odebelitev, v njej sta v diametralni legi dve luknji za nasaditev na držaj. Širina rezila pri vrhu je okrog 7 cm. T. III/2.

4. Enorezni nož (P 1064; dolžina noža 36 cm, dolžina ohranjenega ročaja 7 cm. Ročaj je razčlenjen v dve krogličasti ode-belim; ena, s premerom 3 cm je nekoliko pred rezilom; druga, delno odbita, je naj-brž zaključila ročaj. Krogličasti odebelini ročaja sta okrašeni z dvema vzporedni-ma vrezoma. Največja širina rezila je 6 cm. Glede na doslej znani tipološki raz-voj enoreznega meča bi mogli grob dati-rati pod konec srednjelatenskega obdob-ja. P. Petru, Latenoidni enorezni noži iz rimske nekropole v Bobovku pri Kranju, Vesnik Vojnog muzeja 5, 1958, 263; A. Smodič, Nove latenske najdbe na Drav-skem polju, ČZN 35, 1940, 1; J. Reitlinger, Die latenzeitliche Funde des Braunauer Heimathauses, Jahbruch des Oberoster-reichischen Museumsvereines 111, 1969, Abb. 8,1; D. Krstič, Latenski nalazi iz

Brestovika, Zbornik radova Narodnog muzeja Beograd 2, 1959. T. II/l in 2. T. III/6.

Okoli 10 m od tega groba je odkril posestnik Jože Vrhovšek iz Broda pri ko-panju gramoza na svoji njivi leta 1949 latenski skeletski grob, ki je bil približno 1 m globok. Med najdbami omenja bo-gat latenski grobni inventar: ukrivljen meč, sulico, fibulo, večjo keramično in manjšo bronasto posobo ter dve krajši ve-rigi. Najdbe so otroci oddali takratnemu učitelju v Podbočju Francu Petanu; da-nes so vsi predmeti izgubljeni.

Omenjeni najdbi latenskih grobov (go-tovo gre za manjšo keltsko nekropolo) sta samo okoli 500 m oddaljeni od rim-skega grobišča v vaški gramoznici Veliko Mraševo in na parceli posestnika Pirca ob cesti pri vasi Kalce—Naklo. Podobno kot pri mnogih drugih latenskih najdi-ščih v Sloveniji so v neposredni bližini keltski in rimski grobovi. — S. Š.

RIMSKA DOBA

Ajdovščina. — Maja 1968 je Komunalno podjetje iz Ajdovščine pričelo preurejati Titov trg. Pred namestitvijo novega tlaka iz betonskih plošč pred gostilno Pri Ma-ksu je Goriški muzej s sondami raziskal prostor nove ploščadi.

Izkopani sta bili dve sondi, dl. 9,5 in 10,5 m, š. 1 m, gl. 1,15 do 1,20 m, pravo-kotno na stavbo gostilne. Vrhnje plasti v obeh sondah so bile premetane s ka-snejšimi vkopi recentne kanalizacije in napeljave telefonskih kablov. V sondah ni bilo ostankov stavb. Bistvena ugotovi-tev je bila v tem, da se kaže poselitev ajdovskega prostora v antiki v dveh ča-sovno različnih plasteh, in sicer v zgodnje-antični, ki je bila v profilih obeh sond dokaj neizrazita in brez najdb, in v ka-snejši, ki ji daje poudarek pozidava utrdbe v 4. stoletju in ki je bila mnogo bolj intenzivna. V tej plasti smo našli poleg drobcev keramike tudi nekaj kosov enobarvnega mozaika. V z. delu obeh sond se je v gl. 50 cm pojavil izredno tr-den tlak iz mešanice gline, kamenja in opeke, ki se nadaljuje pod temelji so-sednjih stavb. Db. tlaka je bila do 30 cm. Njegova funkcija zaradi premajhne od-krite površine ni povsem jasna.

