20
64 časopis skupine HSE marec 2012

Casopis Energija - Marec 2012

Embed Size (px)

DESCRIPTION

Elektronska izdaja casopisa druzbe HSE.

Citation preview

Page 1: Casopis Energija - Marec 2012

64

časopisskupine HSE

marec2012

Page 2: Casopis Energija - Marec 2012

2

› Uvodnik 3

› Zgodilo se je: Novice iz naših družb 4

› Fotoreportaža: Zimske športne igre skupine HSE 17

Počitniške kapacitete

Seznam in kontaktni podatki

DRAVSKE ELEKTRARNE MARIBORMorje: Mareda (dva apartmaja, 2+2 ležišči); Barbariga (apartma, 2+2 ležišči); Kačjak (brunarica, 4 ležišča); Novalja – Gajac (dva apartmaja, en 2+3 ležišča, en 4+2 ležišči)Gore: Kope – Partizanka(trije apartmaji, dva 5+2 ležišči, en 3+2 ležišči); Kope – Brusnica (en apartma 5+2 ležišči); Rogla (en apartma, 2+2 ležišči)Toplice: Moravci (en apartma, 2+2 ležišči)Število za + pomeni zasilno ležišče – kavč.Dodatne informacije in prijave: Ksenija Iršič, tel. 02 300 53 73, e-pošta: [email protected]

SOŠKE ELEKTRARNE NOVA GORICAGore: Bovec (en apartma s 5 ležišči); Log pod Mangartom (dva apartmaja s 4-5 ležišči); Možnica (dva apartmaja s 4-5 ležišči); Tolminske Ravne (dva apartmaja 2+2 ležišči); Lokve nad Novo Gorico (en apartma s 4 ležišči)Dodatne informacije in prijave: Adrijana Merljak, tel. 05 339 63 41, e-pošta: [email protected]

TERMOELEKTRARNA BRESTANICAMorje: Nerezine (tri hišice)Gore: Kope (ena garsonjera za 4 osebe), Bohinj (en apartma za 4 osebe v hotelu Bohinj)Dodatne informacije in prijave: Martina Merlin, tel. 07 481 63 70, e-pošta:[email protected]

PREMOGOVNIK VELENJEMorje: Fiesa – hotel BarbaraDodatne informacije in prijave za hotel Barbara: tel. 05 617 90 00, e-pošta:hotel.barbara [email protected]: Golte (hotel in apartmaji)Dodatne informacije in prijave za Golte: tel. 03 839 11 04, e-pošta:[email protected]

Page 3: Casopis Energija - Marec 2012

3

ENERGIJAje časopis skupine HSE

Izdajatelj: Holding Slovenske elektrarne d.o.o., Koprska ulica 92, 1000 Ljubljana

Glavna in odgovorna urednica: mag. Petja Rijavec, HSE

Uredniški odbor: mag. Petja Rijavec in Majna Šilih (HSE), Petra Lesjak (HSE Invest), mag. Viljem Pozeb (DEM), mag. Alida Rejec (SENG), Tadeja Mravljak Jegrišnik (PV), Janja Štrigl (TEŠ), mag. Janez Žlak (TET), Bogdan Barbič (HESS)

Pisma na naslovnici in zadnji strani: Pisma so ustvarili otroci v okviru dobrodelne akcije skupine HSE »S pismi obdarujemo, varne hiše osrečujemo«

Oblikovanje, prelom in tisk: HTZ Velenje, I. P., d. o. o., Partizanska cesta 78, 3320 Velenje

Naklada: 1.800 izvodov

E-pošta za vprašanja, predloge in pripombe:[email protected]

E-Energija:www.hse.si

Piarovski vidik zgodbe o tEš 6 Vlada Republike Slovenije je februarja državnemu zboru predlagala, da, pod določenimi pogoji, ki jih mora izpolniti investitor, potrdi predlog zakona o poroštvu za TEŠ 6. Po tem zakonu bi država jamčila za 440 milijonov evrov visoko posojilo Evropske investicijske banke. Gre za pomemben, pozitiven premik v sagi gradnje nadomestnega bloka 6. Povedano v nogometnem žargonu bi lahko rekli, da smo dobili prvi polčas: ena : nič za TEŠ (in z njim HSE in z njim Skupino HSE). V drugega vstopamo sicer nekoliko utrujeni, a ker nam energije vendarle nikoli povsem ne zmanjka, bomo tudi tokrat dali vse od sebe. Kadar se govori o projektu TEŠ 6, so v ospredju ekonomski, energetski, socialni in ekološki vidiki tega projekta. Le redko pa se piše o komunikacijski bitki, ki se bije v ozadju in za katero stoji ekipa iz HSE in TEŠ. Zadnji dve leti sta bili izjemno zahtevni in če ne prej, smo v tem obdobju izgubili piarovsko nedolžnost. Projekt TEŠ 6 ni (bil) le izvrsten učbeniški primer, v katerem bi našli tako zajamčena orodja uspeha kot tudi napake, na katerih smo se učili. Žal je odprl tudi popolnoma novo komunikacijsko prakso, ki je nekakšna mešanica odnosov z javnostmi in prikritega oglaševanja. Moje iskreno spoštovanje (četudi z nekoliko grenkim priokusom – kako, za vraga, jim to uspe?) gre posameznikom, ki v medije pretihotapijo prispevke, v katerih neposredno reklamirajo posamezna podjetja, ali pa celo takšne prispevke, ki jih imamo na spletu priložnost brati že teden ali dva prej in jim je že davno – tako časovno kot vsebinsko – potekel rok trajanja. Sprašujem se sicer, kaj počne oglaševalsko razsodišče v eklatantnih primerih prikritega oglaševanja in izrecnega lobiranja z domnevno avtorskimi teksti, čeprav v tem trenutku to ni več tako pomembno. Izkazuje se namreč, da je medijev, ki bi jih takšno nasilno komuniciranje zanimalo, vedno manj, ali pa je prevladalo spoznanje, da objavljanje vedno istih člankov in avtorjev ni nekaj, kar bi prispevalo h kakovostnemu kresanju mnenj. Sicer pa, o verodostojnosti vsebin na koncu vedno presojajo bralci, poslušalci in gledalci. Odnosi z javnostmi so torej v primeru TEŠ 6 dvojni zalogaj: na eni strani so zahteve vodstva po proaktivnem komuniciranju, kar pomeni nenehno iskanje idej in vsebin, zapakiranje teh v smiselno obliko ter iskanje orodij za distribucijo. Proaktivno komuniciranje so tudi dnevni stiki z novinarji, zalaganje z informaciji, odgovarjanje na vprašanja in izpolnjevanje njihovih želja po izjavah, snemanjih, dostopu do informacij. In končno, proaktivno komuniciranje je piarovsko prehitevanje nasprotnikov projekta. Uspešen si, če si v znanju, izvirnosti in okretnosti korak pred njimi, če imaš na zalogi vedno dovolj informacij, strokovnjakov in predvsem argumentov, ki jim sam zaupaš, novinarji pa jim verjamejo, saj so podprti z imeni, številkami, izračuni. Na drugi strani pa so strategije in taktike nasprotnikov projekta, ki si odnose z javnostmi predstavljajo nekoliko drugače. Na samem dnu se znajdejo neresnice, kakršno si je v zadnjem piarovskem podvigu, naslovljenem na evropske medije, privoščilo eno od slovenskih »zelenih« društev in mirno zapisalo, da je protikorupcijska komisija s svojim poročilom dala vladi RS jasen signal, naj projekta TEŠ 6 ne podpre. Tega pač na tistih nekaj straneh poročila ne piše, zato temu ne moremo reči piar, ampak neresnično natolcevanje. Ko zmanjka argumentov in znanja, je to žal edino orodje nekaterih. Drugim ostane zadoščenje, da so komunicirali po pravilih in po resnici.

