C 226/2 Uradni list Evropske unije 10.9

SPOROČILO KOMISIJE ZA DRŽAVE ČLANICE

z dne 2. septembra 2004

o določitvi smernic pobude Skupnosti o vseevropskem sodelovanju, namenjenem spodbujanju skladnega in uravnoteženegarazvoja evropskega ozemlja

Interreg III

(2004/C 226/02)

1. Komisija Evropskih skupnosti se je 28. aprila 2000odločila za ustanovitev pobude Skupnosti usmerjene vvseevropsko sodelovanje (v nadaljevanju „INTERREGIII“), kot določa člen 20 Uredbe Sveta (ES) št.1260/1999 z dne 21. junija 1999 o splošnih določbaho strukturnih skladih (1), v nadaljevanju „Splošnauredba“. Metoda izvajanja aktivnosti sodelovanja vskladu z medregionalno usmeritvijo je bila določena vSporočilu Komisije za države članice z dne 7. maja2001 „INTERREGIONAL COOPERATION“, usmeritevC, v okviru pobude Skupnosti Interreg III (2001/C141/02) (2) (v nadaljevanju „Sporočilo o medregio-nalnem sodelovanju“). Smernice so bile spremenjene sSporočilom Komisije z dne 23. avgusta 2001 (3). V temdokumentu prečiščene smernice nadomestijo tiste, kiso bile določene dne 28. aprila 2000, kakor so bilespremenjene s Sporočilom z dne 23. avgusta 2001.Priloga A k temu sporočilu nadomesti Prilogo A kSporočilu o medregionalnem sodelovanju.

2. Finančna sredstva Skupnosti v okviru pobudeINTERREG III so na razpolago za ukrepe in na obmo-čjih, kjer so upoštevane smernice določene v tej objavi,in so vključena v programe pobude Skupnosti ter pred-loženi s strani organov oblasti, ki jih določijo državečlanice in potrdi Komisija.

I. SPLOŠNI CILJI IN NAČELA

3. Splošni cilj pobude INTERREG je bil in ostaja, prepre-čiti, da bi nacionalne meje predstavljale ovire za urav-notežen razvoj in integracijo evropskega ozemlja.Osamitev obmejnih območij je posledica dvehrazlogov: na eni strani prisotnost meja razmejiobmejne skupnosti drugo od druge na ekonomskem,socialnem in kulturnem področju in preprečuje skladnoupravljanje ekosistema; na drugi strani pa so bilaobmejna območja velikokrat zanemarjena v okvirunacionalne politike, kar je imelo za posledico, da sobila njihova gospodarstva nagnjena k temu, da posta-nejo obrobna znotraj nacionalnih meja. Enotni trg in

Evropska monetarna unija (EMU) sta močna pobudnikaza spremembo te situacije. Vendar pa prostor za okre-pitev sodelovanja z namenom vzajemne koristiobmejnih območij s pomočjo Skupnosti ostaja veli-kanski. Izziv je še toliko večji, kadar se upošteva tudiširitev Skupnosti, glede na to, da se s tem povečuještevilo notranjih meja, postopoma pa se zunanje mejeSkupnosti premikajo proti vzhodu.

4. V obdobju programiranja od 1994 do 1999 se je spobudo Skupnosti INTERREG II nadaljevalo in razširiloobmočje delovanja pobud INTERREG in REGEN(Pobuda skupnosti na področju energetskih omrežij)prejšnjega obdobja. Pobuda se je izvajala v okviru trehsamostojnih postavk: čezmejno sodelovanje (2 600 mili-jonov EUR), transnacionalna energetska omrežja(550 milijonov EUR) in skupni ukrepi z namenomreševanja problematike poplav in suš ter razvojaprostorskega načrtovanja za velike skupine geografskihobmočij po vsej Skupnosti, Srednji in Vzhodni Evropiter Sredozemlju (413 milijonov EUR). Poleg tega pa jemedregionalno sodelovanje po celotni Skupnosti napodročju mehkih dejavnikov, ki so pomembni zaregionalni razvoj, dobilo podporo v okviru inovativnihukrepov Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR)na podlagi člena 10 Uredbe (EGS) št. 4254/88, kidoloča predpise za izvajanje Uredbe (EGS) št. 2052/88glede Evropskega sklada za regionalni razvoj (4) (zaobdobje od 1994 do 1999 200 milijonov EUR).

Finančna sredstva pobude Skupnosti INTERREG so bilav osnovi namenjena spodbujanju skupnih odzivov narazvoj malih in srednje velikih podjetij, izmenjavo napodročju izobraževanja, usposabljanja in kulture,zdravstvene probleme na obmejnih območjih, zaščitoin izboljšanje okolja, raziskave in tehnološki razvoj(RTR), energetska omrežja, transport in telekomunika-cije (ki so najvažnejše pomoči v regijah cilja 1) kot tudiskupnih sistemov upravljanja in čezmejnih in transna-cionalnih organov.

10.9.2004C 226/2 Uradni list Evropske unijeSL

(1) UL L 161, 26.6.1999, str. 1. Uredba, nazadnje spremenjena zAktom o pristopu 2003 (UL L 236, 23.9.2003, str. 33).

(2) UL C 141, 15.5.2001, str. 2.(3) Sporočilo Komisije o spremembi smernic za pobudo Skupnosti o

vseevropskem sodelovanju, namenjenem spodbujanju skladnega inuravnoteženega razvoja evropskega ozemlja – Interreg III (2001/C239/03) (UL C 239, 25.8.2001, str. 4). (4) UL L 374, 31.12.1988, str. 15.

5. Ta izkušnja kaže, da so bili v mnogih primerih narejenipomembni koraki k skupnemu čezmejnemu programi-ranju in upravljanju programov. Vendar pa je načinmočnega sodelovanja, ki poteka npr. v „evroregijah“ ševedno prej izjema kot pravilo. Medtem ko je večinarazvojnih aktivnosti potekala na obmejnih območjih,pri čemer so bile te aktivnosti za ta območja gotovokoristna, pa je bilo v splošnem veliko težje skupnovzpostaviti dejansko čezmejno aktivnost. V nekaterihprimerih je to vodilo k sprevrženim učinkom kot npr.k vzporednim projektom na vsaki strani meje. Vvsakem primeru je bilo obmejnim območjem indržavam članicam s tem preprečeno, da bi v celotiizkoristile sodelovanje.

Pobuda Skupnosti INTERREG II C je podala možnostpridobitve izkušenj glede sodelovanja prek večjih trans-nacionalnih območij, vključujoč nacionalne, regionalnein lokalne organe oblasti z namenom doseganja višjestopnje teritorialne integracije teh ozemelj, pri čemer jebil obseg sodelovanja spremenljiv.

Glede zunanjih mej in sodelovanja s tretjimi državamipa so obstajali dodatni problemi, ki so izvirali pred-vsem iz šibkih upravnih struktur teh držav kot tudizaradi težav pri koordinaciji zunanjih političnih instru-mentov Skupnosti, kot so programi PHARE (Pomoč zagospodarsko prestrukturiranje v državah Srednje inVzhodne Evrope), TACIS (Tehnična pomoč za Skup-nost neodvisnih držav), CARDS (Pomoč Skupnosti zaobnovo, razvoj in stabilizacijo) in MEDA (Poglavitnifinančni instrument za izvajanje Evro-sredozemskegapartnerstva), s programi INTERREG, ki so nastalezaradi razlik v finančnih in operativnih predpisih.

Na koncu je bilo medregionalno sodelovanje razvito narazličnih področjih. Vendar pa je bil sistem financiranjana podlagi člena 10 Uredbe (EGS) št. 4254/88pomanjkljiv zaradi centralnega upravljanja prevelikegaštevila projektov neposredno s strani Komisije terzaradi ločevanja aktivnosti od čezmejne in transnacio-nalne dejavnosti v okviru pobude INTERREG.

6. V tem kontekstu je bil cilj nove faze pobudeINTERREG okrepiti ekonomsko in socialno kohezijo vSkupnosti s spodbujanjem čezmejnega, transnacional-nega in medregionalnega sodelovanja in uravnoteže-nega razvoja ozemlja Skupnosti. Dejavnost v zvezi zmejami in obmejnimi območji med državami članicamiin med Skupnostjo in tretjimi državami je torej bistvopobude. Ustrezna pozornost je usmerjena na:

— zunanje meje Skupnosti zlasti ob upoštevanjuširitve,

— sodelovanje glede najbolj oddaljenih regij Skup-nosti,

— sodelovanje z namenom pospeševanja procesautrjevanja in pridruževanja na zahodnem Balkanu,in

— sodelovanje glede otoških regij.

Glede na izkušnje iz prejšnjih pobud INTERREG, se tanova faza pobude izvaja v okviru treh usmeritev:

(a) spodbujanje integriranega regionalnega razvojamed mejnimi regijami, vključno z zunanjimimejami (sosedski programi) in določenimi pomor-skimi mejami (usmeritev A); tej usmeritvi je name-njen del finančnih sredstev;

(b) prispevanje k skladni teritorialni integraciji pocelotni Skupnosti (usmeritev B);

(c) izboljšanje regionalnega razvoja in kohezijskihpolitik in metod s transnacionalnim/medregio-nalnim sodelovanjem (usmeritev C); tej usmeritvi jenamenjenih najmanj finančnih sredstev.

Glavni izziv za novo fazo pobude INTERREG je torejgraditi na pozitivnih izkušnjah dejanskega sodelovanjav okviru obstoječih programov in postopno razvitistrukture za takšno sodelovanje po celotni Skupnostiin s sosednjimi državami.

7. Da bi dosegli te cilje, razvoj sodelovanja v okvirupobude INTERREG III urejajo sledeča načela:

— Skupna čezmejna/transnacionalna strategija in razvojniprogram

Razvoj skupne strategije in programa, ki določaprednostne naloge, je bistven pogoj za sprejempredlogov, ki se predložijo za odobritev finančnihsredstev Skupnosti. Vsi ukrepi in dejavnosti morajotemeljiti na tem skupnem programiranju zazadevne regije ali ozemlja in izkazati s tem dodanovrednost.

Tudi dejavnosti, izbrane za izvajanje programiranja,morajo imeti jasen čezmejni/transnacionalni značaj.To pomeni, da ne izpolnjujejo pogojev, če niso bileskupno izbrane in izvedene, bodisi v dveh ali večdržavah članicah ali tretjih državah, ali v posa-mezni državi članici, pri čemer mora biti jasnoprikazano, da dejavnost pomembno vpliva nadruge države članice ali tretje države.

Programiranje mora upoštevati splošne smernicestrukturnih skladov in zakonodaje ter politik Skup-nosti. To pomeni, da bodo prednost imele pred-vsem dejavnosti, ki pomagajo ustvarjati delovnamesta, izboljšujejo konkurenčnost zadevnihobmočij, razvijajo in vpeljujejo trajnostne razvojnepolitike in spodbujajo enake možnosti za moške inženske. Vse dejavnosti morajo biti v soglasju spravili Skupnosti o konkurenci, in posebno s pravilio državni pomoči.

10.9.2004 C 226/3Uradni list Evropske unijeSL

— Partnerstvo in pristop „od spodaj navzgor“

Razviti je potrebno široko partnerstvo, ki ne vklju-čuje le „institucionalnih“ partnerjev s strani nacio-nalnih, regionalnih in lokalnih organov oblasti, pačpa tudi ekonomske in socialne partnerje in drugaustrezna pristojna telesa (ne-vladne organizacije,predstavnike akademskega sveta itd.), kot je oprede-ljeno v členu 8 Splošne uredbe. Komisija poudarjapomembnost razvoja partnerstva od začetka, odfaze izdelave skupne strategije do izvedbe dejav-nosti. Na osnovi transparentne faze obveščanjajavnosti, morajo dejavnosti omogočati najvišjomožno stopnjo udeležbe s strani javnih in zasebnihsubjektov.