Gradnja večje trgovske hiše trg. pod-jetja Nanos iz Postojne, ki jo je to pod-jetje skupaj z občinsko skupščino Ajdov-

Ajdovščina, del južnega krila rimske atrijske hiše Ajdovščina, une part de l'aile sud de la mai-son romaine a atrium

ščina načrtovalo že leta 1966 (takrat je bilo opravljeno tudi sondiranje in ugo-tovljeno, da je pred gradnjo potrebno si-stematično raziskati ta prostor), je bila načrtovana na največjem še neprizade-tem in neraziskanem prostoru znotraj obrambnega obzidja antične Castre. Vse dotlej opravljeno arheološko delo v Aj-dovščini je zaradi manjših raziskanih površin bolj fragmentarno dopolnjevalo podobo te rimske utrdbe, gradnja bla-govnice na nekdanjem grajskem dvori-

Ajdovščina, vhod v južno krilo rimske stavbe; desno: stičišče vogala rimskega stebrišča in kloake Ajdovščina, jonction de l'angle de la collonade romaine et du cloaque; a droite: l'entrše dans l'aile sud de la maison romaine

šču pa je tokrat nudila možnost, da se prvič razišče večja površina.

Raziskovanja, ki so se omejila na gradbeno jamo objekta »A« blagovnice in na sondiranje objekta »B«, so zajela površino nad 430 m2 na objektu »A« in 18 m2 na objektu »B«. Objekt »B« je bil zgrajen delno na temeljih nekdanje graj-ske stavbe in je naslonjen na ostaline rimskega obrambnega zidu, objekt »A« pa zajema grajsko dvorišče in je obrnjen s fasado na Titov trg.

Vrhnji sloj humusa in prve plasti pod njim so bile odstranjene strojno, brez prisotnosti arheologov, kljub zahtevam spomeniškega varstva. S tem nekontroli-ranim posegom je bila odnesena in uni-čena najmlajša kulturna plast, delno pa so bile poškodovane tudi antične ostaline.

Sredstva za izkopavanje je prispevala delno občinska skupščina Ajdovščina, de-loma pa investitor trgovsko podjetje »Na-nos« iz Postojne. Izkopavanje je vodil dr. Peter Petru s sodelovanjem kustosa Go-riškega muzeja Draga Svoljšaka. Najdbe so v Goriškem muzeju.

Raziskovanja so pokazala, da imamo opraviti v Ajdovščini z najmanj tremi gradbenimi fazami. Najnižja ima pretež-no naključne najdbe iz 1.—3. stoletja, brez arhitektonskih ostalin. Te najdbe so nov dokaz, da je bil ta prostor, na kate-rem je kasneje zrasla utrdba, naseljen tudi v zgodnji antiki (mansio Fluvio Fri-gido).

Naslednja faza označuje čas nastanka utrdbe, ko je bil ta prostor zazidan. Od-krita je bila velika atrijska hiša in sicer njeno južno krilo in del zahodnega krila. Značilno za južno krilo je bilo, da je

imela zunanja stena v enakomernih pre-sledkih tri večje odprtine, četrta pa je bila delno zazidana in tu je bil pravi vhod v ta del stavbe. Stene so bile gra-jene iz izbranega lomljenca, položenega v plasteh; fuge so bile skrbno zaglajene, kar kaže na to, da je bila stena neometa-na. 59 cm debela stena je bila ohranjena do višine 36 do 70 cm. Postavljena je bila na 110 do 115 cm širok in 40 cm visok temelj.

Na srednji zid južne fasadne stene se je v notranjosti naslanjalo ognjišče, gra-jeno iz opek položenh na plast malte in zemlje. V prostoru, ki mu je pripadalo ognjišče, smo našli na več mestih apnen estrih, prekrit z dokaj debelo plastjo žga-nine in prek nje s sphano ilovico. V tem prostoru smo dobili tudi večje kose stenskega ometa z enostavnim geometrij-skim okraskom vzporenih belo rdečih prog. V tem delu stavbe je bilo poleg te -ga najdenih tudi mnogo drobnih najdb.

V organski povezavi z južnim krilom stavbe je bila kloaka. Tekla je verjetno od Hublja proti južnemu delu stavbe. V odkopanem delu je bila sprva vzporedna z južnim krilom stavbe, tu je široka 43 centimetrov, nato pa je prebila temelj stavbe in potekala prečno prek prostora z ognjiščem in se končala ob stičišču juž-nega in zahodnega zidu stebrišča. Kloaka je bila odkrita v dolžini 15,50 m, njen pa-dec je na tej dolžini znašal 47 cm. Na klo-aki smo našli en sam krovni kamen. Tla-kovana je bila s kamnitimi ploščami, po-loženimi na 4 cm debelo plast malte.

Južni zid je bil ohranjen do višine 30 centimetrov, širok pa je bil 63 cm. Za-hodni zid stebrišča ni imel izrazitega te-

meljnega podstavka; po strukturi zidave se ne loči od ostalih odkritih zidov. Nje-gov zaključek pokriva severni profil^ iz-kopnega polja. Ohranjen je bil do višine 45 cm. Značilna zanj je izjemna debelina in sicer 78 cm.

