,gongwe dilo tse di leng teng, gongwe tsedi tla tlang, gongwe dithata, gongwebogodimo, gongwe boteng, le fa e ka nnasebopiwa se se sele, ga di kgone go kare kgaoganya le lorato lwa Modimo lo lomo go Keresete Jesu, Morena wa rona”Baroma 8:38-39.

Bitshepi ba tla naya mang

kgalaletso ka bosakhutleng?“Ene yo o re ratang, mme a re golola

mo dibeng tsa rona ka madi a gagwe….akgalalelo e nne go ene, le puso kabosakhutleng le k bosayeng kae”Tshenolo 1:5-6.

Ga tweng ka mautlwelobotlho aModimo?

“Mme wena Jehofa, o Modimo yo otletseng pelotlhomogi, o pelotshweu, obonya go galefa, o letlotlo lwaboutlwelobotlhoko le boammaaruri”Pesalema 86:15.

Ke eng Keresete a re reile a re rerata baba ba rona?

“Mmme nna ke lo raya ke re: ‘Ratangbaba ba lona, lo rapelele ba ba lobogisang; gore lo nne bana ba Rraenoyo o kwa legodimong; gonne Ene otlhabisetsa ba ba molemo le ba ba bosulaletsatsi ja gagwe, a nesetse basiami lebasiamolodi pula” Mathaio 5:44-45.

Nako Ya Katlholo YaModimo

Ke molaetsa ofe o boifisang o o fiwamo go Tshenolo 14:7?

“Mme a bua ka lentswe je legolo, a re:‘Boifang Modimo, lo o neye kgalalelo;gonne nako ya katlholo ya one e tsile:mme lo obamele one yo o dirilenglegodimo le lefatshe, le lewatle, lemetswedi ya metsi’”

Nako ya katlholo ya Modimo e leng?“Mme a nthaya a re: ‘Ke ago fetisa

maitseboa le meso e le dikete tse pedi lemakgolo a le mararo; foo felo gaboitshepo go tla ntlafadiwa’” Daniele 8:14(bona tšhate).

Ela tlhôkô – Letsatsi la Tetlanyo la

Page 14: BONANG O ETLA - infonominfonom.com.ar/multi/multi/setBhc.pdf1 “Bonang, O etla a le mo marung, mme matlho otlhe a tla mmona.” Tshenolo 1:7 BONANG O ETLA KA GA BUKANA E Go na le

14

“DIBEKE TSE 70 (DINGWAGA TSE 490) DI BEETSWE BATHO BA GAGO”

DIBEKE TSE 7 DIBEKE TSE 62

457BC

408BC

27A.D.

34A.D.

“ FOO FELO GA BOITSHEPO GO TLA

NTLAFADIWA” DINGWAGA TSE DI 181 0

TAOLO YA GO AGAJERUSALEMA

SEŠA

JERUSALEM E AGIWA GAPE KERESETE O A KOLOBEDIWAKERESETE O ABAPOLWA

31 A.D.

BEKE E LE NNGWE

KGOBOTLETSOYA GA SETEFANEEFANGELE E YA KWABADITŠHABENG

MALATSI (DINGWAGA) TSE DI 2300 Daniele 8:14Paka Ya Porofeso e e Botlhokwa go Gaisa Tsotlhe mo Baebeleng

Dingwaga tse di 2300 di ne di tshwanetse go fitlha, go ya ka porofeso ya ga Daniele, “Gothaega ga go tswa ga taolo ya go šafatsa le go aga Jerusalema,” go fitlha ka paka yantlafatso ya felo ga boitshepo.457 B.C. – Dario, Kgosi ya Peresia, o ne a laola gore go šafadiwe go be go agiwe Jerusalema(Daniele 9:24, esera 6:1,6-12). Tshimologo ya dingwaga tse di 2300.408 B.C. – Ntšafatso le go agiwa gape ga Jerusalema go weditswe ka dingwaga tsa ntlha tse

49 tsa paka e telele ya porofeso ya ga Daniele. Tiro e e weditswe ka 408 B.c. (Daniele 9:25).A.D. 27 – Jesu o tlodiwa ka Mowa o o Boitshepo fa a ne a kolobediwa, mme o ne a simololago rera e go ruta. Bona Mathaio 3:16; Ditiro 10:38. Go tloga ka 457 B.C. go fitlha ka Kereseteyo o “tloditsweng,” ke dingwaga tse di 483.A.D. 31 – Mesia o ne a “kgaolwa” fa gare ga beke, A.D. 31, morago ga dingwga tse tharo lehalofo tsa bodiredi jo bo segofetseng. Bona Daniele 9:27; mathaio 27:50-51. Digwaga tse thato

di sena go sekasekwa ke baitshepi modingwageng tse di sekete. BonaTshenolo 20:4-5; 1 Bakorinthe 6:1-3.katlholo ya tshekatsheko e e itsisiwenglefatshe ke molaetsa wa moengele waTshenolo 14:6-7.

