97

70

35

26

66

01

8

73 let Gorenjski časnik od leta 1947Prvi predhodnik tednika Gorenjec leta 1900

TOREK, 28. januarja 2020

Leto LXXIII, št. 8, cena 1,85 EUR Odgovorna urednica: Marija Volčjak Časopis izhaja ob torkih in petkih info@g-glas.si www.gorenjskiglas.si

AKTUALNO

V Lonu nova dokapitalizacijaSkupščina Hranilnice Lon je pod-prla možnost nove dokapitalizaci-je v višini 7,5 milijona evrov. Kitaj-ski poslovnež Kai Dai, preko skla-da KPG večinski lastnik Lona, pa zagotavlja, da gre za dolgoročno naložbo.

3

GORENJSKA

Na cesto čakajo desetletja Za letos je načrtovana gradnja nove cestne povezave na regional-no cesto Kranj–Preddvor. Za od-sek Britof–Hotemaže je namenje-nih 5,3 milijona evrov, začetek gradnje pa je predviden po prido-bitvi gradbenega dovoljenja.

5

GORENJSKA

Veliko skalo zadržala mrežaNad naseljem Na Plavžu v Žele-znikih je prišlo do skalnega podo-ra. Proti hišam se je skotalila pet ton težka skala, a jo je k sreči zadr-žala lovilna mreža. Pobočje si bo ogledal geolog, ki bo podal mne-nje glede ogroženosti naselja.

6

ZADNJA

Izbruhi viroz v šolahSezona akutnih okužb dihal in gri-pi podobnih bolezni se bliža vr-huncu, veliko bolnih je zlasti med otroki. V nekaterih šolah v posa-meznih razredih manjka tudi polo-vica učencev. Na Bledu so denimo zaradi velikega števila bolnih mo-rali prestaviti šolo v naravi.

24

VREME

Danes bo oblačno s padavi-nami. Jutri se bo zjasnilo. V četrtek bo sprva precej ja-sno, popoldne bo oblačnost začela naraščati.

–1/8 °Cjutri: zjasnilo se bo

Urša Peternel

Lesce – Pred mostom čez reko Savo iz Lesc proti Bledu so pred dnevi začeli graditi nov kamp, ki bo nosil ime River Camping Bled. Prve goste naj bi sprejel že 1. ju­nija, ko naj bi bila zaključena prva faza ureditve. Kamp bo odprt do konca septembra, nato pa bodo začeli izvaja­ti dodatna gradbena dela, ki naj bi bila končana do apri­la 2021, ko naj bi goste ob ponovnem odprtju pričaka­la obogatena ponudba. In­vestitor je zasebno podjetje Kamp turizem iz Ljubljane.

Začeli so graditi River Camping BledZačenja se prva faza ureditve novega kampa med Lescami in Bledom, goste naj bi sprejeli že 1. junija. V sklopu kampa bodo uredili tudi nadstandardne alpske hišice, ogrevan zunanji bazen, tematski otroški park in kolesarski poligon. Ob Savi bo urejena prodnata plaža s kotički za poležavanje.

Pred mostom čez Savo med Lescami in Bledom so začeli graditi nov kamp. Dovoz je urejen iz krožišča pod golfskim igriščem. / Foto: Gorazd Kavčič

Priloga:

loški glas44. stran

Vilma Stanovnik

Kranj – Minuli konec tedna je bil znova športno obar­van. Na Pokljuki so nastopi­li najboljši biatlonci in bia­tlonke na svetu, z različnih prizorišč pa smo dobivali ve­sti o odličnih rezultatih na­ših tekmovalk in tekmoval­cev. Novo sezono je že v pe­tek odlično začel naš najbolj­ši telemark smučar, Kranj­čan Jure Aleš, ki je na sprin­tu v Pralognan la Vanoise­ju osvojil drugo mesto. Dru­go mesto je na klasičnem

sprintu za svetovni pokal v nemškem Oberstdorfu mi­nulo nedeljo osvojila smu­čarska tekačica Anamari­ja Lampič iz Valburge, ki je tako še povečala prednost v skupnem seštevku sprinter­skega svetovnega pokala. S tretjim mestom so se v sobo­to na ekipni tekmi svetovne­ga pokala v Zakopanih izka­zali tudi naši smučarski ska­kalci. Odmevna je bila tudi vest, da si je na maratonu v Dubaju naš slepi maratonec Sandi Novak pritekel normo za paraolimpijske igre.