Mag. Petja Rijavec, vodja Službe komuniciranja HSE

› U

VO

DN

IK

Page 4: Casopis Energija - Marec 2012

4

› Z

GO

DIL

O S

E J

E Iz naših družb

Odziv HSE in tEš na vmesne ugotovitve in stališče komisije za preprečevanje korupcije v zvezi s projektom Blok 6 tEš

V HSE in TEŠ so se 21. februarja 2012 seznanili z vmesnimi ugotovitvami in stališčem Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) v zvezi s projektom Blok 6 TEŠ – Termoelektrarna Šoštanj (TEŠ 6). Glede na obširnost poročila bodo tega temeljito preučili, ugotavljajo pa, da ugotovitve KPK potrjujejo pravilnost ukrepanja v zadnjih dveh letih. V tem času so namreč temeljito preverjali pogodbene odnose z dobavitelji v TEŠ, pred več kot letom dni je bila na novo postavljena projektna organiziranost, za enakopravnejši položaj naročnika v odnosu do dobavitelja glavne tehnološke opreme so dogovorili in podpisali tri dodatke k osnovni pogodbi, prav tako so spremenili v korist naročnika pogodbe z drugimi dobavitelji opreme, regulirali ugotovljena odstopanja v poslovnih odnosih in vložili več kazenskih ovadb. Z izdelavo Noveliranega investicijskega programa – revizija 4 (NIP 4) so vključili v projekt vse manjkajoče postavke, poleg tega pa zagotovili izvedbo ustreznih, tudi mednarodnih študij in revizij, ki so potrdile navedbe iz NIP 4. »Naloga pristojnih institucij je, da glede na že vložene ovadbe in danes tudi ugotovitve KPK ter ugotovitve revizijskega poročila PWC ustrezno ukrepajo. Vsem institucijam bomo tako kot do zdaj nudili vso potrebno podporo in predložili vse zahtevane informacije in dokumente. TEŠ kot investitor v nadomestni blok 6 in HSE kot lastnik TEŠ pa sta takoj po zamenjavi vodstev obeh družb leta 2010 za vsa ugotovljena odstopanja sprejela tudi ukrepe v okviru svojih pristojnosti, da v prihodnje do nepravilnosti ne bi več prihajalo, ter aktivno pristopila k izvajanju projekta v začrtanih finančnih in časovnih okvirih,« pravi mag. Matjaž Janežič, generalni direktor HSE. Mag. Simon Tot, direktor TEŠ, pa dodaja: »Ugotovljene pretekle nepravilnosti pri ravnanju posameznikov pri vodenju projekta ne smejo vplivati na prihodnost izvedbe projekta. Nadomestni blok 6 TEŠ je energetsko, ekonomsko in ekološko utemeljen projekt, ki ga Slovenija potrebuje z vidika varne in zanesljive oskrbe z električno energijo.«

HSE obdaril varne hiše

Pod okriljem Holdinga Slovenske elektrarne je od 20. novembra 2011 do 1. januarja 2012 potekala dobrodelna akcija pod imenom S pismi obdarujemo, varne hiše osrečujemo. V moderirani spletni klepetalnici Modrega Jana so lahko obiskovalci Božičkove dežele pisali Božičku pismo in s tem storili tudi nekaj dobrodelnega, saj je HSE za vsako objavljeno pismo prispeval 10 evrov v sklad za varne hiše. Pisem je bilo sicer napisanih več, kot si jih je mogoče ogledati in prebrati na strani www.modri-jan.si, ob zaključku dobrodelne akcije pa so objavili 1639 pisem, naslovljenih na Božička. S pridnim pisanjem je bilo zbranih 16.390 evrov. V

Sloveniji je varnih hiš 14 in prav vsaki želijo srečno leto 2012, zato so vsaki podarili 2.012 evrov – skupaj torej 28.168 evrov. Od tega so s pomočjo Božičkovih pisem, kot rečeno, nabrali 16.390 evrov, HSE pa je dodal še 11.788 evrov.Veselje varnih hiš pa najlepše opisuje naslednji zapis: »Hvala vam, čudoviti ste in hkrati vam čestitamo, kar ste si zadali, ste uspeli. Stokrat hvala.«