Keresete jaaka Mmueledi wa bathoba gagwe o bolela eng fa Pele ga Rarale Baengele ba gagwe?

“Yoo fenyang, o tla apesiwa jalodiaparo tse ditshweu; mme ga nkitla kephimola leina la gagwe gope molokwalong lwa botshelo, mme ke tlaipolela leina la gagwe fa pele ga Rre,le fa pele ga baengele ba gagwe”Tshenolo 3:5, Bona Mathaio 10:32-33;Mareko 8:38.

Ela tlhôkô – Ka nako ya katlholo e,baswi ba basiami mmogo le ba baikepiba santse ba le mo diphupung tsa bone.Le fa go ntse jalo, mokwalo wa botshelojwa mongwe le mongwe o mo dibukengtsa kwa legodimong.

Go Tla Ga Bobedi Ga GaKeresete

Keresete o solofeditse eng ka ga gotla ga gagwe?

“A dipelo tsa lona di se huduge, lodumela mo Modimongdumelang le mo gonna. Mo ntlong y aga Rre go na le mannoa le mantsi; fa go ne go sa nna jalo; nkbo ke lo boleletse; gonne ke a g lobaakanyetsa bonno. Mme fa key a go lobaakanyetsa bonno, ke tla tla gape, mmeke tla lo itsholela; gore kwa ke gone lelona lo nne gone.” Johane 14:1-3

Ke eng se s esalang moragoditshupo tsa go tla gag a Keresete?

“Foo ba tla bona Morwa Motho a tla kaleru le thata le kgalalelo e kgolo” Luke21:27

A go bua ka kagiso ya lefatshe gotla dira pabalesego ya maitlhomofela?

“Mo malatsing a bofelo go tla tla basotliba ba tsamayang ka fa dikeletsong tsabone, ba sotla ba re: ‘E kae polelelopeleya go tla ga gagwe? Kana e sa le boraraba robala dilo tsotlhe di santse di ntse felajaka kwa tshimologong” 2 Petere 3:3-4

“Gone lona ka losi lo itse sentle goreletsatsi la Morena le tla tla fela jaakalegodu bosigo. Gonne e tla re go twe:‘Kagiso le polokego!’ ke gona tshenyegoe tla ba welang ka tshoganyetso…. Mmelona, bakaulengwe, ga lo mo lefifing moletsatsi leo le ka lo welang jaaka legodu”1 Bathesalonika 5:2-4.

E rile fa a tlhatlhogela legodimong,go boa gag a Keresete go ne gasolofediwa jang?

“Mme ya re fa ba santse ba lebile thatakwa loaping, jaaka a tsamaya, bonangbanna ba le babedi baema fa go boneba apere diaparo tse ditshweu, ba babileng ba bua ba re: ‘Lona banna baGalalea, lo emetseng lo lebile kwaloaping? Jesu yo, yo o tsholeditswengkwa legodimong a tswa mo go lona, o tlatla jalo fela, jaaka lo mmonye a ya kwalegodimong” Ditiro 1:10-11

A banni botlhe ba lefatshe bat l aboba iketleeleditse go mo kgatlhantsha?

“Bonang o etla a le mo marung; mmmatlho otlhe a tla mmona, le ba ba motlhabileg; le ditso tsotlhe tsa lefatshe ditla mo leba di lela” Tshenolo 1:7; “Mmedikgosi tsa lefatshe le dikgosana… lebathata… ba raya dithaba le mafika bare: ‘Re weleng godimo, lo re fitlhelesefatshego sa yo o ntseng mo setulongsa bogosi le bogale jwa Kwana” 6:15-16.

A go tla ga ga Keresete e tla nnanako ya tuelo?

