Upload
ulf
View
72
Download
0
Embed Size (px)
DESCRIPTION
Po Pečjak. Bralne strategije. BRALNE STRATEGIJE. OZNAČUJEJO NAJBOLJ RACIONALEN PRISTOP K TEKSTU POD POJMOM PRISTOP POJMUJEMO PREDELAVO BESEDILA S POMOČJO BRANJA, KATERE KONČNI REZULTAT JE DOBRO POMNJENJE IN RAZUMEVANJE PREBRANEGA. - PowerPoint PPT Presentation
Citation preview
Bralne strategije
Po Pečjak
BRALNE STRATEGIJE
OZNAČUJEJO NAJBOLJ RACIONALEN PRISTOP K TEKSTU
POD POJMOM PRISTOP POJMUJEMO PREDELAVO BESEDILA S POMOČJO BRANJA, KATERE KONČNI REZULTAT JE DOBRO POMNJENJE IN RAZUMEVANJE PREBRANEGA
Znotraj posameznih bralnih strategij v splošnem zasledujemo štiri dejavnosti
Predbralne dejavnosti (aktiviranje predznanja in oblikovanje napovedi v zvezi z besedilom)
Dejavnosti med branjem (preverjanje točnosti napovedi in tvorjenje novih napovedi)
Dejavnosti po branju (organizacija, prestruktururanje in ocenjevanje informacij iz besedila)
Študijske strategije (kako si informacije zapomnimo)
Dejavnosti pred branjemPOJMOVNA MAPA
Je metoda za aktiviranje bralčevega predznanja v obliko hierarhične mreže pojmov
o BRAINSTORMINGo UČITELJ ZAPIŠE ASOCIACIJE UČENCEVo SKUPAJ Z NJIMI jih KATEGORIZOIRAV POJME
HIERARHIČNO VIŠJEGA REDA (=nadpomenke)o NADPOMENKAM PRIŠE NOVE PODPOMENKE (shemo
dopolni)
TRGOVINA
TRGOVINA
LJUDJE VRSTE
CENE TEŽAVE
POJMOVNA MAPA
KOT DEJAVNOST PRED BRANJEM
Povečuje besedišče Omogoča boljše
razumevanje Olajšana je asimilacija
novih pojmov v obstoječo miselno shemo
KOT DEJAVNOST PO BRANJU
Identifikacija glavne misli
Iskanje tistih pojmov, ki pojasnjujejo glavno misel (manj kot 8)
Podrobnosti (=sekundarni pojmi)
DEJAVNOSTU MED BRANJEM
Če hočemo, da bo učenec “aktivno” bral, ga moramo nekako spodbuditi, da bo “reagiral” na besedilni dražljaj med branjem:
Dopolnjevanje manjkajoče zgodbe Beleženje novih informacij (povedo ali posamezne
besede) Postavljanje vprašanj( avtorju, sošolcu) Vrednotenje, če je to res / prav
DEJAVNOSTI PO BRANJU
Skušamo ugotoviti stopnjo razumevanja prebranega
Samotestiranje (učitelj da učencem vprašanja pred branjem)
Odgovarjanje na vprašanja (lastna, učiteljeva, sošolčeva)
Pisanje izvlečkov (gl. shemo!) Pojmovna mapa
Primer organizacije izpiska bralnega gradiva
BESEDILO Npr.: Šotorski bonton
Neznane besede
izvleček Lastne misli Ključne besede
Metoda obrobnih razlag
Kaj so obrobne razlage? To so zapiski ali opombe. Zapisane ob
robu besedila.Pri učenju jih lahko uporabljamo za: Pojasnitev novih besed, izrazov Vprašanja, ki usmerijo učenca na določeno
gradivo Poudarjanje določenih točk besedila
Koraki pri metodi obrobnih razlag
Preberemo besedilo, pojasnimo nove besede Napišemo razlage na zunanjo stran besedila Razdelimo učencem besedilo z obrobnimi
razlagami
Ali je metoda obrobnih razlag koristna?
Eksperiment: Učitelji so leto dni uporabljali metodo obrobnih razlag:
Besedila se pred obravnavo sami prebrali in podčrtali težke in neznane besede
Izpisali so jih na zunanjo stran besedila Izpisane fraze / besede so razložili z enostavnimi besedami Vsem učencem so razdelili tako pripravljeno besedilo Pred branjem so z učenci preleteli “slovarček”PO ENEM LETU SE JE BRALNA UČINKOVITOST POVEČALA
ZA 50%!
BRALNI/UČNI VODIČ
namen: - učenci identificirajo / klasificirajo inf. Iz besedila (v besedilu si ni treba zapomniti vsega!)
- prebrano si bolje zapomnijo
KORAKI
1. korak: HITER PRELET BESEDILA 2. korak: BRANJE BESEDILA 3. korak:
- analiza besednega zaklada
- analiza vsebine
3.1 Analiza besednega zaklada
Postopek (Lev, kralj živali): Učenec napiše novo besedo S pomočjo slovarja ji določi
pomen Novo besedo uporabi v
novem besedilu Če je mogoče novo besedo
vizualizira (nariše) Neznana beseda
definicija Nova poved
DEFINICIJA
DEFINIRANO
nadpomenka
,ki,ki+ki
,ki ali ki
3.2 NALIZA VSEBINE
Bralec skuša ugotoviti strukturiranost besedil,
torej: KJE SE NAHAJA GLAVNA MISEL
Ločimo pet pozicij glavne misli v odstavku: Začetek odstavka Konec odstavka Sredina odstavka Ni glavne misli (lahko le sklepamo) Razcepljen tip: glavna misel je v več stavkih, odstavkih
Vsakemu odstavku torej določimo:
Bistvo Poved, v kateri smo našli bistvo Pozicijo povedi v odstavku (grafični prikaz)
x
PV3P
1. pregledati/preleteti 2. vprašati 3. Prebrati 4. ponovno pregledati 5. poročati
1. pregledati/preleteti
Preberemo naslov in si skušamo predstavljati, o čem bo besedilo govorilo
Pregledamo začetek in konec besedila, da vidimo, kako na široko je tema obdelana
Pogledamo naslove in podnaslove Pregledamo slike, grafe, napise pod slikami Na hitro preletimo povzetek na koncu (če je)
2. vprašati
Učenci naj naredijo seznam vprašanj, na katera bi želeli dobiti odgovor
Določijo: “Kaj o tem že vem, kaj bi želel izvedeti?”
Pojmovna mapa
3. Prebrati
Uvodni stavek je treba prebrati zelo pozorno Po prvem odstavku učenec dopolni (popravi)
listo vprašanj, če se mu to zdi potrebno Z očmi samo preleti man pomembne dele
besedila (neumetnostna besedila!!!!!!!!!!) Sproti se zapisuje nove, neznane besede, ki
jim bo pozneje skušal določiti pomen.
4. ponovno pregledati
Učenec najprej sam, nato pa z učiteljem pojasni nove, neznane besede
Nato gremo ponovno skozi besedilo, in sicer od odstavka do odstavka. Pri vsakem se vprašamo:
kaj je bistveno v tem odstavku? katero ključno besedo bi izpisal? kaj je avtor hotel povedati?
5. poročati
Učenec odgovori na lastna vprašanja, ki si jih je zastavil na drugi stopnji
Odgovori na učiteljeva vprašanja, ki sprašujejo po bistvu, podrobnostih, zaporedju dogodkov…
Napiše povzetek besedila Dopolni pojmovno mapo / nariše novo