Otroci odprtih rok sprejeli potujočo interaktivno razstavo Modrega Jana

Potem ko se je izkazalo, da je pilotski ekoprojekt Modri Jan potuje in okoljevarstvene naloge podeljuje, ki je potekal v šolskem letu 2010/2011 pod okriljem Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) na slovenskih osnovnih šolah, več kot uspešen, je ekipa Modrega Jana staknila glave in se domislila, kako ekoprojekt približati še več otrokom, mentorjem in šolam. Najboljši projekti so bili nagrajeni, delo otrok in njihovih mentorjev pa je bilo strnjeno v Modro knjigo. Toda HSE je vseeno želel še dodatno zaznamovati prizadevno delo sodelujočih šol in skupin. Zato se je odločil za potujočo interaktivno razstavo. Tako bo delo, ki so ga v izvajanje naloge vložili otroci in njihovi mentorji, predstavljeno tudi na ta način.Potujoča razstava je pravzaprav multimedijski voziček, v katerega sta vgrajena dva zaslona. Prvi je na dotik in na njem otroci lahko igrajo ekološke igrice, medtem ko se na drugem zaslonu, ki ni na dotik, vrtijo fotografski utrinki izvajanja posameznih ekonalog. Tudi potujočo razstavo Modrega Jana so otroci, njihove učiteljice in učitelji ter mentorji sprejeli odprtih rok. Otrokom so seveda najbolj všeč igrice z ekološko tematiko, z veseljem pa si ogledajo tudi fotografije posameznih projektov. Potujoča interaktivna razstava je doslej že gostovala na desetih šolah, ki jih je izbrala posebna komisija HSE. Kot se je

Logotip dobrodelne akcije; nekaj najbolj iskrivih pisem je predstavljenih na naslovnici in na zadnji strani.

Page 5: Casopis Energija - Marec 2012

5

Naslovnica nove revije Modri Jan

izkazalo, je interaktivni voziček še en dobrodošel pripomoček za učenje otrok o skrbi za čisto okolje, zato se je HSE odločil, da bo poskušal kar največ šolam omogočiti gostovanje te zanimive interaktivne potujoče razstave. Multimedijski voziček lahko dobi v goste za teden dni katera koli šola, ki se prijavi preko spletnega obrazca, objavljenega na www.modri-jan.si.

Osma številka z večjo naklado

6. marca, na svetovni dan varčevanja z energijo, je izšla osma številka brezplačne okoljevarstvene revije za otroke Modri Jan.

Multimedijski voziček potujoče razstave; foto: Arhiv HSE

Zaradi naraščajočega zanimanja za revijo so se v HSE odločili, da naklado dvignejo z 10.000 na 12.000, da bodo lahko revijo prejeli vsi, ki si tega želijo. Osnovna tema je DREVO, skozi revijo pa bralci spoznavajo lesno biomaso, gozdne živali, poklic gozdarja in mnoge druge zanimive stvari. Seveda ne manjkajo uganke, pobarvanke in nagrade, v tokratni številki še prav posebna. Zato če še nisi naročnik revije, brž na spletno stran www.modri-jan.si, kjer izpolniš prijavnico.

Priporoča

Page 6: Casopis Energija - Marec 2012

6

Veriga HE na srednji Savi

Holding Slovenske elektrarne kot koncesionar za izrabo vodnega potenciala za proizvodnjo električne energije na srednji Savi načrtuje gradnjo hidroelektrarn na srednji Savi, ki bodo omogočale pokrivanje potreb po energiji, pridobljeni iz obnovljivega vira. Reka Sava je ena izmed rek, ki ima ugodne razmere za izkoriščanje vodnega potenciala in povečanje deleža obnovljivih virov energije (OVE) v Republiki Sloveniji. Na Savi je zgrajenih že šest hidroelektrarn. Tri v zgornjem toku reke Save (HE Moste, HE Mavčiče in HE Medvode) ter tri v spodnjem delu reke Save (HE Vrhovo, HE Boštanj in HE Blanca).Na osnovi Zakona o vodah in Uredbe o koncesiji za rabo vode za proizvodnjo električne energije na delu vodnega telesa reke Save od Ježice do Suhadola ter Odločbe o imenovanju koncesionarja s strani Vlade Republike Slovenije je Holding Slovenske elektrarne, d. o. o., nosilec koncesije za dobo 50 let (v nadaljevanju koncesionar). Osnovni pogoji za izvajanje koncesije so definirani v zgoraj omenjeni uredbi, podrobneje pa bodo določeni v koncesijski pogodbi, ki je še vedno v fazi usklajevanja. V tej fazi mora koncesionar, skupaj s pobudnikom in koordinatorjem, izvesti prostorsko umestitev objekta z Državnim prostorskim načrtom (DPN). Na srednjem odseku reke Save je načrtovana gradnja verige 10 (variantno 9) hidroelektrarn vse od Medvod do Zidanega Mosta. Ker je območje zelo veliko, so območje razdelili na tri dele, za katere bodo ločeno izvedeni DPN-ji:• Zgornji (ljubljanski) odsek: Območje zajema del reke

Save od Medvod (od HE Medvode) do sotočja rek Save, Kamniške Bistrice in Ljubljanice, ki spadajo na območje Občine Medvode, Mestne občine Ljubljana ter Občine Dol pri Ljubljani. Načrtovane so HE Tacen, HE Gameljne (variantno, namesto navedenih dveh, je načrtovana HE Ježica), HE Šentjakob in HE Zalog.

• Srednji odsek: Ta odsek je omejen od sotočja zgoraj navedenih rek do mesta Litije (do gradu Ponoviče) in zajema Občino Dol pri Ljubljani in Občino Litija. Na območju so načrtovane HE Jevnica, HE Kresnice in HE Ponoviče.

• Spodnji odsek: Območje je določeno med Litijo (grad Ponoviče) in Zidanim Mostom (zgornjo koto vode HE Vrhovo) in zajema območje petih občin: Litija, Zagorje ob Savi, Trbovlje, Hrastnik in Laško. Načrtovane so HE Renke, HE Trbovlje in HE Suhadol.

Pobuda za začetek postopka prvega odseka (odločitev HSE, d. o. o., je, da se gradnja začne na spodnjem odseku) je bila s strani koncesionarja podana že leta 2009, vendar pa se zaradi spreminjanja uredbe in sprejemanja novega zakona o umeščanju prostorskih ureditev v prostor do nedavnega na projektu ni nič premaknilo. Z uveljavitvijo novega zakona je bilo treba pobudo obširno dopolniti in jo ponovno vložiti. HSE, d. o. o., kot koncesionar je dopolnjeno pobudo, usklajeno z MG in MOP, pripravil in predal v decembru 2011, s čimer je postopek umeščanja v prostor ponovno stekel. Tako je MOP v januarju 2012 razgrnil pobudo na svojem elektronskem naslovu (http://www.mop.gov.si/si/delovna_podrocja/prostorski_nacrti/drzavni_prostorski_nacrti/javne_razgrnitve_in_seznanitve/), kjer je dostopna vsakomur, hkrati pa je pozval vse nosilce urejanja prostora, naj podajo smernice za projekt.V letu 2012 se načrtuje izdelava projektne dokumentacije nivoja Idejnih zasnov ter začetka izdelave Idejnega projekta za posamezno HE, za potrebe postopka DPN-ja pa tudi Študija variant, ki bi omogočala potrditev priprave DPN-ja na Vladi RS. Načrtovana je tudi izdelava investicijske dokumentacije – Predinvesticijska zasnova, ki bo skupaj s Študijo variant potrebna za določitev Predloga najustreznejše variante.