“Kana Morwa motho o tla tla kakgalalelo ya ga Rraagwe, a n alebaengele ba gagwe; foo o tla busetsa[duela] mongwe le mongwe ka fa ditirongtsa gagwe” Mathaio 16:27; “Bona ke tlaakofa ke tla, mme tuelo ya me ke na nayo,gore ke duele mongwe le mongwe ka fatiro ya gagwe e ntseng ka teng” Tshenolo22:12.

Poloko e solofeditswe go newamang fa Keresete bonala [tla]?

“Jalo le ena Keresete, ka a isitswesetlhabelo gangwe fela, gore a tle abelege maleo a batho ba le bantsi, o tlabonala lwa bobedi, kwa ntle ga boleo, abonalela ba ba mo lebeletseng go baboloka” Bahebera 9:28.

Tsholofelo e e tlhotlheletsabotshelo jang?

“Re a itse gore fa a bonatshiwa, re tlatshwana nae; gonne re tla mmona felajaaka a nntse. Mme mongwe le mongweyo o nang le tsholofelo e e tlhomilwengmo go ene, o a iitshekisa fela jaaka enea le boitsheko” 1 Johane 3:2-3.

Paulo o tla amogela leng serwalo sa

gagwe?“Go tloga fano ke stse ke beetswe

serwalo sa tshiamo, se Morena,moatlhodi wa tshiamo, o tla se nnayangmo tsatsing jeo; mme e seng nna nosi, eleng le bone ba ba ratileng gobonatshega ga gagwe” 2Timotheo 4:8.

Mokgwa wa go tla ga gaKeresete

E rile fa a tlhatlhoga, baengele barile Keresete o tla tla gape ka mokgwaofe?

“Mme e rile a sena go bua dilo tse, bantse ba leile, a tlhatlosiwa; mme leru amo tshola o ponong ya bone. Mme yare fa ba santse ba lebile thata kwaloaping, jaaka a tsamaya, boning bannaba le babedi baema fa go bone ba aperediaparo tse ditshweu, ba ba bileng babua ba re: ‘Lona banna ba Galalea, loemetseng lo lebile kwa loaping? Jesuyo, yo o tsholeditsweng kwa legodimonga tswa mo go lona, o tla tla jalo fela,jaaka lo mmonye a ya kwa legodimong”Ditiro 1:9-11.

Keresete o rile o tla tla jang?“Gonne Morwa Motho o tla tla ka

kgalalelo ya ga Rraagwe, a na lebaengele ba gagwe,” Mathaio 16:27;“Foo ditšhaba tsotlhe tsa lefatshe di tlahutsafala, mme di tla bona Morwa Mothoa tla ka maru a legodimo, ka nonofo lekgalalelo e kgolo” Mathaio 24:30.

Keresete o file tlhagiso efemalebang le dithuto tsa maaka?

“Foo e tla re fa mongwe a lo raya a re.

Page 15: BONANG O ETLA - infonominfonom.com.ar/multi/multi/setBhc.pdf1 “Bonang, O etla a le mo marung, mme matlho otlhe a tla mmona.” Tshenolo 1:7 BONANG O ETLA KA GA BUKANA E Go na le

15

1. Bokhutlo jwa dipetso tse supa tsa bofelo2. Go tla ga bobedi ga ga Keresete3. Basiami ba ba suleng ba a tsosiwa4. Baikepi ba a swa, Saatane o a golegwa5. Basiami ba tlhatlogela kwa legodimong

1. Keresete le basiame ba a fologa2. Motse o o boitshepo o fologela tlase3. Baikepi ba ba suleng ba a tsosiwa4. Saatane o a gololwa5. Baikepi ba a senngwa

Bokhutlo jwa dingwagatse di 1,000

Tshimologo ya paka ya dingwagatse di 1,000

538 A.D. - 1798 A.D.Dingwaga tse 1260

“NAKO YA KATLHOLO YA ONE E TSILE”

“KE TLA TLA GAPE”

1844A.D.

Go tia gaBobedi ga

ga Keresete

“Re na le moperesiti yo mogolo bogolo . . .