— Dopolnjevanje z glavnimi usmeritvami strukturnihskladov

Programiranje se mora dopolnjevati z ukrepi, ki jihpodpirajo cilji 1, 2 in 3 strukturnih skladov,posebno kar se tiče infrastrukture, in drugih pobudSkupnosti. Poleg tega morajo dejavnosti potekati napodročju delovanja strukturnih skladov in seravnati po pravilih o upravičenosti izdatkov.

— Bolj integriran pristop do izvajanja pobud skupnosti

Evropski sklad za regionalni razvoj (ESSR) lahko vskladu s členom 3(2) Uredbe (ES) št. 1783/1999Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija1999 o Evropskem skladu za regionalni razvoj (1),v nadaljevanju „Uredba ESSR“, izvaja pobudoINTERREG III s financiranjem ukrepov za razvojpodeželja, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitevpomoči v okviru Evropskega kmetijskega usmerje-valnega in jamstvenega sklada (EKUJS), za razvojčloveških virov, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitevpomoči v okviru Evropskega socialnega sklada(ESS) in za prilagoditev struktur v ribištvu, ki izpol-njujejo pogoje za pridobitev pomoči v okviruFinančnega instrumenta za usmerjanje ribištva(FIUR). Ta priložnost se lahko uporabi za izbo-ljšanje koordinacije in integracije ukrepov in dejav-nosti, ki so upravičene do pomoči Skupnosti.

— Učinkovita koordinacija med pobudo INTERREG III inzunanjimi instrumenti politike Skupnosti, s posebnimupoštevanjem širitve Unije

Izvajanje pobude INTERREG III mora zagotavljatikoherentnost in sinhronizacijo z drugimi zadevnimifinančnimi instrumenti. Dejavnosti, ki so izpeljanev okviru Skupnosti, so financirane iz Evropskega

sklada za regionalni razvoj, medtem ko so dejav-nosti, ki so izvedene zunaj Skupnosti, financirane zdrugimi finančnimi instrumenti Skupnosti kot soPHARE, ISPA (Instrument predpristopnih struk-turnih politik), TACIS, MEDA, CARDS, EDF(Evropski razvojni sklad) ali drugimi programiSkupnosti z zunanjepolitično dimenzijo, kjer jeprimerno.

Sporočilo Komisije „Tlakovanje poti za novsosedski instrument“ (2) z dne 1. julija 2003 (vnadaljevanju: „Sporočilo o sosedskem instrumentu“)namerava z vpeljevanjem Sosedskih programov zaobdobje 2004-2006 izboljšati koordinacijo medpobudo INTERREG III in zunanjimi političnimiinstrumenti Skupnosti. Sporočilo je nadaljevanjesporočila „Širša Evropa – soseščina: nov okvir zaodnose z našimi vzhodnimi in južnimi sosedi“. (3)

8. Izvedba sodelovanja na podlagi teh načel zahtevadejansko združene strukture za pripravo programov,vključitev vseh zadevnih strank, izbor dejavnosti,upravljanje celote ter koordinacijo in spremljanje izva-janja programiranja in, če je primerno, skupni meha-nizem za upravljanje ukrepov in dejavnosti. V vsakemprimeru bo pristop pobude INTERREG III in Sosed-skega programa pripomogel k pomembnemu napredkusituacije v okviru programiranja v obdobju 1994-1999. Partnerji morajo določiti natančne pogoje, navo-dila in vire za uvedbo in delovanje struktur, katerihoperativni stroški so lahko financirani v okviruprogramov.

V tem kontekstu naj pristojni organi oblasti preučijomožnost za ustanovitev Evropskih gospodarskih inte-resnih združenj (EGIS) (4).

II. ČEZMEJNO SODELOVANJE (USMERITEV A)

9. Namen: namen čezmejnega sodelovanja med mejnimilokalnimi oblastmi je razvoj čezmejnih ekonomskih insocialnih centrov s skupnimi strategijami trajnostnegateritorialnega razvoja.

10. Območja, ki izpolnjujejo pogoje: za namene čezmej-nega sodelovanja so vključena sledeča območja, kiizpolnjujejo pogoje:

— vsa območja vzdolž notranjih in zunanjih deželnihmejah Skupnosti, ki so zasnovana na upravni ravniIII Nomenklature statističnih teritorialnih enot(NUTS III), kot je navedeno v Prilogi I;

— določena pomorska območja, ki so zasnovana naupravni ravni III Nomenklature statističnih terito-rialnih enot (NUTS III), kot je navedeno v Prilogi I.


(1) UL L 213, 13.8.1999, str. 1.

(2) http://europa.eu.int/comm/regional_policy/sources/docoffic/official/communic/wider/wider_en.pdf

(3) Sporočilo Komisije KOM(2003) 104, z dne 11. marca 2003.(4) Sporočilo Komisije 97/C 285/10 Udeležba Evropskih gospodarskih

interesnih združenj (EGIS) v javnih naročilih in programih financi-ranih iz javnih sredstev. UL C 285, 20.9.1997, str. 17.

V posebnih primerih se lahko finančna sredstvaodobrijo za ukrepe na območjih na ravni NUTS III, kimejijo na tista območja na ravni NUTS III, ki soomenjena zgoraj ali na območjih, ki so obkrožena stakšnimi območji, pod pogojem, da ne presegajo 20 %skupnih izdatkov zadevnega programa. Območja, kjerse ta prožnost uporablja, morajo biti označena vustreznih programih pobude Skupnosti.

11. Prednostne naloge: ta usmeritev se posebej ukvarja ssledečimi temami:

— pospeševanje razvoja mest, podeželja in obalnihobmočij;

— spodbujanje podjetništva in razvoja malih podjetij(vključno s tistimi v turističnem sektorju) in zapo-slovalnih pobud na lokalni ravni;

— pospeševanje integracije trga dela in socialne vklju-čitve;

— delitev človeških virov in pripomočkov zaraziskavo, tehnološki razvoj, izobraževanje, kulturo,komunikacije in zdravje z namenom zvišanjaproduktivnosti in pomoči za ustvarjanje trajnihzaposlitev;

— spodbujanje zaščite okolja (lokalno, globalno), da bitako zvečali energetsko učinkovitost in podpiranjeobnovljivih energetskih virov;

— izboljšanje transporta (posebno ukrepov za izva-janje oblik transporta, ki so bolj prijazne okolju),informacijskih in komunikacijskih omrežij instoritev ter vodnih in energetskih sistemov;

— razvoj sodelovanja na zakonodajnih in upravnihpodročjih z namenom pospeševanja ekonomskegarazvoja in socialne kohezije;

— zvečanje človeškega in institucionalnega potencialaza čezmejno sodelovanje z namenom pospeševanjaekonomskega razvoja in socialne kohezije.

Ta seznam ni izčrpen. Navodila in podrobna obrazlo-žitev je v Prilogi II. Vendar pa morajo biti finančni viriusmerjeni na omejeno število tem in ukrepov. Posebnoinfrastrukturne investicije naj bodo usmerjene, vkolikor je možno, na upravna območja pod ravnijoNUTS III, ležeča neposredno ob mejah. Kadar pa je zaredko poseljene regije ugotovljeno, da je razvoj zaradipomanjkanja primerne infrastrukture zaviran, se le-talahko v skladu s točko 10 upošteva v okviru območij,ki presegajo natančno določeno raven NUTS III vobsegu, v kakršnem je glavni cilj te infrastrukturepovezan z razvojem območij na ravni NUTS III vPrilogi I.

III. TRANSNACIONALNO SODELOVANJE(USMERITEV B)

12. Cilj: namen transnacionalnega sodelovanja med nacio-nalnimi, regionalnimi in lokalnimi organi oblasti je

spodbujanje višje stopnje teritorialne integracije medvelikimi skupinami evropskih regij, z namenom, da sedoseže trajnosten, skladen in uravnotežen razvoj vSkupnosti in boljšo teritorialno integracijo z državamikandidatkami in drugimi sosednimi državami.

13. Območja, ki izpolnjujejo pogoje: za namene transna-cionalnega sodelovanja so predlagana območja, kiizpolnjujejo pogoje, sestavljena iz skupin regij, ki sonavedene v Prilogi III.

Te skupine temeljijo na območjih, ki jih pokrivajoprogrami pobude INTERREG II C in pilotske akcijenavedene v členu 10, ki se nanašajo na prostorskonačrtovanje in so prilagojene glede na dosedanjeizkušnje. Na tej osnovi lahko države članice in njihoveregije predložijo Komisiji v odobritev primerno uteme-ljene zahteve za spremembo teh skupin. Posebnapozornost bo posvečena zunanjim mejam Skupnosti, sposebnim upoštevanjem širitve, sodelovanju, ki se tičenajbolj oddaljenih regij Skupnosti, zvečanju sodelo-vanja na področju Jadrana in južnega Baltika in sodelo-vanju, ki se nanaša na otoške regije. Posledično naj bipredlagane spremembe bile namenjene povečanjusodelovanja med regijami Jadrana in Balkana, kispadajo k Skupnosti in zunanjimi regijami Balkana.Posebna pozornost bo posvečena štirim transnacio-nalnim regijam, pri čemer se bo razvijala sosedskarazsežnost.

14. Prednostne naloge: predlogi transnacionalnega sodelo-vanja naj temeljijo na izkušnji pobude INTERREG II Cin upoštevajo prednostne politike Skupnosti kot soTransevropsko omrežje (TEN) in priporočila za terito-rialni razvoj Evropske perspektive prostorskega razvoja(ESDP). Istočasno pa je zaradi omejenih finančnih virovin prostranosti vključenih območij pomembno izognitise razpršitvi naporov in se močno osredotočiti. Zapodporo se lahko zaprosi z namenom, da se:

— pripravijo operativne prostorske razvojne strategijev transnacionalnem obsegu, vključujoč sodelovanjemed mesti ter mestnimi in podeželskimi območji znamenom spodbujanja policentričnega in trajnost-nega razvoja;

— spodbuja učinkovit in trajnostni transportni sistemin boljši dostop do informacijske družbe;

— varuje okolje in spodbuja dobro upravljanjekulturne dediščine in naravnih virov, posebnovodnih virov;

— spodbuja integracija med pomorskimi regijami inintegracija otoških regij, vsaka s specifičnimi pred-nostnimi nalogami in s primerno dodeljenimifinančnimi sredstvi. Spodbujanje integracije medpomorskimi regijami in otoških regij lahko vklju-čuje dejavnosti bilateralnega sodelovanja;

— spodbuja integrirano sodelovanje najbolj oddaljenihregij.


Izbrani ukrepi morajo podpirati integriran teritorialnipristop, ki ustreza skupnim problemom in priložno-stim, in vodi k dejanskim koristim za transnacionalnaobmočja. Prav posebna spodbuda je namenjena sodelo-vanju med otoškimi in pomorskimi regijami kot tudisodelovanju med regijami s skupnimi ovirami kot sogorske cone. Prav tako morajo biti določena ključnaobmočja za infrastrukturne investicije. Pri tem se lahkoupoštevajo samo infrastrukture s transnacionalnimvplivom. Gradnja avtocest in glavnih cest je izključena.Prav tako morajo izbrane dejavnosti izkazatikonkretne, vidne in inovativne rezultate. V primeruproblemov pri upravljanju z vodnimi viri zaradi poplavali suš, so lahko finančna sredstva pobude INTERREGIII uporabljena za infrastrukturne investicije.

15. V primeru najbolj oddaljenih regij (francoski čezmorskidepartmaji, Kanarski otoki, Azori in Madeira) bodoprogrami sodelovanja:

— spodbujali boljšo ekonomsko integracijo in sodelo-vanje med temi regijami ter med njimi in drugimidržavami članicami,

— izboljšali povezovanja in sodelovanje s sosednjimitretjimi državami (na Karibih, v Latinski Ameriki,na Atlantskem oceanu, v Severno-Zahodni Afriki,in Indijskem oceanu).