Bodoča elektrarna: fotomontaža HSE Invest

Page 7: Casopis Energija - Marec 2012

7

Blok 6 v TE Šoštanj – dela na objektu intenzivno potekajo

Nadomestni blok 6, ki se gradi v TE Šoštanj, je trenutno največja energetska naložba v Sloveniji. Po pogodbi med TE Šoštanj in dobaviteljem glavne tehnološke opreme Alstomom Power je bil februar mesec, ko je Alstom začel izvajati dela na gradbišču nadomestnega bloka 6 v TE Šoštanj. V skladu s terminskim planom je predvideno izvajanje del na primarni in sekundarni jekleni konstrukciji za kotlovnico. Pogoj za to so ustrezno pripravljeno gradbišče in dokončana dela na AB-gradbenih konstrukcijah do faze, ki omogoča nadaljevanje del. Zato v tem trenutku na projektu potekajo intenzivna dela tako na področju priprave in izdelave PZI-dokumentacije kot tudi na izvedbi del na AB-konstrukciji.PZI-dokumentacijo za izvajanje del na objektu Nadomestni blok 6 v TE Šoštanj izdeluje glavni projektant HSE Invest, d. o. o., Maribor s svojimi podizvajalci Esotechom za strojne inštalacije in Kolektor Sinabitom za elektroinštalacije. HSE Invest je bil glavni projektant že v fazi izdelave PGD-dokumentacije, na osnovi katere je bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje. Težišče izdelave PZI-dokumentacije je trenutno zaradi zahtev gradbišča na izdelavi načrtov gradbenih konstrukcij za glavni pogonski objekt. HSE Invest je do zdaj izdelal in na gradbišče pravočasno predal opažne in armaturne načrte za objekte turbinske strojnice z bunkerskim delom, kotlovnico, objekte ventilatorjev vleka in elektrofiltre, transformatorski plato ter pomožne objekte, kot so južni stopniščni stolp in kompresorska postaja. Prav tako je bila izvajalcem predana dokumentacija, na osnovi katere je že izveden objekt stikališča, intenzivno pa poteka tudi izdelava načrtov zunanje ureditve s pripadajočimi podzemnimi kinetami in zunanjimi komunalnimi in energetskimi vodi. Dela na hladilnem stolpu in razžvepljevalni napravi v skladu s pogodbo s TEŠ potekajo po PZI-dokumentaciji, ki jo je pripravil Rudis d. o. o., Trbovlje.Z vključitvijo Alstoma v izvedbo del je treba skladno z veljavno domačo zakonodajo zagotoviti na gradbišču vso dokumentacijo, ki je potrebna v postopku gradnje objekta in bo omogočila nemoten potek realizacije projekta. Po pogodbi z investitorjem je za izdelavo, pripravo in ureditev celotne dokumentacije, ki jo v osnovi pripravlja glavni dobavitelj tehnološke opreme Alstom, zadolžen HSE Invest. V obseg te dokumentacije spadata izdelava načrtov PZI, PID, NOV ter priprava certifikatov o zanesljivosti objekta in ostalih certifikatov. Na gradbišče je bil zaradi uvedbe Alstoma v delo predan prvi komplet PZI-dokumentacije.Zelo pomemben segment pri izdelavi projektne dokumentacije sta tudi izdelava in spremljanje dokumentacije v 3D PDMS-modelu. Gre za 3D-programsko opremo za načrtovanje elektrarn brez kolizij, ki omogoča interaktivno 3D-delovno okolje za načrtovanje elektrarn – hkratno delo več projektantov različnih strok na istem projektu. Tako se učinkovito obvladujejo spremembe na projektu, gre torej za nadzorovan način načrtovanja in maksimalno preglednost celotnega

aktualnega stanja projekta.Zaradi lažjega sledenja stanja PZI-dokumentacije se ta nalaga na poseben FTP-strežnik, kjer je razvrščena po posameznih objektih in dostopna vsem članom projektne ekipe nadomestnega bloka 6. Dokumentacija na FTP-strežniku se sproti ažurira.Izdelana PZI-dokumentacija se deli po posebnem postopku, ki so ga za potrebe izdelave in razdelitve projektne dokumentacije PZI izdelale strokovne službe HSE Investa. V postopku so predvideni ukrepi, s katerimi je v vsakem trenutku omogočen pregled vsebine in stanja predane dokumentacije ter vnesenih dopolnitev in sprememb, ki se pojavljajo med samo gradnjo. Vsa dokumentacija se predaja s posebnim obvestilom o predaji projektne dokumentacije, s katerim se zagotavlja sledljivost predaje dokumentacije vsem udeležencem na projektu v skladu z razdelilnikom.Kot inženir na projektu izgradnje nadomestnega bloka 6 v TE Šoštanj je HSE Invest 9. februarja 2012 uvedel v delo na gradbišču nadomestnega bloka 6 izvajalca montažnih del glavnega tehnološkega objekta, tj. francoski Alstom. Alstom je skladno s pogodbo o dobavi in montaži glavne opreme za nadomestni blok 6 zadolžen za dobavo opreme kotlovnice in strojnice v celoti, in sicer po načelu »ključ v roke«. Iz naslova gradbene zakonodaje je bila navedenega dne opravljena uvedba v delo, s čimer so bili izpolnjeni pogoji za vstop izvajalca Alstoma na gradbišče. Uvedba v delo je potekala brez zapletov in na osnovi le-te ter predhodnih dogovorov je Alstom 15. febuarja 2012 prevzel del območja gradbišča, ki ga na osnovi dogovora iz pogodbe potrebuje za začetek montaže opreme nadomestnega bloka 6, v začetni fazi za montažo primarne kotlovske konstrukcije, ki ji bodo sledile montaže ostalih kotlovskih konstrukcij ter kotlovske opreme, montaža opreme v strojnici, elektrofiltrov ter ventilatorjev vleka vse do priključka na razžvepljevalno napravo, ki pa je v obsegu dobave drugih dobaviteljev na objektu nadomestnega bloka 6.