Jesu Morwa Modimo.” Bahebera 4:14

le halofo tse di setseng mo pakeng ya beke ya masome a supa di re atumetsa gaufi le paka ya dingwaga tse 490 tse di neng di beetswe Bajuta.A.D 34 – Kgobotletso ya ga Setefane. Efangele (Mafoko a a Molemo) e ne ya simolola go rerelwa Baditšhaba (batho ba e seng Bajuta). BonaDaniele. 9:24; Ditiro 7:54-58; Ditiro 8:1. Go tloga ka 457 B.C. go fitlha ka “Metlha ya Baditšhaba” ke dingwaga tse 490 kgotsa dibeke tse 70.A.D. 1844 – Molaetsa o o maphata mararo wa Tshenolo 14:6-12 o bolelelwa lefatshe lotlhe pele fela ga go tla ga bobedi ga ga Keresete.A.D. 1844 – Bokhutlo ja dingwaga tse di 2300. Ntlafatso ya felo ga boitshepo ga ka legodimong ka nako ya katlholo yaModimo. Bona Daniele 8:14.

Dingwaga tse di sekete ke paka e e tswalelang beke e kgoloya Modimo ya nako – boikhutso jo bogolo jwa Sabata jwadingwaga tse di 1000 jo bo fiwang lefatshe le batho ba Modimomorago ga dingwaga tse di 6, 000 tsa ditso (hisetori) tsa setho.

Paka e, e tla morago ga paka ya efangele (dikgang tsedi molemo), mme e tla pele ga go tlhomiwa mo lefatshengga bogosi jwa Modimo jwa bosakhutleng.

E kaya ka tshoboko se mo dikwalong se bediwangkgapetsa gotwe “letsatsi la ga Jehofa(M orena)”

E simologa ka tsogo ya baswi e bile e felela ka tsogo yabaswi

Tshimologo ya yone e bonwa ka go tshololwa ga dipetsotse supa tsa bofelo, go tla ga bobedi ga ga Keresete, tsogoya basiami ba ba suleng, go golegwa ga ga saatane, gofetolwa le go tseelwa legodimong ga baitshepi; mme kwabokutlong jwa yone ka go fologela tlae ga Jerusalema oMoša, le Keresetele baitshepi go tswa kwa legodimong,

tsoso ya baikepi ba b asuleng, go gololwa ga ga Saatane,le go senngwagabofelo ga baikepi.

Ka paka ya dingwaga tse di sekete, lefatshe le tla bo lese na ope mo go lona; Saatane le baengele ba gagwe batlogelwa ba golegilwe fa; mme baitshepi ba na e Kereseteba nna dula go atlhola baikepi mo e le go baakanyetsakotlho ya bone ya bofelo.

Baikepi jaanong ba a tsosiwa; Saatane o gololwa kalobakanyana, mme ene le matshutitshuti a gagwe badikanyetsa baitshepi le Motse o o Boitshepo. Jaanong gobo go fologa molelo go tswa kwa Modimong kwalegodimong mme o ba laile. Lefatshe le ntlafadiwa kamolelo one o o senyang baikepi. Lefatshe le lentšhafaditsweng le nna legae la baitshepi.

Paka ya dingwaga tse di sekete ke nngwe yadipaka “tse di tla tlang.” Phelelo ya yone e tlatshwaya tshimologo ya seemo sa lefatshe le leša.

‘Bonang, keresete ke yo’ lo se ka lwadumela. Gonne go tla tsoga Bakereseteba e seng bone, le baperofeti ba e sengbone; mme ba tla bonatsa ditshupo tsedikgolo le dikgakgamatso; gore fa go kanna jalo, ba timetse le ba e lengbaitshenkedwi ka bosi. Boning, ke loboleletse go sa le gale. Mm ke gona, faba lo raya ba re, ‘Bonang, o kwa nageng”,lo se ka lwa dumela” Mathaio 24:23-26.

Ponalo ya go tla ga gagwe e ya go

nna jang?“Gonne jaaka logadima lo tlo lo gadime

kwa botlhabatsatsi mme lo bonale fela lekwa bophirimatsatsi; go tla ga MorwaMotho go la nna fela jalo” Temana ya 27.

Go dirafala eng fa lonaka lo lela?“Gone Morena ka esi otla fologa kwa

legodimong ka lošalaba, le ka lentswe jamoengele yo mogolo, le ka go galaotegaga lonaka lwa Modimo; mme baswi baba swetseng mo go Keresete ba tla tsoga

pele” 1 Bathesalonika 4:16.Go tla nna le kgaogano efe ka nako

eo?“Mme e tla re Morwa motho a tla ka

kgalalelo ya gagwe, a na le baengelebotlhe, foo o tla dula mo setulong sagagwe sa bogosi sa kgalalelo; mmemerafe yotlhe e tla phuthelwa fa pelega gagw. Mme o tla kgobokanyabangwe mo go ba bangwe, jaakamodisa a kgaoganya dinku le dipodi”

Mathaio 25:31-32.O tla raya ba ba ka fa mojeng wa

gagwe a reng?“Kgosi e tla raya ba ba ka fa letsogong

ja yona je legolo e re: ‘tlayang lonabasegofadiwa ba ga Rre, ruang bogosijolo bo baakanyeditsweng e sa le katlholego ya lefatshe’” Temana ya 34.