16. Seznam prednostnih tem predstavlja glavne ukrepe, kise sofinancirajo. Le-ti so podrobno razloženi v PrilogiIV.

IV. MEDREGIONALNO SODELOVANJE (USMER-ITEV C)

17. Cilj: namen medregionalnega sodelovanja je izboljšatiučinkovitost politik in instrumentov za regionalnirazvoj in kohezijo s povezovanjem v omrežja, posebnoza razvojno zaostale regije in tiste, ki so v procesupreobrazbe.

18. Območja, ki izpolnjujejo pogoje: pogoje izpolnjujecelotna Skupnost.

19. Prednostne naloge: ta usmeritev pokriva:

— ukrepe sodelovanja povezane s specifičnimitemami, ki jih je določila Komisija v Sporočilu omedregionalnem sodelovanju, vključujoč raziskave,tehnološki razvoj ter mala in srednje velikapodjetja; informacijsko družbo; turizem, kulturo inzaposlovanje; podjetništvo in okolje, itd.

Posebno pozornost je potrebno posvetiti udeležbiotoških in najbolj oddaljenih regij ter držav kandidatkv različnih omrežjih. Gre tudi za spodbujanje sodelo-vanja med pomorskimi regijami, celo na bilateralnemnivoju.

V. PRIPRAVA, PREDLOŽITEV IN ODOBRITEVINTERVENCIJ

20. Na podlagi okvirnih finančnih sredstev, ki jih Komisijadodeljuje posamezni državi članici, in določajo mejeprožnosti med posameznimi usmeritvami (glej poglavjeVII), bodo države članice izvedle temu primerno razde-litev finančnih sredstev na posamezno usmeritev, mejoin regijo. Tako bodo države članice zagotovileprimerno uravnoteženost denarne pomoči na obehstraneh meja ob upoštevanju razpoložljivih denarnihsredstev.

21. Predloge bodo pripravljali skupni čezmejni ali transna-cionalni odbori ali drugi organi, določeni s straniustreznih regionalnih/lokalnih in nacionalnih organovoblasti in kjer bo primerno, ustreznih nevladnih part-nerjev.

Predlogi se lahko predložijo za vsako usmeritevposebej. V primeru, da partnerji smatrajo kotprimerno, pa lahko programi pokrivajo vse tri usmer-itve A, B in C, pri čemer morajo biti natančno nave-dene prednostne naloge, ukrepi in skupne strukture zavsako usmeritev.

22. Programe, ki se nanašajo na čezmejno sodelovanje(usmeritev A), bodo v skladu z načeli, prednostniminalogami in postopki, ki jih točno določajo točke 6 do11, sestavili regionalni in lokalni organi oblasti naobmočjih, ki izpolnjujejo pogoje, v partnerstvu znacionalnimi organi oblasti, v odvisnosti od institucio-nalnih struktur vsake posamezne države članice.

Na splošno bo vsak program sestavljen za posameznomejo s „pod-programi“ za vsako čezmejno regijo, kjerbo primerno. V primerno utemeljenih primerih (npr.zelo dolge meje, točke, kjer se stika več mej, dobrorazvite obstoječe strukture sodelovanja) bo programsestavljen za eno čezmejno regijo in lahko pokriva enoali več meja.

23. Programe, ki se nanašajo na transnacionalno sodelo-vanje (usmeritev B) bodo v skladu z načeli, prednost-nimi nalogami in postopki, ki jih točno določajo točke6, 7, 8 ter 12 do 16, sestavili nacionalni organi oblasti(ali drugi organi oblasti imenovani s strani državčlanic) v tesnem sodelovanju z regionalnimi ali lokal-nimi organi oblasti, ki se nahajajo na geografskemobmočju, kjer poteka transnacionalno sodelovanje.Organi in delovne skupine, ki so delovale v okvirupobude INTERREG II C, bodo v primeru, da bodozaprošene s strani odgovornih organov oblasti, ssvojimi pridobljenimi izkušnjami sodelovale pripripravljalnih delih.

Posamezni program je bil sestavljen za vsako področjesodelovanja, kot je določeno v točki 13.

24. Pogoji v zvezi z izvajanjem programov usmeritve C sopodrobno razloženi v Sporočilu o medregionalnemsodelovanju.


25. Vsebina programov bo podobna tisti v enotnihprogramskih dokumentih, ki jo opisuje člen 19(3)Splošne uredbe, prilagojena z namenom, da bi izpol-nila potrebe in okoliščine čezmejnega, transnacional-nega in medregionalnega sodelovanja in bo vključevala:

— Predhodno vrednotenje v skladu s členom 41(2)Splošne uredbe, ki pomeni predvsem analizo pred-nosti in slabosti glede sodelovanja zadevnegapodročja in pričakovanega vpliva, zlasti na okolje(lokalno, globalno) in kjer je primerno, enakihmožnosti za moške in ženske ter izboljšav uresni-čenih v strukturah sodelovanja;

— Poročilo o procesu skupnega programiranja (npr.Odbor za skupno programiranje) vključno s poro-čilom o načinu posvetovanja partnerjev;

— Strategijo in prednostne naloge za razvoj geograf-skih območij vključenih v program, ki je razdeljenv pod-programe, kjer je primerno, vključno s pred-nostnimi nalogami, specifičnimi cilji, kvantificira-nimi, kjer je mogoče, in prikazom, kako so v tejstrategiji in prednostnih nalogah upoštevaneokvirne smernice iz člena 10(3) Splošne uredbe;

— Kratek opis ukrepov, če je potrebno s pod-programom za usmeritev A, načrtovanih zaizvedbo prednostnih nalog, vključno z informaci-jami, ki so potrebne za preverjanje skladnosti sčlenom 87 Pogodbe glede programov pomoči;naravo ukrepov, potrebnih za pripravo, spremljanjein vrednotenje programa;

— Okvirni finančni načrt, ki v skladu s členoma 28 in29 Splošne uredbe za vsako prednostno nalogodoloča za vsako leto dodeljena finančna sredstva,predvidena kot prispevek ESRR ter programovPHARE, TACIS, MEDA, CARDS, Kohezijskegasklada in ISPA, kjer je primerno Evropske investi-cijske banke (EIB), kot tudi skupni znesek upraviče-nega javnega ali enakovrednega financiranja inocenjenega zasebnega financiranja, ki ustreza temprispevkom; skupni prispevki finančne pomočiESRR, načrtovani za vsako leto, ki morajo bitizdružljivi z ustrezno finančno perspektivo;

— Določbe za izvajanje programa, ki vključujejo:

— določitev skupnih struktur za sodelovanje, ki jihna podlagi posebnih dogovorov upoštevajočnacionalno zakonodajo določijo pristojni organioblasti, udeleženi v programu, ki bodo odgo-vorne za sledeče funkcije:

— organ upravljanja v smislu členov 9(n) in 34Splošne uredbe;

— plačilni organ v smislu členov 9(o) in 32Splošne uredbe na programski ravni, in čeje potrebno podrejeni plačilni organi;

— skupni tehnični sekretariat za operativnoupravljanje programa, posebno za naloge, kiso podrobno razložene v točki 30 brezposeganja v globalno odgovornost organaza upravljanje kot je določeno v členu 34Splošne uredbe;

Skupne strukture prevzamejo te tri funkcije(organ upravljanja, plačilni organ in skupnitehnični sekretariat) bodisi posamično aliskupno, ob upoštevanju specifičnosti izva-janja pobude INTERREG III;

— nadzorni odbor za celoten program vskladu s členom 35 Splošne uredbe (glejtočko 28); in usmerjevalni odbor (ali, kjer jeprimerno več odborov) (glej točko 29);

— Opis navodil za upravljanje programa, vključno stistimi, ki se tičejo transparentne faze obveščanjajavnosti, s čimer je omogočena najvišja možnastopnja udeležbe s strani javnih in zasebnihsubjektov, in mehanizmov za lansiranje razpisov zapredloge in za skupno izbiranje dejavnosti ter opisvloge Usmerjevalnega odbora (glej točko 29) inrazličnih odgovornosti za finance in finančninadzor v skladu s členoma 38 in 39 Splošneuredbe; opis bo vključeval, kjer je primerno,uporabo globalnih nepovratnih sredstev kot jeopredeljeno v točki 26;

— Opis sistemov skupnega spremljanja in vredno-tenja, vključno z vlogo nadzornega odbora (glejtočko 28); kot je predvideno v členu 36(1) Splošneuredbe, bodo pristojni organi oblasti upoštevalimetodologijo določanja kazalnikov za spremljanjeza namene zbiranja podatkov, pridobljenih prispremljanju, in priprave ovrednotenja;

— Opredelitev sistema finančnega poslovanja, kidovoljuje prenos iz ESRR (po možnosti tudi izzadevnih nacionalnih režimov sofinanciranja) naposamezni račun vsakega programa, in hitro tertransparentno razpošiljanje teh finančnih sredstev hkončnim upravičencem; skupni režimi lahko za tanamen vključujejo podpis dogovora med različnimiorgani oblasti držav, ki so udeležene v programukot tudi obveznost različnih partnerjev, naprojektni ravni, da podpišejo sporazum ovzajemnih finančnih in pravnih odgovornostih;


— Opis specifičnih načinov in postopkov preverjanjaprograma, pri čemer so točno določene različneodgovornosti za finance in finančni nadzor vskladu s členoma 38 in 39 Splošne uredbe;

— Informacije o virih, potrebnih za pripravo, sprem-ljanje in ovrednotenje pomoči.

26. Na ta način sestavljene programe bodo organi oblasti,določeni s strani zadevnih držav članic in v dogovoru stemi državami članicami, predložili Komisiji vodobritev.

Ko Komisija odobri posamezni program, bo dodelilaprispevek iz ESRR brez finančne razdelitve po posa-mezni državi članici. Komisija lahko podeli tudiglobalna nepovratna sredstva za celotni ali delniprogram v dogovoru z zadevnimi državami članicami.

27. Vsak program bo dopolnjen s programskim dopol-nilom, kot je opredeljeno v členu 9(m) in opisano včlenu 18(3) Splošne uredbe.

To programsko dopolnilo bo poslano Komisiji najpo-zneje tri mesece po odobritvi programa s strani Komi-sije. Programsko dopolnilo bo pripravljeno v skladu zenakimi navodili za sodelovanje in partnerstvo, kot sotista za vodenje programa.

VI. SPREMLJANJE, IZVAJANJE IN VREDNOTENJEINTERVENCIJ

28. Spremljanje programa bo izvajal nadzorni odbor zaprogram v skladu s členom 35 Splošne uredbe. Glavnedolžnosti odbora, ki se sestane vsaj enkrat letno, so:

— potrditi ali odobriti programsko dopolnilo;

— v skladu s členom 14 Splošne uredbe vpeljatimerila, ki se uporabljajo za izbiro dejavnosti znamenom določanja čezmejne ali transnacionalnenarave ali interesa teh dejavnosti;

— pozneje predložiti dopolnila k programu aliprogramskemu dopolnilu;

— spremljati in ovrednotiti program kot celoto inodobriti formalne pogoje za razpis za predloge.

Nadzorni odbor vključuje predstavnike regionalnih inlokalnih organov oblasti ter nacionalnih organovoblasti, če slednji tako želijo. Udeležba ekonomskih insocialnih partnerjev ter nevladnih organizacij je zaže-lena, izvaja pa se glede na pogoje člena 8 Splošne

uredbe. Komisija in, kjer je primerno, Evropska investi-cijska banka (EIB) bo pri delu nadzornega odboraudeležena kot svetovalec.

29. Skupno izbiro dejavnosti in koordinirano spremljanjenjihovega izvajanja bo izvajal en, po potrebi več usme-rjevalnih odborov za dejavnosti, organizirane za vsakpod-program. Ta odbor bo imenovan po enakihnačelih sodelovanja in partnerstva kot nadzorni odbor.Komisija je lahko prisotna kot opazovalec.

Obstaja možnost, da dolžnosti usmerjevalnega odboraizvaja nadzorni odbor, ki deluje tudi kot usmerjevalniodbor.