Novi uspehi naših športnikov

Danica Zavrl Žlebir

Kranj – Po letu in pol na čelu vlade je včeraj odstopil Mar­jan Šarec in napovedal, da bo svojo odstopno izjavo še isti dan poslal v državni zbor. Kot je pojasnil, s to vlado ne more doseči ničesar, zato se mu zdi najbolj pošteno, da pride do predčasnih voli­tev. Dejal je, da s 13 poslan­ci in s sedanjo koalicijo pri­čakovanj ljudi ta trenutek ne more izpolniti. Omenil je več pomembnih projek­tov in strukturnih reform, ki jih s trenutnim razmer­jem v koaliciji ni mogoče

izvesti. Vlada je že od začet­ka delovala kot manjšinska, z zunanjo partnerico, stran­ko Levica. Ta je pri nekate­rih pomembnih projektih ni več podprla, tako denimo pri proračunih za leto 2020 in 2021, nato pa tudi pri ime­novanju kohezijske minis­trice Angelike Mlinar.

Po Šarčevih besedah naj bi ljudje na predčasnih voli­tvah povedali, ali mu še zau­pajo. Ob včerajšnjem odsto­pu je tudi povedal, da se je o možnosti skupnega nasto­pa na volitvah pogovarjal s predsednikom stranke SMC Zdravkom Počivalškom,

partnerstvo pri nastopu na volitvah je ponudil tudi lo­kalnim listam, iniciativam in drugim, ki bi želeli sodelova­ti z njim.

Ob napovedi odstopa je Ša­rec povzel delo vlade, ki jo je že na začetku čakalo veli­ko problemov, v poldrugem letu pa je »prekrmarila mno­ge čeri«. Kot dosežek je ome­nil dogovor s sindikati jav­nega sektorja, kar je poma­galo tudi pri uresničitvi cilja uravnoteženih javnih financ. Uspešni so bili še na nekate­rih področjih.

Premier Marjan Šarec odstopilVčeraj je odstop s položaja predsednika vlade napovedal Marjan Šarec, češ da z zdajšnjo koalicijo ne more izpolniti pričakovanj. Pozval je tudi k čimprejšnjim predčasnim volitvam.

Pred letom in pol so nazdravljali ob nastanku Šarčeve vlade, zdaj odstopajo tako Marjan Šarec kot ministra Bertoncelj (v ozadju) in Erjavec. /Foto: Gorazd Kavčič43. stran

2 Gorenjski glastorek, 28. januarja 2020

V soboto, 1. februarja 2020, ob 10. uri si lahko ogledate čarov-niško predstavo Čarovnik Nik. Navihana predstava bo nasme-jala male in velike otroke, njihove starše, babice in dedke. Ča-rovnik Nik se pripravlja na največji nastop v svojem življenju. Svoje čarovniške trike bo moral pokazati pred samim kraljem. A kaj, ko kralj Straško Grozni velja za neusmiljeno občinstvo! Ali bo čarovniku Niku uspelo odnesti celo glavo in morda celo čarovniško kapo? Za vse dodatne informacije smo na voljo na številki 040 366 366 ali na info@otroske-predstave.si. Naroč-niku Gorenjskega glasa bomo podarili dve vstopnici za eno od predstav v Cerkljah ali na Kokrici v sezoni 2019/2020. Nagra-dno vprašanje: Kako je ime čarovniku, ki nastopa v tokratni predstavi? Odgovore s svojimi podatki pošljite do ponedeljka, 3. februarja 2020, na naslov: Gorenjski glas, Nazorjeva ulica 1, 4000 Kranj ali na koticek@g-glas.si.