O tla raya ba ba ka fa molemeng wagagwe a reng?

“E tla raya le bone ba ba ka faletsogong ja yone ja molema e re,‘tlogang fa gonna, bahutsegi ke lona, loyeng molelong o o sa khutleng, o obaakanyeditsweng diabolo le baengeleba gagwe” Temana ya 41.

Morena o tla nna eng mo bathongba gagwe ka nako e?

“Mme Jehofa o tla karatla a le moSiona, o tla ntsha lentswe a le moJerusalema; mme magodimo a tlatlakasela le lefatshe; mme Jehofa o tlanna botshabelo jwa batho ba gagwe, lekago e e thata ya phemelo mo banengba Iseraela” Joele 3:16. Bona Jeremia25:30-31; Hagai 2:21; Bahebera 12:26;Pesalema 91:5-10.

Paulo o bua jang ka ga go tla ga gaKeresete?

“O tla bonala lwa bobedi, kwa ntle gaboleo, a bonalela ba ba mo lebeletsenggo ba boloka” Bahebera 9:28.

Ke temana efe e ka tlhamalalo ebuang ka ga dingwaga tse di sekete?

“Mme ka bona ditulo tsa bogosi, mmebatho ba dula mo go tsone, mme baneelwa katlholo…mme ba tshela, ba baba busa le Keresete ka dingwaga tse dile sekete” Tshenolo 20:4.

Baikepi ba ba santseng ba tshela batla bo ba dirang fa Keresete a tla?

“Mo malatsing a Morwa Motho go tlanna fela jaaka go kile ga dirafala momalatsi a ga Noa: ba ne ba ja, ba nwa,ba nyala, ba nyalwa, go tla go fitlha moletsatsing le Noa o tsenyeng mo arakengka lone, mme morwalela wa tla, wa banyeletsa botlhe. Le gona go tla nna felajaaka go kile ga dirafala mo malatsing aga Lote:….ka letsatsi le Lote o duleng moSotoma ka lone, ga na molelo le sebaboledi tswa kwa legodimong, tsa ba lailabotlhe. Mme go tla nna fela jalo ka letsatsile Morwa Motho o bonatshegang ka lone”Luke 17:26-30.

Dingwaga tse di 1000 di asimiloga

Go na le ditsogo mo baswing di lekae?

“Se gakgamaleleng mo, gonne lobakalo etla, lo botlhe ba ba mo diphuphungba tl autlwang lentswe la gagwe ka lone.Mme ba tla tswa; ba ba dirileng molemo

Page 16: BONANG O ETLA - infonominfonom.com.ar/multi/multi/setBhc.pdf1 “Bonang, O etla a le mo marung, mme matlho otlhe a tla mmona.” Tshenolo 1:7 BONANG O ETLA KA GA BUKANA E Go na le

BONANG O ETLA

BokBokBokBokBokopano jwopano jwopano jwopano jwopano jwaaaaabalelapa kwbalelapa kwbalelapa kwbalelapa kwbalelapa kwaaaaa

legodimonglegodimonglegodimonglegodimonglegodimong

Romela dikakgelo tsa gago le dikopo kwa atereseng e e gaufi le wena

BONANG O ETLA

“ T s h u k a t s h u k a n o(kganetsano) e kgolo efedile. Ga go sa tlhole go nale baleofi le fa e le boleo.Lobopo lotlhe lo phepa.Mokibo o le mongwe wathokgamo le boitumelo oitaya mo tlholong yotlhe.Botshelo, lesedi le boipelo dielela mo lefaufaung le lesenang bolekanyo go tswakwa go ene yo o tlhodilengtsotlhe. Go tswa kwatlhasenyaneng e e nnyennyego fitlha ka lefatshe le legologo gaisa otlhe, dilo tsotlhe,tse di tshelang le tse di satsheleng, mo bontleng jwatsone jo bo se nang tekanyole boipelo jo bo feletseng,tsotlhe di bolela goreModimo o lorato” TheGreat Controversy, 678.