30. Organu za upravljanje pomaga pri izvajanju njegovihnalog skupni tehnični sekretariat, kjer se sicer ne pred-postavlja njegova lastna funkcija.

Poleg odgovornosti v skladu s členom 34 Splošneuredbe je organ za upravljanje (glej točko 25) odgo-voren za organizacijo priprave odločitev, ki jih morajosprejeti nadzorni in usmerjevalni odbori. Zlasti bosprejel, pretehtal in podal predhodno oceno dejavnostipredlaganih za financiranje ali pa bo koordiniral takšnenaloge. Prav tako bo koordiniral delo organov oblastiali organov, določenih kot zahtevano, za izvajanjerazličnih pod-programov in ukrepov.

31. Prispevek ESRR bo nakazan na posamezni bančniračun v imenu plačilnega organa ali organa za uprav-ljanje (kjer upravlja tudi funkcijo plačilnega organa).Glede na odločitve usmerjevalnega odbora ali nadzor-nega odbora, ki deluje kot usmerjevalni odbor, ki senanašajo na izbor projektov, bo plačilni organ teprispevke ESRR v skladu s členom 32(1), zadnjipododstavek Splošne uredbe nakazal končnim upravi-čencem ali, kjer je primerno, organom oblasti aliorganom, določenim, kot je zahtevano, za izvajanjerazličnih pod-programov in ukrepov. V tem primerubodo ti organi oblasti nakazali prispevek končnimupravičencem. V primeru dejavnosti, ki vključujejopartnerje različnih držav članic, bo končni upravičenecpartner, ki izvaja dejavnost, ki bo prevzela finančnoposlovanje in koordinirala različne partnerje v dejav-nosti. Ta partner bo nosil finančno in pravno odgovor-nost do organa za upravljanje. Z drugimi partnerji bo,po možnosti v obliki sporazuma, določil razdelitevvzajemnih odgovornosti.


32. Za programe se bo uporabljal Naslov III Splošneuredbe (Prispevki in finančno poslovanje skladov) inpredpisi o spremljanju, vrednotenju in finančnemunadzoru, z izjemo člena 44. V skladu s členom 21(4)Splošne uredbe se programi lahko spremenijo nazahtevo držav članic ali Komisije v soglasju z zadev-nimi državami članicami po vmesnem vrednotenju izčlena 42 te Uredbe.

33. [izbrisano]

VII. KOORDINACIJA MED ESRR, PHARE, TACIS,MEDA, CARDS, EDF, SAPARD in ISPA

34. Za namene prvega pododstavka člena 20(2) Splošneuredbe zadeva koordinacija med pomočjo v okviruESRR in drugimi instrumenti, ki prispevajo k financi-ranju pobude INTERREG III, geografsko opredelitevobmočij, večletno programiranje, upravičenost dejav-nosti in mehanizme za izvajanje, spremljanje, vredno-tenje in nadzor.

Proces bistvenega izboljšanja skupnih struktur v prime-rjavi s situacijo v prejšnjih obdobjih programiranja, kotje omenjeno v točki 8, se bo v zvezi s programi sodelo-vanja, ki so opisani v tem poglavju, izvajal tudi vbodoče, glede na stopnjo napredka, ki je bil narejen vzvezi s koordinacijo med ESRR in drugimi finančnimiinstrumenti.

Komisija se obveže, da bo posvetovalnemu odboru,omenjenem v členu 48(3)(d) Splošne uredbe enkratletno podala poročilo o napredku, ki je bil doseženglede koordinacije med ESRR in drugimi finančnimiinstrumenti.

34.a V Sporočilu o sosedskem instrumentu je Komisija pred-stavila stališče Sosedskega programa za obdobje 2004– 2006. Sosedski programi bodo podpirali čezmejno intransnacionalno sodelovanje vzdolž zunanje mejeEvropske unije z državami, ki niso kandidatke in bodotemeljili na obstoječih ali načrtovanih INTERREGprogramih in strukturah. Vzpostavitev Sosedskihprogramov bo omogočila opredelitev novih sistemovza upoštevanje postopkov za pripravo, predložitev inizbiro skupnih projektov, s čimer se bo zvišala stopnjaudeležbe in lastništva upravičencev na zunanji stranimeja. Komisija je 23. oktobra 2003 predstavila Zabe-ležko z navodili (1) glede priprave Sosedskihprogramov, kjer so opisani koraki potrebni za obliko-vanje Sosedskega programa in podani nasveti o tem,kako spremeniti obstoječe dokumente, strukture indelovne metode.

Čezmejno sodelovanje (usmeritev A)

35. Za namene čezmejnega sodelovanja prek zunanjihmeja Skupnosti bodo v predloge programov, ki jihbodo v državah članicah določeni organi oblasti vdogovoru z zadevnimi sosednjimi državami predložiliKomisiji, vključena mejna območja sosednjih držav.Določitev teh območij se mora skladati s kriteriji, ki sobili sprejeti za pobudo INTERREG III. Z ozirom nacono NUTS III, navedeno v Prilogi I, ki je udeležena vrazličnih čezmejnih programih sodelovanja in vključujedržave, ki uživajo ugodnosti iz PHARE – CBC, aliudeležbo con NUTS III, zajetih v točki 10, drugiodstavek, v teh programih, bodo podrobnosti teudeležbe dogovorjene med Komisijo in organi oblastidoločenimi v državah članicah, v dogovoru z mejnimizadevnimi državami.

36. Program INTERREG III za čezmejno sodelovanje(usmeritev A), kot je določeno v točkah 21, 22, 25 in26, bo skupni čezmejni programski dokument,omenjen v členu 7 Uredbe Komisije (ES) št. 2760/98 zdne 18. decembra o programu PHARE-CBC (2), v nada-ljevanju opisane kot „Uredba PHARE-CBC“. V primerufinanciranja s strani ESRR se bo o prispevku iz Skladaodločila Komisija, ko bo odobrila program. Prispevkiskladov PHARE-CBC, TACIS, MEDA, CARDS, SAPARD(Posebni pristopni program za kmetijstvo in razvojpodeželja) in ISPA se bodo dodelili v skladu z načeli inpredpisi teh instrumentov in zneski, predstavljeni vfinančnem načrtu, bodo okvirni. Pozornost bo name-njena ustrezni uravnoteženosti financiranja na obehstraneh zadevnih meja, ob upoštevanju razpoložljivihsredstev, razlik na ravni ekonomskega razvoja inabsorpcijskih zmožnosti.

37. V primeru ISPA, v skladu s členom 2(2), drugipododstavek, Uredbe Sveta (ES) št. 1267/1999 z dne21. junija 1999 o vzpostavitvi Instrumenta predpri-stopnih strukturnih politik (3), se lahko izjeme dovolijopri vlogah najmanjše velikosti (5 milijonov EUR), ki senačeloma zahtevajo za ukrepe v okviru tega instru-menta, ob upoštevanju posebnih pogojev določenih sstrani Komisije na podlagi posebnih priporočil nadzor-nega odbora.

38. Nadzorni odbor, usmerjevalni odbor(i), skupni tehničnisekretariat in, kjer je primerno, odbor za upravljanje(glej točko 25) se bodo ustanovili z udeležbo predstav-nikov tretjih držav, ki so udeležene v teh programih.

Kjer skupni odbor za upravljanje ni možen, bodo pred-stavniki tretjih držav sodelovali pri aktivnostih odboraza upravljanje v okviru njihovih zadevnih pristojnosti.


(1) http://europa.eu.int/comm/regional_policy/interreg3/doc/pdf/neigh-bour_guidance.pdf

(2) UL L 345, 19.12.1998, str. 49. Uredba, nazadnje spremenjena zUredbo Komisije (ES) št. 1822/2003 z dne 16. oktobra 2003, UL L267, 17.10.2003, str. 9.

(3) UL L 161, 26.6.1999, str. 73.

39. V primeru programov, ki so financirani s strani ESRRin PHARE-CBC, tvorita nadzorni odbor za program,kot je opisano v točki 28, in odbor za skupno sodelo-vanje, kot je opisano v členu 7 Uredbe PHARE-CBC,skupni odbor, v nadaljevanju „Nadzorni odborINTERREG/PHARE-CBC “.

Nadzorni odbor INTERREG/PHARE-CBC se bo odločalo internem poslovniku ob upoštevanju institucionalnih,pravnih in finančnih sistemov zadevnih držav. Taposlovnik bo, kjer je primerno, podal podrobnosti ouporabi točke 28 in člena 7 Uredbe PHARE-CBC.

Nadzorni odbor INTERREG/PHARE-CBC bo vključevalpredstavnike pristojnih organov oblasti v državahčlanicah in zadevnih tretjih državah in Komisije ter,kjer je primerno, predstavnike EIB. Predstavnik(i) Komi-sije in, kjer je primerno, EIB bo pri delu Nadzornegaodbora INTERREG/PHARE-CBC glede aktivnosti sofi-nanciranih iz ESRR udeležen kot svetovalec. Odgovor-nost tega odbora je, da potrdi programsko dopolnilo vskladu s členom 15 Splošne uredbe ali odobri spre-membe k programskemu dopolnilu.

40. Usmerjevalni odbor ali odbori ali Nadzorni odborINTERREG/PHARE-CBC delujoč kot usmerjevalniodbor (glej točko 29) bo izbral aktivnosti in projektena podlagi njihove upravičenosti do prispevkovpobude INTERREG III.

41. Odobritev dejavnosti ali projektov, ki se financirajo vokviru programa, bo potekala glede na specifične pred-pise ESRR in katerega koli drugega finančnega instru-menta, ki prispeva k programu.

42. Odobritev projektov, ki se financirajo s PHARE-CBC,bo potekala v skladu s postopkom, ki je določen sčlenoma 7(3) in 8 Uredbe PHARE-CBC.

V skladu s členom 5(2) te Uredbe bo veljal posebenpredpis glede omejenega odstotka programov za maleprojekte, ki zajemajo lokalne subjekte. Male projekte,ki so upravičeni do financiranja iz PHARE-CBC le vprimeru, da prispevek Skupnosti ne presega50 000 EUR, bo odobril odbor za skupno sodelovanjeali poseben usmerjevalni odbor, ki je odgovoren zatakšne male projekte.

Programi subvencij na področju Ekonomske in socialnekohezije lahko financirajo projekte v razponu od50 000 do 2 milijonov EUR (prispevek Skupnosti).

Posamezni projekti v okviru programov subvencij sodoločeni s pomočjo razpisov za predloge, odobri pa jihodbor za skupno sodelovanje.

Za projekte, ki ne spadajo v programe subvencij, soizjeme pri sicer zahtevani najmanjši velikosti projekta(2 milijona EUR) dovoljene le na podlagi ocenjevanjavsakega primera posebej in v danih okoliščinah dejan-skega čezmejnega sodelovanja, ki spadajo v okvir pred-nostnih nalog, določenih v skupnih čezmejnihprogramskih dokumentih. Nadzorni odbor INTERREG/PHARE-CBC (glej točko 39) bo podal specifična pripo-ročila glede izjem pri najmanjši velikosti projekta vskladu s postopki v prvem odstavku te točke. Napodlagi ocenjevanja posameznega primera na tistihobmejnih območjih, ki izpolnjujejo pogoje, navedene včlenu 12 Uredbe Sveta (ES) št. 1266/99 z dne 21.junija 1999 o usklajevanju pomoči za države prosilkev okviru predpristopne strategije (1), glede koordinacijepredpristopnih instrumentov, lahko predhodni nadzorKomisije nadomesti „razširjen decentraliziran izvajalskisistem“ z naknadnim nadzorom Komisije.

Transnacionalno sodelovanje (usmeritev B)

43. Tretje države so lahko udeležene v transnacionalnemsodelovanju kot je določeno v poglavju III teh smernic,na podlagi predlogov programov, ki jih Komisiji pred-ložijo določeni organi oblasti v državah članicah vdogovoru z zadevnimi tretjimi državami.