Od stebrišča stavbe smo našli 7 masiv-nih kamnitih blokov, ki so služili kot podstavki za opečnate in lesene stebre. Veliki so bili od 38 X 38 X 32 cm do 62 X X 46 X 32 cm. Postavljeni so bili ali na plast apnene malte ali pa so imeli zidan podstavek.

Dvorišče je bilo tlakovano s slabim estrihom samo v predelu med oporniki in zidom, ostali del dvorišča pa je bil izpolnjen z gruščem.

V notranjosti zahodnega krila stavbe smo na celotni odkopani površini naleteli na apnen estrih, ki je v severozahodnem vogalu izkopnega polja dosegel debelino do 30 cm. Ta del stavbe je bil povezan s kloako.

Cas nastanka atrijske hiše dokumentira poleg številnih drobnih najdb še posebno več kot 500 novcev, ki so bili najdeni v največjem številu v južnem krilu stavbe. Časovno segajo od Constantina do Te-odozija. V Teodozijevem času je stavba pogorela, kar dokumentira plast izrazite žganine, posledica uničenja antične na-selbine v Ajdovščini po bitki pri Castri.

Najmlajšo gradbeno fazo dokumentira najdba dveh steklenih jagod z mrežastim ornamentom in množica hišnega lepa v plasti, ki je sicer v profilih bila dokaj nediferencirana. Tej najmlajši fazi je pripadal tudi suhi zid, odkrit v kvadran-tih 1, 2, la, 2a, in nad ruševinami južne stene stebrišča atrijske hiše, njegov po-daljšek pa smo dobili tudi v jugozahod-nem vogalu objekta »B«.

Grajen je bil iz rečnih oblic, položenih prosto v zemljo, na posameznih mestih jih je vezala slaba malta. Njegov potek se ni ujemal s smerjo antičnih zidov, od njih se je ločil po načinu zidave in tudi vertikalno stratigrafsko se je od antičnih arhitektonskih ostalin povsem razločeval. Očitno je bilo, da so bili na ruševinah antične stavbe v nekem kasnejšem času postavljeni objekti, ki so imeli na te-meljih iz suhega zidu lesene stene, ome-tane z glino. Časovno nedvomno poantič-ni stanovanjski horizont opredeljujeta obe stekleni jagodi z mrežastim orna-mentom v čas poznega obrobja preselje-vanja narodov. S tem pa je v Ajdovščini prvič podana kontinuiteta stanovanjske kulture po zatonu antike. — D. S.

Bezena, tloris gomilnega grobišča v gozdu severno ob železniški progi Bezena, plan du tumulus aux tombes dans le bois le long du chemin de fer

Bezena pri Rušah. — V gozdu pare. 201, 232 in 233, k. o. Bistrica, je bilo iz-merjeno in vrisano na kataster 34 antič-nih gomil, ki jih je prvi označil P. Schlos-ser na karti pri W. Schmid, Die Ringwal-le des Bacherngebietes 1, MPK 2/3, 1915, 230, si. 1 (tam označen, a neobjavljen tekst naveden pri S. Pahič, ČZN NV 2, 1966 (1967), 34, op. 104; prim. še karto in seznam pri S. Pahič, VS 1967). Gomile leže v treh gručah v izoliranem ravnin-skem gozdičku 100 m od železniške proge Maribor-—Dravograd med našel j ima Be-zena in Bistrica pri Rušah. Po velikosti se precej razlikujejo (najmanjši meri v pr. 4 in v vi. 0,6, največja v pr. 16 in v vi. 2 m), polovica pa jih je že razkopa-nih. Kopanje se je pričelo najbrž že od sredine 19. stol., ko sta se tod udejstvo-vala R. G. Puff in G. Wurmbrand, ven-dar o tem ni podatkov. W. Schmid je v svojih zapiskih (v graškem Joane« dišče imenoval »Groble« oz. »Gomile«, naštel jih je 24 (»od katerih so bile v novejšem času nekatere izravnane«) in omenil, da so »v eni izmed njih pred 50 leti (1875) pri izravnavanju našli več zlatih koščkov; eden med njimi je bil pravokoten s pr. 1 dunajske cole (=2 .6 centimetra),« To gradbišče je poleg ti-