Otroška predstava Čarovnik Nik v Kulturnem hramu Ignacija Borštnika

Februarja na male zaslone prihaja nova izvirna sloven-ska kriminalno-romantična televizijska serija V imenu ljudstva, ki snov jemlje iz ak-tualnih družbenih razmer in z njimi povezanih anomalij. Sedemindvajsetletna Nika (Ajda Smrekar) je zaključila študij prava in namerava svo-jo odvetniško kariero graditi v ugledni odvetniški pisarni Krt. Skozi nenavadno smrt inšpek-torja Novaka se sproži odstira-nje skrivnosti, ki jo vodijo na pot spoznanja. Prvi del nove nadaljevanke si oglejte v nedeljo, 2. februarja 2020, ob 20. uri na prvem programu Televizije Slo-venija. RTV Slovenija podarja trem naročnikom Gorenjskega glasa rokovnik in zgoščenko Simfoničnega orkestra RTV Slo-venija. V žrebu boste sodelovali, če boste pravilno odgovorili na vprašanje: Kako je ime igralki, ki igra glavno vlogo v novi seriji V imenu ljudstva? Odgovore s svojimi podatki pošljite do ponedeljka, 3. februarja 2020, na naslov: Gorenjski glas, Nazorjeva ulica 1, 4000 Kranj, ali na koticek@g-glas.si

V imenu ljudstva – nova izvirna slovenska nadaljevanka

Darilo

ww

w.g

oren

jski

glas

.si

izžrebanemu naročniku časopisa

Knjigo prejme RAJKO BELEHAR iz Šenčurja.

KO TI ČEK ZA NA ROČ NI KE

AKTUALNO info@g-glas.si

Dr. Jurij Kurillo

Kranj – Virusi so zelo drobni mikroorganizmi, ki so zgra-jeni zelo preprosto – bistve-na je središčna oksiribonu-kleinska ali dezoksiribonu-kleinska kislina (RNA ali DNA). Lahko se razmnožu-jejo zgolj v živih celicah go-stitelja. Mnogi povzročajo obolenja rastlin in živali. Za-nje je značilno, da se pogos-to pojavljajo z genetskimi (dednostnimi) sprememba-mi in tako menjajo svoj uči-nek na žive celice in njihov imunski sistem. Rezervo-ar najrazličnejših virusov so mnoge živalske vrste, od ko-der lahko pod posebnimi po-goji preidejo tudi na človeka. Z drugimi besedami: pato-loški virusi lahko povzročijo znova in znova »nove«, lju-dem nevarne bolezni.

V enajstmilijonskem ki-tajskem mestu Vuhan se je lanskega decembra pojavi-la »skrivnostna« bolezen di-hal s pljučnico, ki se je zače-la širiti po vsej državi in je do 25. januarja tam zbolelo 830 oseb, 26 pa jih premini-lo. Bolezen se zelo naglo širi – radijska poročila govorijo 27. januarja že o tri tisoč obo-lelih in devetdeset umrlih.

Po podatkih mednarodne naravoslovne revije Natu-re so virologi ugotovili, da to obolenje povzroča nov vi-rus (s šifro 2019-nCoV) iz družine koronavirusov, ka-mor sodi tudi zloglasni virus SARS, povzročitelj t. i. hude-ga akutnega dihalnega sin-droma (angl. Severe Acute Respiratory Syndrom). Ta je med letoma 2002 in 2003 pomoril na stotine ljudi po vsem svetu. V družino koro-navirusov spadajo tudi mno-gi povzročitelji manj nevar-nih prehladnih obolenj.

Vir okužbe: tržnica eksotičnih živali v Vuhanu na Kitajskem

Prvi bolniki v Vuhanu so sicer obiskovali tamkajšnjo znano tržnico za eksotične živali (tudi ilegalno uvože-ne) ali bili celo tam zaposle-ni. Tam so se v tesnih in za-nemarjenih kletkah drenja-le vse mogoče vrste, od hrčk-ov do kač. Kitajski virologi so sprva domnevali, da je virus prešel na ljudi od določene vrste kač, vendar se je pozne-je izkazalo, da je prenos mo-goč samo z nekega sesalca. Najprej je bilo videti, da se virus prenaša na ljudi zgolj od okuženih živali, kmalu pa se je pokazalo, da je mo-goč tudi prenos z bolnika na

zdravega človeka, saj so med njimi tudi zdravstveni delav-ci; dva kitajska zdravnika sta že tudi umrla.