3D-predstavitev glavnega pogonskega objekta bloka 6 iz JV smeri; foto: Arhiv HSE Invest

Page 8: Casopis Energija - Marec 2012

8

Dokončana že druga sončna elektrarna

Po uspešnem začetku obratovanja prve sončne elektrarne DEM na HE Zlatoličje lanskega avgusta so v Dravskih elektrarnah Maribor nadaljevali nov projekt na področju pridobivanja električne energije iz obnovljivega vira, energije sonca.Rezultat je že viden, saj so postavili drugo sončno elektrarno, in sicer na HE Formin, poimenovano Sončna elektrarna Formin, s skupno močjo 112 kWp. Njeno gradnjo so začeli novembra lani, na omrežje pa je bila priklopljena že 22. decembra 2011.

Sončna elektrarna Formin; foto: Arhiv DEM

Sončna elektrarna Formin je nameščena na streho strojnice na nosilno konstrukcijo z naklonom 20°, kjer je nameščenih 320 modulov s skupno vršno močjo 80 kWp, in na streho nadstreška z naklonom 13°, kjer je nameščenih 128 modulov s skupno vršno močjo 32 kWp. Elektrarna bo proizvedla 120 MWh električne energije letno in zmanjšala izpust CO2 v ozračje za 86 ton.

Page 9: Casopis Energija - Marec 2012

9

Obnova HE Doblar 1 je v polnem teku

Obnova hidroelektrarne Doblar 1, ki je bila zgrajena leta 1939, zajema postopno zamenjavo treh vertikalnih agregatov s Francisovim gonilnikom in sinhronskim generatorjem ter zamenjavo pomožnih sistemov in naprav obstoječe hidroelektrarne z novo opremo. Prenova elektrarne se je začela leta 2009 in je v polnem teku. Septembra 2011 so se zaključila dela na agregatu 3, ki je v tovarniškem poskusnem obratovanju. Po uspešni zamenjavi tega agregata se dela nadaljujejo na drugem agregatu. Tako so nujna rušitvena gradbena dela že opravljena in v tem času se bo začelo obbetoniranje novega spiralnega ohišja turbine.

Sledilo bo montiranje nove elektro-strojne opreme. Stator, ki so ga izdelali v Končarju, je že postavljen na strojnični plato, rotor in blok transformator bosta v teh dneh dostavljena na delovišče elektrarne. V Soških elektrarnah načrtujejo, da bo zamenjava agregata 2 zaključena julija letos, ko bodo opravljeni prvi zagonski preizkusi. Prvo vrtenje je načrtovano sredi letošnjega avgusta, prva sinhronizacija pa konec avgusta. V septembru 2012 se bo začela menjava zadnjega od treh agregatov.V času prenove agregatov v Doblarju 1 potekajo tudi druge posodobitve, med drugimi večjimi deli je inštalacija nadrejenega regulatorja elektrarne (join controller) – HE Doblar 1 je namreč od leta 1980 dodatno avtomatizirana in kasneje tudi daljinsko vodena. Zamenjava starega regulatorja je nujna zaradi pomanjkanja prostih komunikacijskih poti. V Soških elektrarnah Nova Gorica načrtujejo, da bo celotna prenova elektrarne zaključena sredi prihodnjega leta.

Montaža statorja agregata 2 – zunanjost; foto: Arhiv SENG Montaža statorja agregata 2 – notranjost; foto: Arhiv SENG

Nov blok transformator čaka na transport v elektrarno. Foto: Arhiv SENG

Page 10: Casopis Energija - Marec 2012

10

HE Hubelj – Obnova hidravlike in avtomatike lokalnega vodenja

Zadnje dni decembra 2011 je bila v HE Hubelj zaključena revizija agregata 1, v sklopu katere je bila izvedena tudi obnova opreme lokalne avtomatike in oljetlačnega sistema. HE Hubelj je začela obratovati leta 1931. Za proizvajanje električne energije izkorišča vodni potencial vodotoka Hubelj, ki ga v električno energijo pretvarja s

Agregat št. 2 HE Hubelj; foto: Arhiv SENG

Sistem vodenja s pripadajočima vzbujalnima sistemoma pred obnovo; foto: Arhiv SENG

pomočjo dveh Francisovih turbin s pripadajočima sinhronima generatorjema. Skupna inštalirana moč je 2,3 MW, nazivni pretok 2,80 m3/s in bruto padec 110 metrov.Elektrarna je bila deležna večje posodobitve leta 1994, v zadnjih letih pa so se začele vse pogosteje pojavljati težave s sistemom vodenja, kar je vplivalo na zanesljivost obratovanja in varnost objekta. Predvsem so bili nezanesljivi delovanje start-stop avtomatike, avtomatska regulacija kanalske zapornice, regulacija jalove moči in delovanje nekaterih zaščitnih funkcij turbine. Vzdrževanje sistema je bilo praktično nemogoče zaradi zastarelosti opreme in nedobavljivosti rezervnih delov, zato je bila v Soških elektrarnah sprejeta odločitev za delno obnovo opreme lokalnega vodenja elektrarne. Izdelavo projektne dokumentacije za razpis so zaupali podjetju HSE Invest, poslovna enota Nova Gorica.Obnova obsega zamenjavo opreme v stikalnih blokih obeh agregatov in skupnem stikalnem bloku ter zamenjavo proporcionalnih ventilov na oljetlačnih napravah. Zamenjava električne opreme se izvede do sponk, kar pomeni, da se odstrani večina obstoječe opreme v stikalnih blokih, priključne sponke in kabli do senzorjev in aktuatorjev pa se ohranijo.Za izvedbo obnove je bilo izbrano podjetje Andino – Hydropower Engineering, d. o. o., iz Ljubljane. Dela na agregatu 1 so se začela v začetku decembra in so trajala dobra dva tedna. Na agregatu 1 je bilo treba zaradi dviga delovnega tlaka na oljetlačni

napravi zamenjati tudi servomotor kroglastega zasuna in oljni akumulator, kar je izvedlo podjetje Hydro Hit, d. o. o., iz Ljubljane. Dela na drugem agregatu in skupnem stikalnem bloku se bodo začela v prvem trimesečju letošnjega leta.