Breach Repairers MinistryP.O. Box 19135

Pretoria West 0117Republic of South Africa

ba tswele tsogelong ya botshelo; mmeba ba dirileng bosula ba tswele tsogelongya tshekiso.” Johane 5:28-29

Ke setlhopha sefe se se tla nnangmo tsogong ya ntlha se le sosi?

“Go sego, go bile go boitshepo yo onang le kabelo mo tsogong ya ntlha; baoloso lwa bobedi ga lo na thata mo gobone; ba tla nna baperesiti ba Modimo leba ga Keresete, mme ba tla busa nayeka dingwaga di le sekete” Tshenolo 20:6

Saatane o tla golegwa lobaka lo lokae mo lefatsheng le?

“Ka bona moengele mongwe a fologamo legodimong, mme ka seatla a tshotsesekopololo [senotlolo] sa molete o osenang bolekeletso, le keetane e kgolo.Mme a tshwara kgogela, noga yabogologolo e e leng Diabolo le Saatane,a mo golega kgolego ya dingwaga di lesekete. A mo latlhela mo moleteng o osenang bolekeletso, mme a o tswala, aba a o kana mo godimo ga gagwe, gorea se ka a tlhola a tsietsa merafe, gotsamaya dingwaga di le sekete di fetapele; morago ga moo o tla gololwa kalobakanyana” Tshenolo 20:1-3

Ke phetogo efe e e diriwang moseemong sa ga Saatane kwabokhutlong jwa dingwaga tse 1000?

“Morago ga moo o tla bona go gololwaka lobakanyana” Temana 3.

Baitshepi ba ba suleng ba a tsodiwafa Keresete a tla la bobedi. Baswi babasetseng, baikepi, ba tsosiwa leng?

“Baswi ba ba setseng ba se ka batshela, ga ba ga tla ga tsamaya dingwagadi le sekete tsa feta pele” Temana 5.

Fa baikepi ba sena go tsosiwa,Saatane o dira eng?

“E tla re dingwaga di le sekete di senago feta, Saatane o tla gololwa mo ntlongya kgolegelo ya gagwe. Mme o tla tswaa ya go tsietsa merafe e e mo dintlhengtsoo nne tsa lefatshe, Goge le Magoge,go ba phuthela kwa ntweng; ba palo yabone e ntseng jaaka mošawa wa lewatle”Temana 7-8.

Baikepi ba ya go tlhabantsha/lwa lemang, legone phelelo ke eng?

“Ba saila, ba ralala boatlhamo jwalefatshe, ba dikanyetsa botlhaolelo[bothibelelo] jwa baitshepi, le one motseo o rategang; mme molelo wa fologa molegodimong, wa ba laila” Temana 9.

Loso lo lo tla nna lwa mofuta ofe?“”2 Bathesalonika 1:9.

Legae la BabolokwaLefatshe le tlholetswe eng?“Gonne go bua jaana Jehofa yo o

tlhodileng magodimo; ke ene Modimo; yoo bopileng lefatshe wa le dira; O ne wale tlhomamisa, O ne wa se ka wa letlholela lefela, wa le bopela go ungwa; are: ‘Ke nne Jehofa mme ga go na ope osele” Isaia 45:18

Modimo o file bomang lefatshe?“Magodimo ke magodimo a ga Jehofa;

mme lefatshe o le neile bana ba batho”Pesalema 115:16

Motho o bopetswe eng?“Wa mo naya taolo mo ditirong tsa

diatla tsa gago; o beile dilo tsotlhe fa tlasega dinao tsa gagwe” Pesalema 8:6

E rile motho a latlhegelwa ke taoloya gagwe, o ne a e fa mang?

“Gonne se motho o fenngwang kesone, ke sone se o tsenngwa mobotlhankeng ke sone” 2 Petere 2:19

Ela tlhôkô – Motho o ne a fenngwa keSaatane kwa Tshimong ya Etena mmegone foo a ineela mmogo le dithoto tsagagwe mo diatleng tsa mothopi wagagwe.

Ka go raela Keresete, Saatane o nea kaya gore o ruile eng?