Kitajske oblasti so ob novi epidemiji strogo ukrepale: Od 23. januarja je prepove-dan ves letalski, železniški in drug promet v Vuhan in iz njega. Zaustavljen je lokalni promet z avtobusi in podze-mno železnico; 24. januarja so podobni ukrepi prav tako prizadeli sedemdeset kilo-metrov oddaljeni sedemmi-lijonski Huanggang. Svojo železniško postajo je zaprl tudi bližnji Ezhou. Po zad-njih poročilih so omejitve prometa uvedli še drugod po Kitajski. Vsem prebivalcem priporočajo nošenje obra-znih zaščitnih mask in roka-vic, ki jih je zato ponekod že zmanjkalo, čeprav se je nji-

hova cena neznansko dvig-nila. Ker je v samem Vuha-nu zaradi številnih bolnikov že zmanjkalo postelj, so pok-licali na pomoč vojsko, da postavi začasne bolniške šo-tore, zelo pospešeno pa tudi gradijo novo bolnišnico. Vse kitajske turistične agencije,

doma in v tujini, so začasno ustavile prodajo turističnih aranžmajev za njihovo drža-vo. Ob kitajskem novem letu bi lahko tudi tisoči njihovih državljanov preplavili svet.

Hitro širjenje po svetu

Ta »kitajska« bolezen se hitro širi, tako da prihajajo že med pisanjem tega član-ka (25. januarja) nepresta-no podatki o novih okužbah domala po vsem svetu. Pri-zaneseno ni niti Evropi, saj so pravkar sporočili, da sta se tam že pojavila dva bol-nika, eden v Parizu, drugi v Bordeauxu; oba sta se vrni-la iz Kitajske in eden od njih prav iz Vuhana. Pojavil pa se je še tretji francoski bol-nik. Okužbe z novim viru-som so ugotovili tudi v ZDA. Ameriški center za nadzor

in preprečevanje bolezni (CDC) je objavil, da so prve-ga bolnika v Združenih dr-žavah ugotovili 21. januarja letos. Gre za tridesetletnega moškega, ki se je pred krat-kim vrnil iz Kitajske. Druga pa je bila 24. januarja šestde-setletna ženska, ki je domov

pripotovala naravnost iz Vu-hana. Tako so Združene dr-žave postale prvo žarišče bo-lezni zunaj azijskega ze-mljepisnega prostora. Si-cer so ugotovili okužbe z no-vim koronavirusom še na Ja-ponskem in Filipinih, v Juž-ni Koreji, na Tajvanu in Taj-skem, v Vietnamu, Savdski Arabiji, Singapurju, Hon-gkongu, Macau in Nepa-lu. Pojavil se je v Avstraliji, ki je posebno priljubljen cilj kitajskih turistov. Čeprav je zajetih kar precej držav, se v Svetovni zdravstveni organi-zaciji (WHO) za zdaj še niso odločili, da bi širjenje bolez-ni po svetu proglasili za pan-demijo, saj to še ni »nevar-nost za javno zdravje, ki je mednarodnega pomena«. Tudi evropske zdravstvene oblasti skušajo na enak na-čin pomiriti prebivalstvo.

Ob teh dogodkih priporo-čajo na našem Inštitutu za javno zdravje predvsem cep-ljenje prebivalstva proti gri-pi, saj ima nova bolezen po-dobne simptome in bi tako zdravnik pri tako cepljenem bolniku lahko izključil gri-po. Pojavijo se namreč vro-čina, kašelj in oteženo diha-nje. Za prenos nove bolezni je nevarno tudi to, da okuže-ni izloča bolezenske klice že med inkubacijo, ki naj bi tra-jala okrog deset dni.

Znanstveniki po svetu ta čas hitijo z raziskavami skrivnostnega virusa, da bi predvsem ugotovili njego-ve genetske lastnosti, obe-nem pa bi tako odkrili nje-gov izvor in poti širjenja. Ne nazadnje poskušajo iznaj-ti tudi primerno zdravilo za obvladovanje nove bolezni. Upajmo, da se jim bo to tudi kmalu posrečilo!

Skrivnostni »kitajski« virusV kitajskem mestu Vuhan se je lanskega decembra pojavila »skrivnostna« bolezen dihal s pljučnico, ki se je začela širiti po vsej državi, tako da je do 25. januarja tam zbolelo 830 oseb, 26 pa jih je preminilo. Bolezen se zelo naglo širi – radijska poročila govorijo 27. januarja že o tri tisoč obolelih in devetdeset umrlih.