Page 11: Casopis Energija - Marec 2012

11

Mehanizirali podgradnjo jamskih prog s pomočjo podajalnika lokov

Premogovnik Velenje že nekaj desetletij posveča veliko pozornosti modernizaciji in uvajanju najnovejših tehnologij pri pridobivanju premoga, ki bi olajšale fizični napor in rudarjem zagotavljale kar največjo varnost pri delu. Za prevoz, prenos in vgradnjo ločnega podporja na pripravskih deloviščih v premogovniku s podzemno eksploatacijo premoga so razvili napravo, ki se imenuje Podajalnik lokov PL08-PV, katerega največji doprinos se odraža pri humanosti in avtomatizaciji delovnega procesa na pripravskih deloviščih. Osnovni sestavni deli podajalnika lokov so nosilna konstrukcija s tekalnimi enotami, roka s prijemalom in hidravlična naprava z regulacijsko črpalko, proporcionalnimi ročnimi krmilniki in hidravličnimi cilindri kot delovnimi elementi. Obratovanje stroja je dovoljeno v temperaturnem razponu mikroklimatskih razmer od –5 do 35 ºC. Za pogon

vožnje služi hidravlični ranžirni maček, ki ga poganja črpalka s podajalnika pri enojnem pogonu, v primeru dvojnega pogona za naklone do ±12 ° pa se drugi pogon – ranžirni maček – krmili iz skupnega krmilnega ventila, ranžirni maček pa ima svoj agregat – pogon. »Podajalnik lokov je plod razvoja lastnega znanja. V prvih dveh letih obratovanja in preizkušanja je pokazal določene pomanjkljivosti, ki pa smo jih že uspešno odpravili. Pripravljamo tudi tehnične rešitve za daljinsko upravljanje stroja, kar je predvideno v letu 2012,« je povedal Simon Dobaj, vodja oddelka Tehnološke priprave strojnih naprav, ki je pohvalil dobre rezultate delovanja naprave. V Premogovniku Velenje so trenutno v uporabi trije podajalniki lokov PL08-PV, in sicer na pripravskih deloviščih št. 9, 7 in 13. Še en takšen podajalnik lokov bodo na pripravsko delovišče št. 4 montirali v začetku prihodnjega leta. Inovatorji projekta Mehanizirana podgradnja jamskih prog s pomočjo podajalnika lokov PL08-PV, ki je prilagojen potrebam uporabnikov pri izdelavi jamskih prog, so bili Simon Dobaj, Bojan Jezernik, Dušan Čižmek, Franjo Mazaj, Miran Skledar, Bogomir Trebičnik, Anton Kotnik in Iztok Navršnik. Za napravo so v SAŠA regiji letos prejeli tudi srebrno priznanje za najboljšo inovacijo. Premogovnik Velenje, ki z razvojem novih tehnologij vse uspešneje prodira tudi na tuje trge, je Podajalnik lokov PL08-PV predstavil na mednarodnem sejmu ZEPS oktobra lani v Zenici v Bosni in Hercegovini.

V Premogovniku Velenje so mehanizirali podgradnjo jamskih prog s pomočjo podajalnika lokov. Foto: Arhiv PV

Page 12: Casopis Energija - Marec 2012

12

Drobilnik premoga PV-HTZ že v jami na pripravskem delovišču št. 13

Premogovnik Velenje v sklopu projekta Modernizacija procesov na pripravskih deloviščih vgrajuje drobilnike premoga PV-HTZ v odvozni sistem za nemoten transport in avtomatiziranje odvoza premoga. Drobilnik premoga PV-HTZ, ki je prilagojen za drobljenja premoga (lignita) na pripravskih deloviščih, se od ponedeljka, 12. decembra 2011, že nahaja na pripravskem delovišču št. 13, ki izdeluje bodočo dostavno progo odkopa G3/C v severnem delu jame Preloge, deluje brez težav in omogoča lažji ter varnejši transport premoga iz jame. Drobilnik je plod znanja in skupek inovativnih idej ter primer dobre prakse sodelovanja med Premogovnikom Velenje in HTZ Velenje ter domačimi in tujimi strokovnjaki.Omenjeni drobilnik je prilagojen za drobljenja velikih kosov premoga na manjše na pripravskih deloviščih, kar omogoča lažji in varnejši transport. Vgrajen je v sklopu obstoječega verižnega transporterja DVT 470. Premog se drobi v manjše kose velikosti približno 160–200 mm in večje, kar posledično omogoča lažji transport. Drobilnik je kompaktne izvedbe in optimalnih gabaritov, kar je doseženo z vgradnjo

elektromotorja v drobilni valj, in je zelo primeren za uporabo na pripravskih deloviščih. Zasnova pretočnega drobilnika temelji na direktnem pogonu ter vgrajenem elektromotorju v drobilnem valju. Prenos vrtenja na drobilni valj poteka preko planetnega reduktorja z varovalno gredjo. Z obratovalnimi omejitvami in inovativnimi idejami sta zmanjšani teža in višina drobilnika, zagotovljeni so preprost transport, montaža in vzdrževanje. »Drobilnik od vgradnje naprej do zdaj deluje brezhibno. V sklopu prvih dni obratovanja praktično na delovišču določamo najbolj optimalen mikropoložaj v progi glede na pogon verižnega transporterja in napredovalni stroj,« je povedal Ivan Pohorec, vodja Proizvodnega področja in glavni tehnični vodja Premogovnik Velenje. »Drobilnik se bo v skladu z napredovanjem pripravskega delovišča premikal, praviloma vsakih 120–150 metrov oziroma enkrat mesečno. Cilj avtomatizacije pripravskega odvoza premoga je zmanjšanje stroškov proizvodnje, saj posledično z enega mesta upravljamo z do petimi transportnimi napravami in smo prihranili do tri strežniška delovna mesta, ki bodo racionalno reorganizirana. Pogoj za avtomatizacijo pa je ustrezna velikost posameznih kosov premoga, da se ti ne ustavljajo ne presipih in jih ne zamašijo.«

Drobilnik premoga PV-HTZ je že v jami na pripravskem delovišču št. 13. Foto: Arhiv PV

Nakopali več kot 4 milijone ton premoga

Premogovnik Velenje je zaključil obratovanje v letu 2011, ki je bilo v proizvodnem in poslovnem smislu uspešno. V Premogovniku Velenje so v letu 2011 nakopali nekaj več kot štiri milijone 66.500 ton odkopanega premoga. Povprečna kurilna vrednost je znašala 11,067 GJ/tono. Stanje deponije ob

koncu leta je znašalo približno 424 tisoč ton, kar je zagotovilo zadostne količine premoga za potrebe TEŠ tudi v dela prostih dneh med božičem in novim letom. Izdelanih je bilo tudi več kot sedem km jamskih prog in ostalih podzemnih prostorov.