“Diabolo a mo tlhatlosa, a mmontsamagosi otlhe a lefatshe ka ponyo yaleitlho. Diabolo a mo raya a re: ‘Ke tla gonaya thata yotlhe e, le kgalalelo yamagosi a, gonne mo go neetswe nna,mme ke ka go naya yo raatang go go monaya” Luke 4:5-6

Ke eng Keresete a re batho ba bapelonomi ba segofetse?

“Go sego ba ba pelonomi; gonne batla rua lefatshe” Mathaio 5:5.

Johane o ne a bona eng moponatshegelong?

“Ka bona legodimo le leša le lefatshele leša; gonne legodimo lantlha le fetilele lefatshe la pele; le lewatle ga le tlholele leyo” Tshenolo 21:1

A ba tla fiwa se ba se tlhokang?“Go tla dirafala gore, pele ba ise ba

bitse, ke tla araba; mme ba tla re basantse ba bua ke utlwe” Isaia 65:24

Go tla rena maemo a a antsengjang?

“’Phiri e tla ja mmogo fela le kwanyana,le tau e tl aja lotlhaka jaaka kgomo; mmelorole e tl anna dijo tsa noga. Ga di kitladi utlwisa botlhoko le fa e le go senya mothabeng e e itshepileng ya me yotlhe fela,’go bua Jehofa” Temana 25.

Ke dinako dife tsa kobamo tse di tlatshegediwang mo lefatsheng le leša?

“Gonne jaaka magodimo a maša a ketla a dirang a tla sala a ntse fa pele game, le lefatshe le leša, losika lwa lone lotla sala lo ntse jalo, le leina la lone jalo,’go bua Jehofa. Go tla dirala, gore, gotloga mo kgweding e ntšha nngwe go yakwa go enngwe, le mo Sabatengmongwe go ya kwa go o mongwe, namayotlhe e tla tla go obama fa pele ga me,’go bua Jehofa” Isaia 66:22-23

Jerusalema o MošaJohane o ne a bona Motse o jang?“Ka bona motse o o boitshepo,

Jerusalema o moša , o fologa molegodimong o tswa kwa Modimong, oetleeditswe jaaka monyadwi, yookgabetsng monna wa gagwe. ”Tshenolo 21:2

Go na le metheo e le kae momotseng o?

“Lorako lwa Motse lwa bo lo na lemetheo e le some le bobedi, mo go lonego na le maina a le some le bobedi abaaposetole ba ba some le bobedi bakwana.” Temana 14.

Go tla tlogelwa eng kwa ntle gamotse o?

“Ga go kitla go tsena mo go one sepese se itshekologileng gope, le fa e le ene

yo o dirang se se makgapha le maaka”Temana 27.

Go tla elela eng mo motseng o?“A mpontsha noka ya metsi a botshelo,

e galalela jaaka legakwa, e tswa mosetulong sa bogosi sa Modimo le sa gaKwana” Tshenolo 22:1

Go na le ng mo matlhakoreng otlhea noka?

“E le fa gare ga mmila wa motse.Moseja ono ga noka, le moseja ole, gabo go le setlhare sa botshelo se seungwang maungo a mefuta e le some lebobedi, se ungwa ka kgwedi nngwe lenngwe; makakaba [matlhare] a setlharee ne e le a a fodisang merafe” Temana 2.

Johane a re mebila ya Motse edirilwe ka eng?

“Mmila wa motse e le gouta fela e eitshekileng, e kete galase e e phepagotlhe fela” Tshenolo 21:21.

Ke eng go se na letsatsi le fa e lengwedi?

“Mme motse ga o batle gore letsatsi leo phatsimele, le fa e le kgwedi; gonnekgalalelo ya Modimo e ne e o bonesa,ka lobone lwa one e le kwana. Merafe etl atsama mogare ga lesedi la one; ledikgosi tsa lefatshe di tlisa kgalalelo yatsone mo go one. ”Ditemana 23-24. BonaTshenolo 22:5; Isaia 60:19-20.

Ke mang yo o tla letlelelwang gotsena mo teng?

“Go sego ba ba dirang ditaolo tsa one,gore ba tle ba nne le tshwanelo ya go jasetlhare sa botshelo, le gore ba tsena kadikgoro mo motseng” Tshenolo 22:14[phetolelo e e bonwa mo baebeleng yaSeesemane ya King James Version].

Christian Library VredenburgBox 1199 Vredenburg 7380

W-Cape South-AfricaTel 0832934990

[email protected]