Prebivalci Vuhana se skušajo pred novo nalezljivo boleznijo zavarovati z obraznimi maskami. / Foto: STR/EPA

Elektronskomikroskopska fotografija koronavirusa, ki je dobil ime po značilni kronasti obrobi / Foto: Eye of Science

V nagradni igri, ki je bila objavljena 17. januarja 2020, prejmejo zgoščenko Simfoničnega orkestra RTV Slovenija Štefka Polak iz Šenčurja, Francka Balanč iz Cerkelj in Mateja Resman z Zgornjega Jezerskega. V nagradnih igrah, ki sta bili objavljeni 21. januarja 2020, prej-me dve vstopnici za eno od predstav v Cerkljah, Radomljah ali na Kokrici v sezoni 2019/2020 Romana Schauer z Visokega, šipkovo olje Yanumi pa Ivan Hrkač iz Ljubljane. Nagrajencem čestitamo!

Nagrajenci

3Gorenjski glastorek, 28. januarja 2020 AKTUALNO info@g-glas.si

ODGOVORNA UREDNICA

Marija Volčjak

NAMESTNIKA ODGOVORNE UREDNICE

Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir

UREDNIŠTVONOVINARJI - UREDNIKI:

Marjana Ahačič, Maja Bertoncelj, Alenka Brun, Igor Kavčič, Suzana P. Kovačič, Jasna Paladin, Urša Peternel, Mateja Rant,

Aleš Senožetnik, Vilma Stanovnik, Ana Šubic, Simon Šubic, Ana Volčjak Aleksič, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir;

stalni sodelavci: Jože Košnjek, Milena Miklavčič, Miha Naglič

OBLIKOVNA ZASNOVA

Jernej Stritar, IlovarStritar, d. o. o.

TEHNIČNI UREDNIK

Grega Flajnik

FOTOGRAFIJA

Tina Dokl, Gorazd Kavčič

OGLASNO TRŽENJE

Marjan Potočnik, Mateja Žvižaj

GORENJSKI GLAS (ISSN 0352-6666) je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino. Ustanovitelj in izdajatelj: Gorenjski glas, d. o. o., Kranj / Direktorica: Marija Volčjak / Naslov: Nazorjeva ulica 1, 4000 Kranj / Tel.: 04/201 42 00, faks: 04/201 42 13, e-pošta: info@g-glas.si; mali oglasi in osmrtnice: tel.: 04/201 42 47 / Delovni čas: ponedeljek, torek, četrtek od 8. do 16. ure, sreda od 8. do 17. ure, petek od 8. do 15. ure sobote, nedelje in prazniki zaprto. / Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 19.000 izvodov / Redne priloge: Vikend, Letopis, Slovenske počitnice in dvajset lokalnih prilog / Tisk: Delo, d. o. o., Tiskarsko središče / Naročnina: tel.: 04/201 42 41 / Cena izvoda: 1,85 EUR, redni plačniki (fizične osebe) imajo 10 % popusta, polletni 20 % popusta, letni 25 % popusta; v cene je vračunan DDV po stopnji 5 %; naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do pisnega preklica, ki velja od začetka naslednjega obračunskega obdobja / Oglasne storitve: po ceniku; oglasno trženje: tel.: 04/201 42 48.

KOMENTARMateja Rant

V miru in tišini

Človekovo poseganje v okolje se nam že vrača v obliki podnebnih spre-

memb, ki spreminjajo tudi naš način življenja. A naše pose-ganje v okolje ne vpliva le na življenje ljudi, ampak tudi na življenje nič krivih prostožive-čih vrst živali, saj se jim krči njihov življenjski prostor.

Na življenjski prostor ži-vali vse bolj vplivamo tudi s spremenjenimi navadami, saj človek vedno bolj množično obiskuje tudi predele, v katere so včasih zašli le redki. Če je bil nekoč obisk najvišjih vr-hov prihranjen le za največje zanesenjake, ki so se v visoko-gorje odpravili z veliko mero spoštovanja do vsega, kar jih je obkrožalo, danes celo na našo najvišjo goro, Triglav, vodi prava romarska pot. Poleti se planinci nanj vzpenjajo do-besedno v vrsti, ne tako redko povsem neustrezno opremljeni, kar je jasen znak, da ne vedo, v kaj se podajajo. Vse bolj mno-žičnemu obisku so se prilago-dile tudi nekatere planinske koče, ki so po definiciji zave-tišča za planince, a se mnoge spreminjajo v prave restavracije s ponudbo, ki jim jo najbrž za-vida tudi kakšen lokal v dolini. In je to za marsikoga potem še dodatna motivacija za obisk gora, kar je povsem v nasprotju z razlogi, zaradi katerih smo se včasih odpravljali v hribe – da bi uživali v miru in tišini. Tak naval tudi na območja, ki sodijo med varovana, pa že vpliva na rastlinske in živalske