Projekti v državah, ki finančno podporo pridobijo spomočjo PHARE, ki je povezan s transnacionalnimsodelovanjem INTERREG III, se lahko podprejo spomočjo nacionalnih programov PHARE.

V primerih financiranja iz ESRR, se bo Komisija odlo-čila glede prispevka Sklada, ko odobri posamezniprogram. V primeru PHARE, TACIS, MEDA, CARDS,EDF, SAPARD in ISPA, pa bo odobritev projektov, kise potegujejo za financiranje iz teh programov, sledilapostopkom, ki so določeni v njihovih zadevnih pred-pisih in operativnih pravilih vključno, kjer je primerno,s postopki, ki so podrobno razloženi v Sporočilu ososedskem instrumentu.

Tudi točka 37 je lahko, kjer je primerno, uporabljenaza transnacionalno sodelovanje.

44. Komisija bo zagotovila uporabo točk 38 do 42 zatransnacionalno sodelovanje.

Medregionalno sodelovanje (usmeritev C)

45. Koordinacija med ESRR in zunanjimi finančnimiinstrumenti glede usmeritve C je predpisana v Sporo-čilu o medregionalnem sodelovanju.

46. [izbrisano].


(1) UL L 161, 26.6.1999, str. 68. .

VIII. FINANCIRANJE

47. Pobuda Skupnosti INTERREG III se bo skupno financi-rala s strani držav članic in Skupnosti.

48. V soglasju s členom 20(2) Splošne uredbe je skupniprispevek ESRR za pobudo INTERREG III v obdobjumed 2000-2006 določen v višini 4 875 milijonovEUR, na podlagi cen iz leta 1999. V skladu sčlenom 7(7) Splošne uredbe se je prispevek ESRR doleta 2003 indeksiral 2 % na leto in določil na nivojucen iz leta 2003 za obdobje od 2004 do 2006. Komi-sija je zdaj določila tudi stopnjo indeksacije, ki seuporablja za obdobje od 2004 do 2006. Brez pose-ganja v izjeme, ki so predvidene v členu 29(3)(a) teUredbe, bo zgornja meja prispevka ESRR 75 %celotnih stroškov v regijah zajetih v Cilju 1 in50 % drugod.

V soglasju s sklepnimi ugotovitvami pristopnih poga-janj znaša skupni prispevek ESRR za nove državečlanice za pobudo INTERREG III v obdobju od 2004-2006 425 milijonov EUR, na podlagi cen iz leta 1999.

Komisija bo sprejela okvirna finančna sredstva, ki sedodelijo vsaki posamezni državi članici. Pri razdelje-vanju tega zneska bodo države članice zagotovile, dabo okvirno vsaj 50 % njihovih skupnih dodelitev zapobudo INTERREG III namenjenih za čezmejno sodelo-vanje v okviru usmeritve A. Komisija in države članicebodo zagotovile tudi, da so vse meje obravnavane nanepristranski način. Vsaj 14 % okvirnih finančnih sred-stev za vsako državo članico bo dodeljenih za usmer-itev B, 6 % pa za usmeritev C.

49. Za ustrezne tretje države, ki so udeležene v pobudiINTERREG III, se bo sodelovanje podprlo s prispevki izPHARE-CBC, kot tudi iz nacionalnih programov ISPA,SAPARD in PHARE, kjer je primerno. Za koordiniraneaktivnosti so dodelitve za programe TACIS, MEDA,CARDS in EDF določene in v skladu z obstoječimioperativnimi predpisi in, kjer je primerno, v skladu sSporočilom o sosedskem instrumentu, z namenommaksimiranja čezmejnega in transnacionalnega sodelo-vanja prek zunanjih meja Skupnosti.

Tudi posojila Evropske investicijske banke (EIB) solahko na razpolago.

50. V namene izvajanja pobude INTERREG III bo ESRR vskladu s členom 3(2) Uredbe ESRR financiral ukrepe za

razvoj podeželja, ki so upravičeni do sredstev v okviruEKUJS, za razvoj človeških virov, ki so upravičeni dosredstev v okviru ESS in za prilagoditev struktur vribištvu, ki so upravičeni do sredstev v okviru FIUR.

51. Pobude Skupnosti lahko preskrbijo tehnično pomoč zazasnovo, financiranje in izvajanje programov napodlagi člena 20 Splošne uredbe.

52. V okviru programov se lahko predvidijo specifičnitehnični ukrepi pomoči, posebno z namenom ustva-rjanja in razvoja skupnih struktur. Tozadevno se bodov skladu s členom 29 Splošne uredbe običajne stopnjesofinanciranja uporabile v vseh primerih, kjer bododržave članice zaprosile za tehnično pomoč.

Izjemoma, če se tak tehnični ukrep pomoči izvaja napobudo Komisije, ker bi bil v korist več kot ene državečlanice, se lahko financira do 100 %.

53. Za namene nadaljnjih izmenjav izkušenj in dobreprakse, posebno s pomočjo mrežnih aktivnosti pove-zanih s pridobljenimi izkušnjami v okviru usmeritev A,B in C pobude INTERREG III, je lahko porabljenih 47milijonov EUR.

Običajne stopnje sofinanciranja se bodo uporabile, kobodo za takšne ukrepe zaprosile države članice.

V primeru, ko se takšni tehnični ukrepi pomoči izva-jajo na pobudo Komisije, se lahko financirajo do100 %.

Komisija je odobrila Program podpore INTERACT začezmejno, transnacionalno in medregionalno sodelo-vanje. Naloge programa INTERACT vključujejo:

— koordinacijo in izmenjavo izkušenj in dobrih praksdejavnosti na ravni Skupnosti, ki so se izvedle spomočjo pobude INTERREG III;

— tehnično pomoč in spodbujanje oblikovanja inzdruževanja skupnih struktur za programiranje,spremljanje in upravljanje;

— koordinacijo medregionalnega sodelovanja.Zbiranje informacij o odobrenih projektih (da bi setako izognili dvojnemu financiranju projektov in dabi spodbujali nadaljnje sinergije) in njihovo izva-janje;

— publikacije, podatkovne baze in spletne strani.


54. 100 % financiranje na podlagi pobude Komisije, ki jezajeto v okviru definicije dveh tipov tehnične pomoči,kot je opisano v točki 52 (drugi odstavek) in točki 53(tretji odstavek) ne predstavlja več kot 2 % skupnegaprispevka ESRR, kot je določeno v točki 48.

IX. KORESPONDENCA

55. Komisija vabi države članice in določene regionalneorgane oblasti, kjer je v skladu z dogovorom z zadev-

nimi tretjimi državami, da predložijo podrobne pred-loge za programe pobud Skupnosti v okviru pobudeINTERREG III.

56. Vsa korespondenca v zvezi s to objavo naj se pošlje nanaslov:

Directorate-General for Regional PolicyCommission of the European CommunitiesB-1049 Brussels


PRILOGA I

USMERITEV A: OBMOČJA, KI IZPOLNJUJEJO POGOJE

BELGIË/BELGIQUE

Antwerpen (Arr)

Arlon

Ath

Bastogne

Brugge

Dinant

Eeklo

Gent (Arr)

Ieper

Kortrijk

Liège (Arr)

Maaseik

Mons

Mouscron

Neufchâteau

Philippeville

Sint-Niklaas

Thuin

Tongeren

Tournai

Turnhout

Verviers

Veurne

Virton

ČESKÁ REPUBLIKA

Jihočeský

Plzeňsky

Karlovarský

Ústecký

Liberecký

Královehradecký

Pardubický

Vysočina

Jihomoravský

Olomoucký

Zlínský

Moravskoslezský

DANMARK

Bornholms Amtskommune

Frederiksborg Amtskommune

Fyns Amtskommune

København og FrederiksbergKommuner

Københavns Amtskommune

Roskilde Amtskommune

Sønderjyllands Amtskommune

Storstrøms Amtskommune

BR DEUTSCHLAND

Aachen, Kreisfreie Stadt

Aachen, Landkreis

Altötting

Annaberg

Aue-Schwarzenberg

Aurich

Bad Tölz-Wolfratshausen

Baden-Baden, Stadtkreis

Barnim

Bautzen

Berchtesgadener Land

Bitburg-Prüm

Bodenseekreis

Borken

Breisgau-Hochschwarzwald

Cham

Cottbus, Kreisfreie Stadt

Daun

Düren

Emden, Kreisfreie Stadt

Emmendingen

Emsland

Euskirchen

Flensburg, Kreisfreie Stadt

Frankfurt (Oder), Kreisfreie Stadt

Freiberg

Freiburg im Breisgau, Stadtkreis

Freyung-Grafenau

Garmisch-Partenkirchen

Germersheim

Görlitz, Kreisfreie Stadt

Grafschaft Bentheim

Greifswald, Kreisfreie Stadt

Heinsberg

Hof, Kreisfreie Stadt

Hof, Landkreis

Karlsruhe, Landkreis

Karlsruhe, Stadtkreis

Kaufbeuren, Kreisfreie Stadt

Kempten (Allgäu), Kreisfreie Stadt

Kiel, Kreisfreie Stadt

Kleve

Konstanz

Landau in der Pfalz

Leer

Lindau-Bodensee

Löbau-Zittau

Lörrach

Lübeck, Kreisfreie Stadt

Märkisch-Oderland

Merzig-Wadern

Miesbach

Mittlerer Erzgebirgskreis

Mönchengladbach, Kreisfreie Stadt

Neustadt an der Waldnaab

Niederschlesischer Oberlausitzkreis

Nordfriesland

Oberallgäu

Oder-Spree

Ortenaukreis

Ostallgäu

Ostholstein

Ostvorpommern

Passau, Kreisfreie Stadt

Passau, Landkreis

Pirmasens, Kreisfreie Stadt

Plauen, Kreisfreie Stadt

Plön

Rastatt

Regen

Rendsburg-Eckernförde

Rosenheim, Kreisfreie Stadt

Rosenheim, Landkreis

Rottal-Inn

Saarbrücken, Stadtverband

Saarlouis

Saar-Pfalz-Kreis

Sächsische Schweiz

Schleswig-Flensburg

Schwandorf

Schwarzwald-Baar-Kreis

Spree-Neiße

Steinfurt

Südliche Weinstraße

Südwestpfalz

Tirschenreuth

Traunstein

Trier, Kreisfreie Stadt

Trier-Saarburg

Uckermark

Ücker-Randow

Viersen

Vogtlandkreis

Waldshut

Weiden in der Opf, Kreisfreie Stadt

Weißeritzkreis

Wesel

Wunsiedel im Fichtelgebirge

Zweibrücken, Kreisfreie Stadt


ELLAS

Achaia

Aitoloakarnania

Chania

Chios

Dodekanisos

Drama

Evros

Florina

Ioannina

Irakleio

Kastoria

Kavala

Kefallinia

Kerkyra

Kilkis

Lasithi

Lefkada

Lesvos

Pella

Preveza

Rethymni

Rodopi

Samos

Serres

Thesprotia

Thessaloniki

Xanthi

Zakinthos

ESPAÑA

Badajoz

Cáceres

Cádiz

Ceuta

Girona

Guipúzcoa

Huelva

Huesca

Lleida

Málaga

Melilla

Navarra

Ourense

Pontevedra

Salamanca

Zamora

EESTI

Kirde-Eesti

Kesk-Eesti

Lääne-Eesti

Lõuna-Eesti

Põhja-Eesti

FRANCE

AinAisneAlpes-de-Haute-ProvenceAlpes-MaritimesArdennesAriègeBas-RhinCorse du SudDoubsHaut-RhinHaute CorseHaute-GaronneHaute-PyrénéesHaute-SavoieHautes-AlpesJuraMeurthe-et-MoselleMeuseMoselleNordPas-de-CalaisPyrénées-AtlantiquesPyrénées-OrientalesSavoieSeine MaritimeSommeTerritoire de Belfort

MAGYARORSZAG

Bács-KiskunBékésBaranyaBudapestBorsod-Abaúj-Zemplén CsongrádGyőr-Moson-SopronHajdú-BiharHevesKomárom-EsztergomPestNógrádSomogySzabolcs-Szatmár-BeregVasZala

IRELAND

BorderDublinMid-EastSouth-East

ITALIA

AgrigentoAnconaAscoli PicenoBariBelluno

BiellaBolzano-BozenBrindisiCampobassoCaltanisettaChietiComoCuneoFerraraFoggiaForli - CesenaGoriziaImperiaLecceLeccoLivornoMacerataNovaraPesaro e UrbinoPescaraRavennaRagusaRiminiRovigoSassariSiracusaSondrioTeramoTorinoTriesteTrapaniUdineValle d'AostaVareseVeneziaVerbano-Cusio-OssolaVercelli

LUXEMBOURG (G.D.)