Page 13: Casopis Energija - Marec 2012

13

Vstopna stran Blok 6; www.te-sostanj.si/blok6

Prenovljena spletna stran

V novembru so prenovili spletno stran TEŠ in uvedli tudi podstran Blok 6, kjer lahko najdete vse aktualne informacije v zvezi z gradnjo nadomestnega bloka 6.

Vstopna stran TEŠ; www.te-sostanj.si

Dela na nadomestnem bloku Gradnja nadomestnega bloka 6 poteka po načrtih; kljub ekstremno nizkim temperaturam v januarju in februarju dela potekajo skoraj nemoteno. V začetku februarja je višina hladilnega stolpa dosegla že 92 metrov, končna višina bo 157 metrov. Aktivno napreduje tudi gradnja kotlovnice, bunkerskega dela, strojnice in južnega stolpa, v katerem bo vgrajeno dvigalo in omogočen dostop na različne nivoje objekta. 15. februarja so na gradbišče prišli delavci podjetja Alstom in predvidoma sredi marca bodo začeli montažo glavne jeklene konstrukcije kotla. Izbrana pa je tudi že končna vizualna podoba nadomestnega bloka 6, ki je predstavljena v nadaljevanju.

Proizvodnja v januarju

Hladilni stolp nadomestnega bloka 6 raste. Foto: Arhiv TEŠ (6. februar 2012)

Januarja 2012 so v TEŠ proizvedli 391 GWh, v omrežje pa oddali 344 GWh električne energije, kar je 57 GWh ali 1,52 odstotka več od načrtovanega po poslovnem načrtu. 322 GWh je bilo proizvedenih iz premoga in 22 iz zemeljskega

plina. Toplotne energije so oddali 55 GWh. Za to proizvodnjo so porabili 391.259 ton premoga in 6,3 milijona Sm3 zemeljskega plina.

Page 14: Casopis Energija - Marec 2012

14

Pogled na kotlovnico, ki je za zdaj še na višini 0, končna višina bo znašala 126 m. Desno bunkerska stavba, katere končna višina bo 52 m, v začetku februarja pa je znašala 39 m. Foto: Arhiv TEŠ

Preko južnega stolpa (vgrajeno dvigalo), katerega končna višina bo 134 m (trenutno je 126 m), se bo dostopalo na različne nivoje objekta. Foto: Arhiv TEŠ

Glavna jeklena konstrukcija kotlovnice je že prispela v Velenje. Foto: Arhiv TEŠ

Predvidena končna zunanja podoba TEŠ z nadomestnim blokom 6 leta 2014. Fotomontaža: TEŠ

Page 15: Casopis Energija - Marec 2012

15

Gradbišče TEŠ 6 je bilo 15. februarja

predano Alstomu

V Termoelektrarni Šoštanj je 14. februarja potekal sestanek s podjetjem Alstom, dobaviteljem glavne tehnološke opreme za blok 6. Predstavniki investitorja in podjetja Alstom so si ogledali gradbišče in ugotovili, da je pripravljeno za začetek montaže primarne jeklene konstrukcije.V skladu s terminskim načrtom je 14. februarja v TEŠ potekal ogled gradbišča, kjer se bo montirala primarna jeklena konstrukcija TEŠ 6. Alstom je ob tem izrazil zadovoljstvo, da je gradbišče ustrezno pripravljeno za nadaljevanje del. Gradbišče je bilo tako v skladu s pogodbenimi določili 15. februarja predano Alstomu, ki je začel priprave za montažo. Mag. Simon Tot, direktor TEŠ, je ob tem poudaril, da so vložili veliko naporov za zmanjšanje začetne zamude, ki je nastala zaradi pridobivanja soglasij in dovoljenj. »V zadnjem času smo se, kljub izjemno težkim vremenskih razmeram, držali začrtanih časovnih rokov, za kar gre zahvala projektni skupini bloka 6 ter vsem izvajalcem, ki so izvajali dela na gradbišču nadomestnega bloka 6.« Predstavnikom Alstoma je bila na sestanku predstavljena Koalicijska pogodba o sodelovanju v Vladi Republike Slovenije za mandat 2012–2015, ki opredeljuje podporo izgradnji nadomestnega bloka 6. Seznanjeni so bili tudi z vložitvijo Zakona o poroštvu v parlamentarni postopek s strani članov Parlamenta RS. Glede na to, da je Vlada šele 13. februarja začela polno delovati, so predstavniki Alstoma trenutno stanje sprejeli z razumevanjem. Soglasja za začetek priprave na montažo sekundarne jeklene konstrukcije TEŠ Alstomu še ni izdal, saj bo pred odločitvijo seznanil ministrstvo, pristojno za energetiko, z ustreznimi informacijami in dejstvi ter počakal na uradno stališče Vlade RS.

Malo za šalo, malo zares. Tako je bila videti snežna skulptura Nadome-stni blok 6 na prireditvi 20. Gradovi kralja Matjaža konec januarja v Črni na Koroškem. Foto: Tadej Pogorevc

Poroštvo da, a s pogoji

Vlada Republike Slovenije se je na 3. redni seji, 23. februarja, odločila državnemu zboru predlagati, da potrdi predlog zakona o poroštvu za nadomestni blok 6 TEŠ, po katerem bi država jamčila za 440 milijonov evrov vredno posojilo EIB, a pod določenimi pogoji. Pred odobritvijo poroštva v državnem zboru mora Termoelektrarna Šoštanja, po pojasnilih ministra za infrastrukturo in prostor Zvonka Černača opraviti pogajanja z vsemi dobavitelji s ciljem znižanja vrednosti iz NIP 4 in jih čim bolj približati vrednostim iz NIP 3, pri čemer morajo biti v končni vrednosti zajeti vsi potrebni stroški. Premogovnik Velenje in Termoelektrarna Šoštanj morata tudi skleniti dolgoročno pogodbo o dobavi premoga po najvišji ceni 2,25 evra za GJ. Prav tako je pogoj, da se projekt konča po terminskem načrtu, poleg tega pa je potrebno izpolniti vse pogoje za doseganje donosnosti projekta v skladu s sektorsko politiko za področje energetike ter zagotavljati znižanje emisij CO2 iz NIP 4. Vsi navedeni pogoji morajo biti vključeni v pogodbo med državo in Termoelektrarno Šoštanja, ki mora biti sklenjena pred odobritvijo državnega poroštva.