vrste, ki nimajo miru niti v času parjenja, kar bi jih lah-ko pripeljalo na rob izumrtja. Zato v javnem zavodu TNP v prihodnjih treh letih načrtuje-jo vzpostavitev 19 mirnih ob-močij z namenom varovanja aktivnih visokih barij, divjega petelina in belke. Vzpostavlja-nje mirnih območij bodo letos začeli na Pokljuki, Vitrancu in Mangartskem sedlu. Pri tem so posebej izpostavili vznemir-janje divjega petelina na obmo-čjih Pokljuke, Vogla in Kranj-ske Gore ter območjih planin Krstenica, Ovčarija in Plani-na pri Jezeru. Vznemirjanje belke pa je največje na območju Mangartskega sedla in Velega polja. Obiskovalci bodo morali pri izvajanju aktivnosti v na-ravi upoštevati in spoštovati obdobja največje občutljivosti vrst in svoje aktivnosti časovno in prostorsko prilagoditi.

Kot so pojasnili v javnem za-vodu TNP, je v tujini tovrstna ureditev z mirnimi območji že dolgoletna uveljavljena praksa. V narodnih parkih v Avstri-ji, Švici in Franciji so tako že uvedli usmerjeno obiskovanje s poudarkom na sobivanju z naravo in spoštovanju meja oziroma naravovarstvenega režima na določenem obmo-čju. Obiskovalci so to sprejeli zelo pozitivno in le upamo lahko, da bo podobno tudi pri nas in se bodo ljudje vsaj na teh območjih podredili nara-vi, in ne obratno, da jo ves čas podrejamo le svojim sebičnim interesom.

Simon Šubic

Kranj – V tretjem poskusu je skupščina Lona v petek upravo hranilnice vendarle pooblastila, da lahko v treh letih enkrat ali večkrat izve-de povečanje osnovnega ka-pitala za skupno 7,5 milijo-na evrov ob predhodnem soglasju nadzornega sve-ta. Medtem ko v Vsesloven-skem združenju malih del-ničarjev (VZMD) napove-dujejo možnost sodnega iz-podbijanja takšnega sklepa, pa takšno odločitev skup-ščine pozdravlja kitajski po-slovnež Kai Dai, lastnik in direktor švicarske družbe Kylin Prime Group (KPG), ki je s 54,74-odstotnim dele-žem največji lastnik Lona, ki pa mu je Agencija za trg vre-dnostnih papirjev lani spo-mladi zaradi preseganja kva-lificiranega deleža brez do-voljenj regulatorjev odvzela glasovalne pravice. Na skup-ščini je bilo sicer prisotnega skoraj 80 odstotkov kapita-la, ob odsotnosti glasovalnih pravic največjega lastnika pa je sklepe lahko potrjevala sla-ba četrtina kapitala.

KPG je decembra po bese-dah Kaia Daia svoj delež pre-nesel na londonski investi-cijski sklad Kylin Global In-vestment Fund, ob tem pa čaka, da mu skoraj deset od-stotkov delnic vrne še druž-ba Fin-nep, s čimer bo postal 64,67-odstotni lastnik Lona. Kylin prav tako namerava so-delovati tudi pri potrjeni do-kapitalizaciji, seveda pod po-gojem, da predhodno prido-bi manjkajoče soglasje Ban-ke Slovenije za prevzem.

»Nisem pošast, sem pod-jetnik,« je po zadnji skup-ščini Lona, ki ga vodi nova uprava z nekdanjim šefom slabe banke Imrejem Ba-loghom na čelu, poudaril Kai Dai v svojem prvem na-stopu za slovensko javnost. Kot poudarja, kljub pretek-lim zapletom nad Lonom

še ni obupal. Ob tem je na-povedal, da si bodo z novo, transparentnejšo strukturo in z izboljšano javno podo-bo še naprej prizadevali za pridobitev dovoljenja Banke Slovenije za prevzem. »Lon je naša dolgoročna nalož-ba,« je zatorej zagotovil ki-tajski poslovnež, prepričan, da bodo izpolnili vse zahte-ve regulatorja. Kot je znano, Banka Slovenije med dru-gim pričakuje, da mu v KPG--ju natančneje pojasnijo tudi izvor kapitala.