Luxembourg (Grand-Duché)

LATVIJA

KurzemeLatgaleRīgaVidzemeZemgale

LIETUVA

AlytausKlaipédosMarijampolėsPanevéžioŠiauliųTauragésTelšiųUtenosVilniaus


KYPROS

Kypros

MALTA

MaltaGozo - Comino

NEDERLAND

AchterhoekArnhem-NijmegenDelfzijl en omgevingMidden-LimburgMidden-Noord-BrabantNoord-LimburgNoord-OverijsselOost-GroningenOverig GroningenOverig ZeelandTwenteWest-Noord-BrabantZeeuwsch-VlaanderenZuid-LimburgZuidoost-DrentheZuidoost-Noord-Brabant

ÖSTERREICH

AußerfernBludenz-Bregenzer WaldInnsbruckInnviertelKlagenfurt-VillachMittelburgenlandMühlviertelNordburgenlandOberkärntenOststeiermarkOsttirolPinzgau-PongauRheintal-BodenseegebietSalzburg und UmgebungSüdburgenlandTiroler OberlandTiroler UnterlandUnterkärntenWaldviertelWeinviertelWest- und SüdsteiermarkWien (sodelovanje s Češko repu-bliko, Slovaško in Madžarsko)

Wiener Umland/Nordteil (sodelo-vanje s Češko republiko inSlovaško)Wiener Umland/Südteil (sodelo-vanje s Slovaško in Madžarsko)

POLSKA

Jeleniogórsko-wałbrzyskiBialskopodlaskiChełmsko-zamojski GorzowskiZielonogórskiNowosądeckiOstrolecko-siedleckiOpolskiKrośnieńsko-przemyskiBiałostocko-suwalskiŁomżyńskiGdańskiGdańsk-Gdynia-SopotBielsko-bialskiRybnicko – JastrzębskiElbląskiOlsztyńskiEłckiSzczeciński

PORTUGAL

Alentejo CentralAlgarveAlto AlentejoAlto Tras-Os-MontesBaixo AlentejoBeira Interior NorteBeira Interior SudCavadoDouroMinho-Lima

SLOVENIJA

PomurskaPodravskaKoroškaSavinjskaSpodnjeposavskaGorenjskaNotranjsko-kraška GoriškaObalno- kraškaJugovzhodna SlovenijaOsrednjeslovenska

SLOVENSKÁ

Bratislavský krajTrnavský krajTrenčanský krajNitrianský krajŽilinský krajBanskobystrický krajPrešovský krajKošický kraj

SUOMI/FINLAND

ÅlandEtelä-KarjalaEtelä-SavoItä-UusimaaKainuuKeski-PohjanmaaKymenlaaksoLappiPohjanmaaPohjois-KarjalaPohjois-PohjanmaaUusimaaVarsinais-Suomi

SVERIGE

Dalarnas LänJämtlands LänNorrbottens LänSkåne LänStockholms LänVärmlands LänVästerbottens LänVästra Götalands Län

UNITED KINGDOM

Brighton & HoveConwy & Denbighshire- (le del, ki je upravičen v okviruINTERREG IIA)East of Northern IrelandEast Sussex CCGibraltarGwyneddIsle of AngleseyKent CCMedway TownsNorth of Northern IrelandSouth West WalesWest and South of NorthernIreland


PRILOGA II

USMERITEV A:

OKVIRNI SEZNAM PREDNOSTNIH NALOG IN UPRAVIČENIH UKREPOV

Kot je predvideno v Splošni uredbi, se morajo vse aktivnosti, ki se delno financirajo iz ESSR, izvesti v okviru delovanjastrukturnih skladov in morajo upoštevati pravila o upravičenosti izdatkov. Prav tako morajo biti v soglasju z drugimizakonodajami in politikami Skupnosti, vključno s pravili o konkurenci.

1. Spodbujanje razvoja mest, podeželja in obalnih območij

Analize čezmejnih območij.

Priprava smernic in skupno načrtovanje za upravljanje območij, ki vključujejo čezmejna območja kot integriranegeografske enote (vključno s preprečevanjem naravnih in tehnoloških katastrof).

Spodbujanje več-panožnih okvirov za uporabo zemljišč.

Načrtovanje in zaščita čezmejnih območij, zlasti območij, ki so pomembna za Skupnost kot so območja v okviruNATURA 2000 (Evropsko ekološko omrežje).

— Razvoj mest:

Priprava skupnih smernic za načrtovanje in upravljanje območij med strnjenimi naselji blizu mej, s posebnim upošteva-njem načel in smernic „Trajnostnega urbanega razvoja: okvir za aktivnosti“ (KOM(98) 605 konč.).

Sodelovanje med urbanimi in podeželskimi območji z namenom spodbujanja trajnostnega razvoja.

Obnova in razvoj zgodovinskih urbanih središč z uporabo skupne čezmejne strategije (z izključitvijo nastanitev).

Načrtovanje čezmejnih industrijskih območij.

— Razvoj podeželja:

Čezmejno načrtovanje kmetijskih površin in drugih čezmejnih izboljšav na področju lastništva zemljišč.

Raznolike dejavnosti za spodbujanje novih zaposlitvenih možnosti ali ustvarjanje dodatnih prihodkov za prebivalstvopodeželja.

Čezmejni podeželski razvoj načeloma s trženjem in pospeševanjem kakovostnih proizvodov, spodbujanjem turistov inobrtnih dejavnosti, izboljšavami življenjskih pogojev ter obnovo in razvojem vasi in ohranitvijo dediščine podeželja;razvoj in vzdrževanje nekaterih zaščitenih čezmejnih območij.

Izboljšava, trajnostni razvoj in ohranitev čezmejnih gozdnih virov in razširitev čezmejnih gozdnih površin, za kar jepotrebna skladnost s poglavjem VIII Uredbe EKUJS o razvoju podeželja (vključno s preprečevanjem naravnih katastrof vgorskih območjih).

— Razvoj obalnih območij:

Priprava skupnih smernic za načrtovanje in upravljanje obalnih območij.

Zaščita obalnega okolja s preprečevanjem, nadzorom in obnovo izčrpanih območij, odstranjevanjem odpadkov in ustva-rjanjem virov in/ali skupna uporaba virov in infrastrukture (vključno z obdelavo odpadne vode).

Zaščita kvalitetnih virov vode na kopnem in v morju na obalnih območjih.

2. Razvoj podjetniškega duha in malih ter srednje velikih podjetij (MSP), turizma in lokalnih razvojnih in zapo-slovalnih pobud (LDEI)

— Podjetniški duh in MSP:

Razvoj čezmejnih omrežij ekonomskih odnosov med malimi in srednje velikimi podjetji za ustvarjanje ali razvoj trgovin-skih, strokovnih ali čezmejnih organizacij za razvoj z namenom izboljšanja sodelovanja, informiranosti, prenosa znanjao upravljanju in tehnologij ter študij in tržnih raziskav.

Podpora in spodbuda za razvoj malih in srednje velikih podjetij z investicijsko pomočjo.


Izboljšanje čezmejnega dostopa do finančnih, kreditnih in poslovnih storitev.

Razvoj ustreznih čezmejnih finančnih instrumentov.

Operativni stroški zgoraj omenjenih organizacij se lahko delno financirajo samo med začetno fazo, ki ni daljša od trehlet in po načinu drsne lestvice.

— Turizem:

Razvoj kakovostnega in okolju prijaznega turizma (vključno s turističnimi kmetijami) s projekti za investiranje, načrto-vanje in uvajanje novih turističnih produktov (kulturni turizem, okoljski turizem), ki ustvarjajo trajna delovna mesta.

Promocijski ukrepi, tržne raziskave in vzpostavitev skupnega sistema za rezervacije.

— Lokalne razvojne in zaposlovalne pobude (LDEI)

Vzpostavitev omrežij za storitve na lokalni ravni ali storitve za druga področja, ki so določena v LDEI (1).

3. Integracija trga dela in spodbujanje socialne vključitve

Ustvarjanje in/ali razvoj integriranega trga dela na obeh straneh meje v skladu z nalogami ESS (člen 1 Uredbe ESS), obustreznem upoštevanju obveznosti za pomoč pri spodbujanju enakih možnosti za moške in ženske ter vključevanjesocialnih partnerjev.

Na območjih, kjer gre za čezmejno partnerstvo v okviru EURES (Evropsko omrežje za informacije o zaposlovanju inmobilnosti), se bo posebna pozornost posvetila izvajanju dejavnosti, ki bodo to partnerstvo, ki prispeva k izboljšanjudejavnosti čezmejnega trga dela, dopolnjevale ali ga podpirale. Te dejavnosti se bodo določile v dogovoru z lokalnimipartnerji v okviru EURES.

Spodbujanje sodelovanja na področju poklicnega usposabljanja, vzajemno priznavanje diplom in sistemov za prenospokojninskih pravic.

Razvoj čezmejnih teritorialnih dogovorov o zaposlovanju.

Čezmejna socialna integracija.

4. Sodelovanje pri raziskavah, tehnološkem razvoju, izobraževanju, kulturi, komunikacijah, zdravju in civilnizaščiti

Spodbujanje sodelovanja med raziskovalnimi, tehnološkimi in razvojnimi centri, na področjih izobraževanja, (osnovna,višja šola, univerza in poklicno usposabljanje), kulture (vključno z mediji in športom), komunikacij, zdravja in civilnezaščite z ustvarjanjem virov in/ali skupno uporabo virov in institucij ter sredstev v namene spodbujanja zaposlovanja inzvečanja konkurence na čezmejnih območjih.

Izboljšan dostop za lokalno prebivalstvo do čezmejnih sredstev na teh področjih.

Investicije v izobraževanje in zdravje, pri čemer gre za lokalno razsežnost in razsežnost ustvarjanja delovnih mest.

Kulturni dogodki (razstave, festivali) ne izpolnjujejo pogojev, razen v primeru, ko ustvarjajo trajno sodelovanje indelovna mesta. Prav zato se enkratni dogodki praviloma ne morejo financirati. Redni dogodki pa lahko prejmejopodporo le med začetno fazo. Prednost pri financiranju imajo organizacijski vidiki dogodkov pred umetniškimi (produk-cija, kupovanje del, plačilo umetnikom).

Projekti, ki so bili izbrani za so-financiranje z drugimi finančnimi instrumenti Skupnosti na teh področjih, kot npr.Okvirni programi za raziskave in tehnološki razvoj, Culture 2000, Media II, Socrates, Leonardo da Vinci, Tempus itd.,niso upravičeni do pomoči iz te pobude.

5. Zaščita okolja, energetska učinkovitost in obnovljivi viri energije

Zaščita okolja s preprečevanjem (vključno naravnih in tehnoloških katastrof), spremljanjem, obnovo izčrpanega okolja,racionalno porabo energije, recikliranjem in odstranjevanjem odpadkov in ustvarjanjem virov in/ali skupno uporabovirov in infrastrukture (vključno z obdelavo odpadne vode).

Upravljanje z energetsko učinkovitostjo, alternativni in obnovljivi viri energije.

Upravljanje naravnih območij, ki prehajajo mejo, posebno tistih, ki so v posebnem interesu Skupnosti, za nameneturizma.


(1) Evropska strategija za spodbujanje lokalnih razvojnih in zaposlovalnih pobud; Sporočilo Komisije KOM(95) 273, UL C 265,12.10.1995.