Page 16: Casopis Energija - Marec 2012

16

Blok 4 – 125 MW

Prvič v 43 letih delovanja je TET v sistem oddal več kot 670 GWh energije. Pri tej proizvodnji so porabili 447.329 ton premoga iz RTH s povprečno kurilno vrednostjo 11,94 GJ/tono, 78.490 ton premoga iz Velenja s povprečno kurilno vrednostjo 10,71 GJ/tono in 87.061 ton češkega premoga, katerega povprečna kurilna vrednost je znašala 16,04 GJ/tono. V preteklih letih so z vlaganji v posodobitve povečali izkoristek s približno 32 na 34,6 odstotka. Ostala so samo še vlaganja v kotel. V TET proizvedejo približno šest odstotkov porabljene električne energije v Sloveniji in hkrati zagotavljajo stabilnost elektroenergetskega omrežja na tem področju. Za tako ugodne proizvodne rezultate sta zaslužna skoraj stoodstotna zanesljivost obratovanja kot posledica kakovostnega obratovanja in vzdrževanja ter ugodno elektroenergetsko stanje.

Plinsko-parna elektrarna

Za potrebe terciarne rezerve obratujejo tudi s plinskima blokoma 1 in 2 skupne moči 62 MW. V letu 2011 so tako proizvedli več kot 1 GWh električne energije in tudi s tem prispevali k stabilnosti elektroenergetskega omrežja v

Sloveniji. Zadnji zagoni so potekali v šestem tednu tega leta, v kritičnih trenutkih.Za novo plinsko elektrarno moči 150 do 180 MW je državni prostorski načrt (DPN) v zaključni fazi. Na podlagi zaključne javne obravnave tega akta sta MOP in MG zavzela stališča do prejetih pripomb, ki so bile v javni obravnavi do sredine februarja 2012. Prejeli pa so že pozitivno mnenje Ministrstva za zdravje, kar pomeni da nova enota ne bo imela negativnega vpliva na zdravje ljudi in na kakovost zunanjega zraka.

Hidroelektrarne na srednji Savi – SRESA

V TET, kjer je tudi sedež družbe SRESA, na področju hidroenergije ne mirujejo. Pobuda za DPN za HE Renke, HE Trbovlje in HE Suhadol je bila od 3. januarja do 6. februarja 2012 v javni obravnavi in objavljena na spletni strani MOP. Ta je pozval občine, naj podajo smernice z vidika izvajanja lokalnih javnih služb in skladno z razvojnimi interesi v območju, ki se ureja, ter z DPN za omenjene tri hidroelektrarne na srednji Savi. Na podlagi sklepa župana Občine Trbovlje je bila imenovana komisija, katere namen je priprava izhodišč in oblikovanje smernic z upoštevanjem vseh razvojnih vidikov gospodarskih družb, lokalnih javnih služb in krajevnih skupnosti na območju, ki se bo urejalo s prostorskim aktom. Komisija, katere član je tudi TET, bo pripravila predlog in utemeljitev vseh predlaganih smernic, ki naj bi se upoštevale pri načrtovanju HE na srednji Savi. Občina pa bo po dokončni uskladitvi in potrditvi na občinskem svetu in v sodelovanju z OREZ smernice posredovala na MOP.

Novi korporativni oglas TET

Page 17: Casopis Energija - Marec 2012

17

Lisičke in lisjaki skupine HSE so se zbrali na PohorjuTokratne zimske športne igre družb skupine HSE je organizirala družba HSE Invest na mariborskem Pohorju v soboto, 4. februarja. Niti nenaklonjeno vreme (megla, sneženje in veter) ni moglo uničiti tekmovalnosti, prijetnega vzdušja in dobre volje.

Pomerili smo se v treh starostnih kategorijah za ženske in štirih starostnih kategorijah za moške v veleslalomu in eni starostni kategoriji za ženske ter dveh za moške v deskanju. Zmagovalke treh veleslalomskih kategorij za ženske so Anita Jerman, Jerneja Kemperle in Jožica Peterlin. V štirih moških veleslalomskih kategorijah so bili zmagovalci Matej Bradaškja, Zdenko Pesjak, Silvester Jeršič in Franc Sinkar. Pri deskanju je med ženskami slavila Nina Jeznik, med moškimi pa Matej Skornšek in Simon Lampret. Zmagovalci letošnjih zimskih iger so, tako kot lani, kolegi iz Premogovnika Velenje z zbranimi 265 točkami, drugo mesto so zasedli zaposleni iz Soških elektrarn Nova Gorica z zbranimi 250 točkami, tretje pa športniki iz Dravskih elektrarn Maribor, ki so le za točko zaostali za drugouvrščenimi.

MESTO EKIPA ŠT. TOČK

1. PV 265

2. SENG 250

3. DEM 249

4. TET 239

5. HESS 160

6. HSE 156

7. TEŠ 154

8. HSE INVEST 114

Pozdravni govor mag. Mirana Žgajnerja, direktorja HSE Investa, organizatorja iger

› F

OT

OR

EP

OR

TA

ŽA

: Z

IMS

KE

IG

RE

SK

UP

INE

HS

E

Besedilo in fotografije: ŠD HSE in HSE Invest

Page 18: Casopis Energija - Marec 2012

18

› P

RE

DS

tA

VL

JA

MO

Lisjak na progi

Lisička na progi

Page 19: Casopis Energija - Marec 2012

19

› P

RE

DS

tA

VL

JA

MO

Zmagovalni lisjaki Zmagovalne lisičke

Člani športnega društva HSE Invest

Prijetna glasba in dobra družba

Page 20: Casopis Energija - Marec 2012

20