Kitajski poslovnež je raz-ložil, da želi KPG stabilizira-ti Lon in ga razviti v konku-renčno banko. Kot je pojas-nil, v Sloveniji, kjer je v zad-nje pol leta preživel večino svojega časa, vidi tudi dru-ge poslovne priložnosti, za kar je najel tudi lokalna sve-tovalca Marka Voljča, nek-danjega predsednika upra-ve NLB, in Aleksandra Vo-zla, nekdanjega člana upra-ve Abanke. Tako je že postal solastnik nekdanje poslov-ne stavbe Droge Kolinska v

Portorožu, zanima pa se tudi za investiranje v srčno kirur-gijo. Kai Dai še meni, da bo s svojo prisotnostjo v Sloveni-ji za naložbe pri nas priteg-nil tudi druge kitajske vlaga-telje. Tudi sicer pa KPG-jeva podružnica v Veliki Britani-ji Kylin Prime Capital veliko vlaga v Evropi in Aziji, osre-dotočeni pa so predvsem na upravljanje premoženja in investicijsko svetovanje, medije ter izobraževanje in raziskave, je dodal.

Kot omenjeno, medtem v VZMD razmišljajo o sod-nem izpodbijanju potrjene dokapitalizacije Lona za 7,5 milijona evrov, ker po njiho-vem mnenju sklep predvi-deva možnost delne izklju-čitve prednostne pravice ob-stoječih delničarjev do no-vih delnic. To po njihovi raz-lagi pomeni, »da lahko upra-va ob predhodnem soglasju nadzornega sveta predkup-no pravico ponudi le petde-setim največjim delničarjem družbe (od skupno 194 del-ničarjev)«. Ob dejstvu, da se

lahko število delnic praktič-no podvoji, bi mali delničar-ji v primeru njihove izklju-čitve iz dokapitalizacije prak-tično ostali brez vsakršnega vpliva v družbi, pojasnjujejo. »Sklep, ki sta ga predlagala uprava in nadzorni svet, na-mreč predvideva odpravo ne-katerih statutarnih varovalk, ki ščitijo predvsem male del-ničarje. Hkrati se je v zad-njem letu v precejšnji meri porušilo zaupanje delničar-jev do vodstva družbe, zaradi česar je prišlo tudi do zmanj-šanja oziroma prodaje dob-re polovice iz svežnja delnic, ki se je združil pod okriljem prizadevanj VZMD,« še iz-postavljajo.

Predsednik VZMG Kri-stjan Verbič sicer upa, da bo njihova napoved tožbe zo-per sklep o dokapitalizaciji, za njeno vložitev imajo tride-set dni časa, »služila kot va-rovalka« in bo vendarle priš-lo »do plodnejših pogovorov o možnostih za izstop manj-šinskih delničarjev iz druž-be pod poštenimi pogoji«.

V Lonu nova dokapitalizacijaSkupščina Lona je podprla možnost nove dokapitalizacije v višini 7,5 milijona evrov. Kitajski poslovnež Kai Dai, preko sklada KPG večinski lastnik Lona, pa zagotavlja, da gre za dolgoročno naložbo.

»Nisem pošast, sem poslovnež,« zagotavlja Kai Dai, ki je preko švicarske družbe Kylin Prime Group največji lastnik Lona. / Foto: Gorazd Kavčič

Tako je vlada po Šarčevih besedah izvedla tudi davčno optimizacijo in sprejela raz-bremenitev regresa. V prora-čunih za leti 2020 in 2021 je več denarja namenila tudi so-cialnim transferjem, uskla-dili so redne in izredne po-kojnine, na boljšem je tudi policija. Vlada je bila po Šar-čevih besedah uspešna tudi

pri razdolževanju države, na-črtovana proračuna za pri-hodnji dve leti imata celo no-minalni presežek. Država se tudi ni zadolževala za tekočo porabo, ampak so kredite na-menili za reprogramiranje obstoječega dolga.