6. Osnovna infrastruktura, ki je pomembna za čezmejno sodelovanje

— Izboljšave v transportu:

Odstranjevanje ovir za javni transport, posebno med mesti blizu mej.

Spodbujanje okolju prijaznih transportnih sredstev, zlasti alternativne načine transporta (kolesarjenje, hoja), s potrebnoinfrastrukturo.

Odpravljanje ozkih grl (tudi na morju).

Povezave s transevropskimi omrežji; izpopolnitev znotraj teh omrežij je upravičena samo v primerno utemeljenihprimerih, in še to samo na zunanjih mejah.

— Izboljšave druge infrastrukture:

Razvoj in izboljšanje čezmejne infrastrukture.

Zagotavljanje čezmejnih možnosti v telekomunikacijah ter vodnih in energetskih sistemih;

Izboljšanje informacijskih in komunikacijskih omrežij in storitev.

Operativni stroški za ukrepe, ki so opisani v točki 6, so izključeni.

7. Sodelovanje na pravnih in upravnih področjih

Pripravljalno delo (pilotski projekti, študije) za zmanjševanje problemov, ki nastanejo zaradi preostalih ovir za enotni trg,v okviru „Načrta ukrepanja za enotni trg“ (t.j. zaščita pravic potrošnikov, finančne storitve, javna naročila, regionalnapomoč) ali zaradi obstoja različnih pravnih sistemov (t.j. socialna varnost, davki) ali upravnih sistemov (t.j. ilegalna trgo-vina, priseljevanje in azil, civilna zaščita, ustvarjanje čezmejnih industrijskih območij).

Izboljšanje varnosti na zunanjih mejah s pomočjo skupnega izobraževanja zadevnega osebja in boljši vzajemni informa-cijski sistemi.

Projekti, ki so bili izbrani za so-financiranje z drugimi finančnimi instrumenti Skupnosti na teh področjih, kot npr.Falcone, Grotius, Odysseus, Oisin, STOP, Program Roberta Schumana in Načrt aktivnosti Sveta, ki je bil sprejet 3.decembra 1998, niso upravičeni do pomoči iz te Pobude.

Običajni upravni stroški zadevnih javnih uprav so izključeni.

8. Sodelovanje med državljani in institucijami

Večja komunikacija in sodelovanje med državljani, zasebnimi in prostovoljnimi organizacijami in javnimi upravami terinstitucijami z namenom razvoja odnosov in institucionalne osnove, kot temelja za čezmejno integracijo na mejnihobmočjih, in uvajanje splošnih in ciljnih jezikovnih izobraževanj z namenom spodbujanja zaposlovanja.

Oblikovanje skladov z omejenimi viri (Pomoč za majhne projekte) za izvajanje majhnih projektov z namenom spodbu-janja čezmejne integracije ljudi (medčloveško zbliževanje), katerih upravljanje bo neposredno zaupano čezmejnimpobudam sodelovanja (t.j. eu-regijam).

Enkratni dogodki ne bodo upravičeni do pomoči iz teh skladov, razen če tvorijo del skupne strategije za razvoj in izbo-ljšanje čezmejne integracije.

8.a Prednostne naloge Sosedskih programov:

Spodbujanje trajnostnega ekonomskega in socialnega razvoja na mejnih območjih;

Doprinos k skupnemu delu z namenom usmerjanja k skupnim izzivom na področjih kot so okolje, javno zdravje inpreprečevanje ter boj proti organiziranemu kriminalu;

Zagotavljanje učinkovitih obmejnih mehanizmov in varnih meja;

Spodbujanje lokalnih aktivnosti med ljudmi.


9. Tehnična pomoč

Študije in tehnična podpora za pripravo čezmejnih strategij.

Tehnična podpora za vzpostavitev čezmejnega partnerstva s pomočjo ustvarjanja ali razvoja skupnih struktur za izva-janje čezmejnega programa za sodelovanje.

Prispevek iz ESRR za tehnično pomoč je lahko do 100 % in bo zmanjšan glede na pomoč, ki je že bila dodeljena vokviru INTERREG I in II.


PRILOGA III

USMERITEV B: OBMOČJA, KI IZPOLNJUJEJO POGOJE

Program Države članice Območja, ki izpolnjujejo pogoje - (ni nujno, da vsa območja na ravniNUTS II)

ZAHODNO SREDOZEMLJE Italija Piemonte, Lombardia, Liguria, Toscana, Umbria, Lazio,Campania, Sardegna, Basilicata, Calabria, Sicilia, Valle d'Aosta,Emilia-Romagna

Španija Andalucia, Murcia, C. Valenciana, Cataluña, Baleares, Aragon,Ceuta, Melilla

Francija Languedoc-Roussillon, PACA, Rhône-Alpes, Corse

Portugalska Algarve, Alentejo

Združeno kraljestvo Gibraltar

Malta Celotna država

Grčija Celotna država

OBMOČJE ALP Avstrija Celotna država

Nemčija Oberbayern in Schwaben (Bayern), Tübingen and Freiburg imBreisgau (Baden-Württemberg)

Francija Rhône-Alpes, PACA, Franche-Comté, Alsace

Slovenija Celotna država

Italija Lombardia, Friuli-Venezia Giulia, Veneto, Trentino-Alto Adige,Valle d'Aosta, Piemonte, Liguria

OBMOČJE ATLANTIKA Irska Celotna država

Združeno kraljestvo Cumbria, Lancashire, Greater Manchester, Cheshire, Mersey-side, Worcestershire in Warwickshire, Avon, Gloucestershirein Wiltshire, Dorset in Somerset, Cornwall in Devon, Staffords-hire, Herefordshire, Shropshire, West Midlands, Clwyd, Dyfed,Gwynedd in Powys, Gwent, Mid-Glamorgan, South Glamorganin West Glamorgan, Northern Ireland, Highlands in Islands,South Western Scotland

Francija Aquitaine, Poitou-Charentes, Pays-de-la Loire, Bretagne, Basse-Normandie, Haute-Normandie, Limousin, Centre, Midi-Pyré-nées

Španija Galicia, Asturias, Cadiz, Canarias, Cantabria, Navarra, PaisVasco, Sevilla, La Rioja, Castilla-Léon, Huelva

Portugalska Celotna država

JUŽNOZAHODNA EVROPA Portugalska Celotna država

Španija Celotna država

Francija Midi-Pyrénées, Limousin, Auvergne, Aquitaine, Languedoc-Roussillon, Poitou-Charentes




SEVERNOZAHODNA EVROPA Francija Nord-Pas de Calais, Picardie, Haute-Normandie, Île de France,Basse-Normandie, Centre, Champagne-Ardennes, Lorraine,Bourgogne, Alsace, Franche-Comté, Bretagne, Pays de la Loire

Belgija Celotna država

Nizozemska Overijssel, Gelderland, Flevoland, Utrecht, Noord-Holland,Zuid-Holland, Zeeland, Noord-Brabant, Limburg

Luksemburg Celotna država

Nemčija Nordrhein-Westfalen, Hessen, Rheinland-Pfalz, Saarland,Baden-Württemberg, Schwaben, Unter-, Mittel- in Oberfranken(Bavaria)

Združeno kraljestvo Celotna država

Irska Celotna država

OBMOČJE SEVERNEGA MORJA Združeno kraljestvo North-Eastern Scotland, Eastern Scotland, Highlands & Islands(razen Comhairle Nan Eilean in Lochaber, Skye & Lochalsh inArgyll), Tees Valley & Durham, Northumberland inTyne &Wear, Humberside, North Yorkshire, South Yorkshire, WestYorkshire, Derbyshire & Nottinghamshire, Lincolnshire, Leice-stershire, Rutland & Northamptonshire, East Anglia, Essex.

Nizozemska Friesland, Groningen, Drenthe, Overijssel, Flevoland, Noord-Holland, Zuid-Holland, Zeeland

Belgija Antwerpen, Oost-Vlaanderen, West-Vlaanderen

Nemčija Niedersachsen, Schleswig-Holstein, Hamburg, Bremen

Danska Celotna država

Švedska Västra Götalands, Hallands, Värmlands, Kronobergs län, Skånelän

OBMOČJE BALTIKA Danska Celotna država

Švedska Celotna država

Latvija Celotna država

Litva Celotna država

Estonija Celotna država

Finska Celotna država

Poljska Celotna država

Nemčija Schleswig-Holstein, Mecklenburg-Vorpommern, Berlin, Bran-denburg, Bremen, Hamburg, Regierungsbezirk Lüneburg(Niedersachsen)



OBMOČJE CADSES Avstrija Celotna država

Nemčija Baden-Württemberg, Bayern, Sachsen, Sachsen-Anhalt, Berlin,Brandenburg, Thüringen, Mecklenburg-Vorpommern

Italija Puglia, Molise, Abruzzo, Marche, Friuli-Venezia Giulia, Veneto,Emilia-Romagna, Lombardia, Trentino-Alto Adige, Umbria

Češka Celotna država

Madžarska Celotna država

Poljska Celotna država

Slovaška Celotna država


Grčija Celotna država

SEVERNO OBROBJE Finska Vse regije cilja 1 in mejna območja v Pohjois-Pohjanmaa,Keski – Suomi in Keski-Pohjanmaa

Švedska Vse regije cilja 1, mejna obalna območja in Gävleborgs län

Združeno kraljestvo Scotland, zlasti Highlands in Islands

OBMOČJE ARCHIMED Grčija Celotna država

Italija Sicilia, Calabria, Basilicata, Puglia, Campania

Ciper Celotna država


OBMOČJE KARIBOV Francija Guyane, Guadeloupe, Martinique

OBMOČJE AZOROV-MADEIRE-KANARSKIH OTOKOV

Portugalska Açores, Madeira

Španija Canarias

OBMOČJE INDIJSKEGAOCEANA

Francija Réunion


PRILOGA IV

USMERITEV B: PREDNOSTNE NALOGE IN UKREPI

Kot je navedeno v Splošni uredbi, morajo biti vse aktivnosti sofinancirane v okviru strukturnih skladov v soglasju zdrugimi zakonodajami in politikami Skupnosti, vključno s pravili o konkurenci.

V smislu spodbujanja skladnega, uravnoteženega in trajnostnega razvoja bodo ukrepi te usmeritve prispevali kekonomski in socialni integraciji in k razvoju sodelovanja zadevnih območij.

1. Strategije prostorskega razvoja, ki vključujejo sodelovanje med mesti in med podeželjem ter urbanimiobmočji, z namenom spodbujanja policentričnega in trajnostnega razvoja

— Oblikovanje perspektiv prostorskega razvoja za transnacionalno področje.

— Ocenitev teritorialnega učinka politik in projektov, ki vplivajo na transnacionalno področje.

— Razvoj sodelovanja med metropolitskimi območji in „prehodnimi mesti“ z namenom razvoja večjih conekonomske integracije, posebno na obrobju Skupnosti.

— Razvoj strateških zavezništev in omrežij med malimi in srednje velikimi kraji in mesti, vključno z ukrepi za okre-pitev vloge manjših mest v razvoju podeželskih regij.

— Sodelovanje pri raziskovalnih in razvojnih zadevah in dostopu do inovacij, predvsem v zvezi z mestnimi omrežji.

— Ozaveščanje na področju dolgoročnih prostorskih perspektiv in spodbujanje povezovanja institucij za načrtovanjein raziskovalnih institucij za razvoj skupnega opazovanja in spremljanja.

2. Razvoj učinkovitega in trajnega transportnega sistema in izboljšan dostop do informacijske družbe

— Izboljšan dostop do nacionalnih in transnacionalnih transportnih omrežij in središč, posebno s pomočjo povezavsekundarnih omrežij; gradnja avtocest in glavnih cest je izključena.

— Spodbujanje intermodalnosti in sektorskega premika k bolj okolju prijaznim načinom transporta, posebnopomorskega transporta, transporta na kopensko plovnih poteh in železniškega transporta kot tudi ne-motorizi-ranih načinov transporta.

— Podpiranje uporabe informacijskih in komunikacijskih tehnologij za razvoj omrežij in „virtualnih“gruč, posebnoza podpiranje skupnih poslovnih in trženjskih strategij in z namenom, da bi malim in srednje velikim podjetjemomogočili boljši dostop do inovacij, posebno tehnoloških inovacij.

— Podpiranje uporabe informacijskih in komunikacijskih tehnologij za izboljšanje javnih storitev, vključno sprenosom znanja in izkušenj ter tehnologij med lokalnimi upravami in razvojem programov javnega interesa(izobraževanje in usposabljanje, zdravstvena nega, itd.);

— Razvoj telematskih storitev in programov, ki temeljijo na možnostih, ki jih ponuja informacijska družba, zapremagovanje razdalj in spodbujanje dostopanja do znanja in inovacij, posebno na področjih kot je elektronskoposlovanje, usposabljanje, raziskovanje in delo na daljavo.

3. Spodbujanje okolja in dobro upravljanje kulturne dediščine in naravnih virov, posebno vodnih virov

— Prispevanje k nadaljnjemu razvoju Evropskega ekološkega omrežja (NATURA 2000), povezovanje zaščitenihobmočij, ki so pomembna iz regionalnega, nacionalnega in transnacionalnega vidika ter vidika Skupnosti;

— Ustvarjalna obnova kulturnih pokrajin, ki so propadle zaradi človeških aktivnosti, vključno s kmetijskimi površi-nami, ki so ogrožene, oziroma jim grozi propad zaradi opustitve, v okviru integriranih prostorskih razvojnih stra-tegij.

— Inovativno pospeševanje naravnega in kulturnega premoženja na podeželju kot možnosti za razvoj trajnegaturizma, posebno na redko poseljenih območjih.

— Spodbujanje sodelovanja pri zaščiti in ustvarjalnem razvoju kulturne dediščine.

— Priprava in izvajanje skupnih strategij in ukrepov za upravljanje s tveganjem na območjih, ki so nagnjena knaravnim katastrofam.

— Priprava in izvajanje integriranih strategij in ukrepov za zaščito proti poplavam na transnacionalnih rečnih razvo-djih.


— Priprava in izvajanje integriranih strategij in ukrepov za zaščito pred sušo, ki se nanašajo na ozemlje transnacio-nalnega sodelovanja.

— Skupno upravljanje obalnega morja.

— Spodbujanje obnovljivih energetskih virov.

4. Specifične prednostne naloge

— Spodbujanje integriranega sodelovanja pomorskih in otoških regij. Sodelovanje lahko vključuje bilateralne ukrepesodelovanja.

— Spodbujanje integriranega sodelovanja skrajno obrobnih regij.

— Prednostne naloge Sosedskega programa:

— Spodbujanje trajnostnega ekonomskega in socialnega razvoja na mejnih območjih;

— Doprinos k skupnemu delu z namenom usmerjanja k skupnim izzivom na področjih kot je okolje, javnozdravje, in preprečevanje in borba proti organiziranemu kriminalu;

— Zagotavljanje učinkovitih obmejnih mehanizmov in varnih meja;

— Spodbujanje lokalnih aktivnosti med ljudmi.

5. Tehnična pomoč

Tehnična podora za vzpostavitev transnacionalnih partnerstev s pomočjo ustvarjanja ali razvoja skupnih struktur zaizvajanje transnacionalnih programov sodelovanja.

SPLOŠNE IZJAVE

Kot je določeno v Sporočilu z dne 28. aprila 2000 (tukaj vključeno zaradi izpopolnitve)

Izjava Komisije glede italijanskih regij in regij tretjih držav na območju Jadrana

Ko bodo izpolnjeni politični pogoji za spodbujanje sodelovanja v okviru pobude INTERREG III med italijanskimi regi-jami in regijami tretjih držav na območju Jadranu, bo Komisija preučila najbolj ustrezne metode za spodbujanje tegasodelovanja z drugimi instrumenti za sodelovanje.

Izjava Komisije glede posebnih obveznosti, ki jih je prevzel Evropski svet za Berlin

Komisija potrjuje, da bodo vse posebne obveznosti, ki jih je prevzel Evropski svet za Berlin glede pobud Skupnosti zaAvstrijo in Nizozemsko upoštevane, posebno v okviru pobude INTERREG III.

Izjava Komisije glede sodelovanja med pobudo INTERREG III in Balkanom

Ko bodo izpolnjeni politični pogoji za spodbujanje sodelovanja v okviru pobude INTERREG III med najbolj zadevnimidržavami članicami, predvsem Avstrijo, Grčijo in Italijo, in tretjimi državami na Balkanu, bo Komisija preučila najboljustrezne metode za spodbujanje tega sodelovanja z drugimi instrumenti za sodelovanje.

IZJAVE GLEDE USMERITVE A

Izjava Komisije v zvezi z Belfastom

Komisija pozdravlja pozitivne rezultate Posebnega programa za mir in spravo na Severni Irski in v drugih obmejnihokrožjih Irske in programa Severna Irska-Irska INTERREG II A.

Da bi zagotovili, da se lahko na podlagi uspehov teh programov gradi tudi v prihodnosti, Komisija meni, da naj boBelfast (tako Zunanji Belfast kot Belfast na ravni Nuts III) udeležen v novem programu INTERREG III usmeritev A zaobdobje 2000-2006 v okviru pravila 20 % prožnosti za mejna območja – točka 10 smernic pobude INTERREG III.


Izjava Komisije glede uporabe pobude INTERREG III usmeritev A za primer Belgije

Da bi zagotovili uspešno uporabo čezmejnih programov z Nizozemsko, Nemčijo, Luksemburgom in Francijo, Komisijameni, da morajo okrožja Hasselt, Huy, Waremme et Marche-en-Famenne prednostno sodelovati v novem programuINTERREG III usmeritev A za obdobje 2000-2006 v okviru pravila 20 % prožnosti za mejna območja – točka 10smernic pobude INTERREG III, ob posebnem upoštevanju nujne skladnosti projektov, ki bodo predloženi v okviruzadevnih programov.

IZJAVE GLEDE USMERITVE B

Izjava Komisije glede sodelovanja na območju Barentsovega morja

V okviru prihodnjega programa za transnacionalno sodelovanje Interreg III B za območje Baltika, posveča Komisijaposebno pozornost prošnji, ki sta jo izrazili državi Švedska in Finska, za možnost razvoja prednostnih nalog za nadaljnjesodelovanje teh dveh držav članic in njihovih sosedov (Norveške in Rusije) na območju Barentsovega morja.

Izjava Komisije glede sodelovanja v Južnem Baltiku

Komisija meni, da se mora sodelovanje, ki se trenutno spodbuja v okviru projekta po členu 10 programa SWEBALTCOP,nadaljevati v okviru nove pobude INTERREG III. Glede na naravo tega sodelovanja, naj bi bile prihodnje aktivnosti orga-nizirane v okviru usmeritve B programa za Baltiško morje. V primeru težav glede koordinacije med INTERREG III inPHARE je Komisija pripravljena preveriti druge možnosti za spodbujanje tega sodelovanja.

IZJAVE O POGLAVJU VII

Izjava Komisije glede izvajanja poglavja VII

Rok za samodejno prenehanje obveznosti, kar je podrobno razloženo v členu 31(2) v pododstavku 2 Splošne uredbe, jelahko podaljšan na podlagi preverjanja vsakega primera posebej, ob upoštevanju zamud zaradi postopkov sprejemanjaodločitev glede zunanjih finančnih instrumentov.

Izjava Komisije glede Pobude INTERREG III in instrumenta TACIS

Ob zavedanju pomembnosti Severne Dimenzije in trenutnih težav, ki se upoštevajo v okviru sodelovanja med pobudoSkupnosti INTERREG III in instrumentom TACIS, Komisija razglaša svojo pripravljenost za iskanje učinkovite koordina-cije in doslednosti med programi INTERREG III in pomoči TACIS med drugim s pomočjo operativnih smernic znamenom izboljšave pogojev za to sodelovanje brez poseganja v politične pogoje, ki bi bili lahko povezani z izvajanjeminstrumenta TACIS.

Izjava Komisije glede INTERREG III in MEDA

Ob zavedanju pomembnosti Sredozemske Dimenzije in trenutnih težav, ki se upoštevajo v okviru sodelovanja medpobudo Skupnosti INTERREG III in instrumentom MEDA, Komisija razglaša svojo pripravljenost za iskanje učinkovitekoordinacije in doslednosti med programi INTERREG III in pomoči MEDA med drugim s pomočjo operativnih smernic,da bi tako izboljšali pogoje potrebne za to sodelovanje.

Izjava Komisije glede programa ESPON

Če je 15 držav članic pripravljenih, da skupaj predložijo predlog za kooperacijsko omrežje med instituti za prostorskirazvoj (ESPON), ki vključuje finančne mehanizme in v zvezi z opazovanjem in analizami teženj prostorskega razvoja vEvropi, je Komisija naklonjena k sofinanciranju tega sodelovanja s pomočjo proračunske linije za „omrežja“, ki je predvi-dena v točki 53 smernic pobude INTERREG III.


(TA PRILOGA NADOMESTI PRILOGO A K SPOROČILU O MEDREGIONALNEM SODELOVANJU)

PRILOGA A

PODROČJA PROGRAMIRANJA

Progam Država članica Območja, ki izpolnjujejo pogoje

JUŽNA CONA Italija Piemonte, Lombardia, Liguria, Toscana, Umbria, Lazio,Campania, Sardegna, Basilicata, Calabria, Sicilia, Valle d'Aosta

Grčija Dytiki Ellada, Peloponnisos,Voreio Aigaio, Notio Aigaio, Kriti,Ionia Nisia, Sterea Ellada, Attiki

Portugalska Celotna država

Španija Celotna država

Francija Midi-Pyrénées, Limousin, Auvergne, Aquitaine, Languedoc-Roussillon, Poitou-Charentes, PACA, Rhône-Alpes, Corse,Guyane, Guadeloupe, Martinique, Réunion


Ciper Celotna država


ZAHODNA CONA Francija Nord-Pas de Calais, Picardie, Haute-Normandie, Île de France,Basse-Normandie, Centre, Champagne-Ardennes, Lorraine,Bourgogne, Alsace, Franche-Comté, Bretagne, Pays de la Loire

Belgija Celotna država

Nizozemska Celotna država

Luksemburg Celotna država

Nemčija Nordrhein-Westfalen, Hessen, Rheinland-Pfalz, Saarland,Baden-Württemberg

Združeno kraljestvo Celotna država (razen Gibraltarja)

Irska Celotna država

SEVERNA CONA Danska Celotna država

Nemčija Niedersachsen, Schleswig-Holstein, Hamburg, Bremen,Mecklenburg-Vorpommern

Švedska Celotna država

Finska Celotna država

Estonija Celotna država

Latvija Celotna država

Litva Celotna država

Poljska Zachodniopomorskie, Pomorskie, Warminsko-Mazurskie,Podlaskie, Kujawo-Pomorskie


Progam Država članica Območja, ki izpolnjujejo pogoje

VZHODNA CONA Avstrija Celotna država

Nemčija Bayern, Sachsen, Sachsen-Anhalt, Berlin, Brandenburg,Thüringen,

Italija Friuli-Venezia Giulia, Veneto, Trentino-Alto Adige, Emilia-Romagna, Puglia, Molise, Abruzzo, Marche

Grčija Anatoliki Maekdonia, Thraki, Kentriki Makedonia, DytikiMakedonia, Thessalia, Ipeiros

Češka Celotna država

Madžarska Celotna država

Slovaška Celotna država


Poljska Dolnośląskie, Lubelskie, Lubuskie, Lodzkie, Małopolskie, Mazo-wieckie, Opolskie, Podkarpackie, Slaskie, Świętokrzyskie, Wiel-kopolskie


Documents

C 226/2 Uradni list Evropske unije 10.9