Včeraj je svojo odstopno izjavo predsedniku vlade od-dal tudi minister za finance Andrej Bertoncelj, in sicer zaradi strokovnih razlogov,

podrobneje pa odstopa ni po-jasnil. Je pa odstopil tik pred odločanjem o morebitni uki-nitvi dopolnilnega zdravstve-nega zavarovanja, o katerem naj bi parlament odločal prav te dni. Že prejšnji teden pa je po neuspehu na volilnem kongresu stranke DeSUS svoj odstop z mesta obramb-nega ministra napovedal tudi Karl Erjavec. Še prej je Šar-ca zapustilo več ministrov,

državnih sekretarjev in ožjih sodelavcev v kabinetu. Odšli so ministra za kohezijo in razvoj Marko Bandelli in Iz-tok Purič, minister za kultu-ro Dejan Prešiček, zdravstve-ni minister Samo Fakin in okoljski minister Jure Leben.

Po odstopu Marjana Šar-ca imajo poslanci mesec dni časa, da najdejo novega man-datarja. Če ga ne bodo, sledi-jo predčasne volitve.

Premier Marjan Šarec odstopil31. stran

4 Gorenjski glastorek, 28. januarja 2020

info@g-glas.si

TERENSKE KRVODAJALSKE AKCIJE – FEBRUAR 2020Območno združenje Rdečega križa Kranj vas vabi,

da se pridružite družini krvodajalcev in se udeležite ene od februarskih terenskih krvodajalskih akcij, ki bodo:

v PONEDELJEK, 3. FEBRUARJA, v ŠPORTNI DVORANI v Šenčurju, Pipanova cesta 43, Šenčur, v TOREK, 4. FEBRUARJA, v DOMU KRAJANOV PRIMSKOVO, Jezerska cesta 41, v Kranju in v SREDO, 5. FEBRUARJA, v DOMU STAREJŠIH

OBČANOV PREDDVOR, Potoče 2, Preddvor.

Odvzemi krvi bodo v času od 7.00 do 13.00.

RKS Območno združenje Kranj Bleiweisova 16, 4000 Kranj Tel.: 04 20 18 672 B

RE

ZP

LA

ČN

A O

BJA

VA

V kampu bodo na voljo parcele za kampiranje s šo-tori, prikolicami in avtodo-mi, gostom pa bo na voljo tudi od petnajst do dvajset

nadstandardnih alpskih hi-šic. Poleg recepcije, sanita-rij, pralnice s sušilnico in po-mivalnico posode bo v kam-pu tudi restavracija z barom, na osrednjem trgu kampa bo vsako jutro odprta mini tržnica z lokalno hrano.

V sklopu kampa bo ure-jen ogrevan zunanji bazen, tematski otroški park z ig-

rali iz naravnih materialov in utrjen kolesarski poli-gon. Gostje bodo lahko naje-li zasebno kopalnico, ureje-ni bodo posebni prostori za umivanje hišnih ljubljenč-kov. Na vsaki parceli bo na voljo brezplačna internetna povezava.

Ob reki Savi bodo uredi-li prodnato plažo s kotički za sproščeno poležavanje,

gostom bo na voljo tudi vsa-kodnevna joga v naravi, raz-lične delavnice, aktivnosti v naravi.

Po besedah enega od sola-stnikov in direktorjev Matja-ža Filipiča želijo biti okolju

prijazni, zato se vključujejo v združenja, ki spodbujajo sonaravni in t. i. zero waste turizem. »Radi bi bili par-tner lokalni skupnosti in s tem vdahnili čim več življe-nja kampu. S kmetijsko za-drugo v Radovljici že sode-lujemo, občini smo ponu-dili možnost organiziranja več skupnih dogodkov. Ra-

dovljica je izredno lepa, ima bogato tradicijo in goste, ki potujejo na Bled, bi radi pre-usmerili v okoliške kraje,« je povedal.

Po Filipičevih besedah je naložba vredna več milijo-nov evrov (točna številka bo znana na koncu gradnje), v kampu in restavraciji pa bo delo dobilo okrog dvajset lju-di.

Začeli so graditi nov kamp31. stran

Zanimivo je, da ima bodoči kamp že povsem urejeno spletno stran, na kateri je že mogoče rezervirati bivanje, znane so tudi cene. V visoki sezoni bo nočitev za odraslega znašala 17 evrov, najem alpske hišice 220 evrov.

Kot piše na spletni strani bodočega kampa, bosta kamp vodili dve družini. »Kot dolgoletni kampisti smo se spoznali pred leti med poletnimi počitnicami. Deklice so se povezale v otroški igri, starši pa v sanjarjenju o gradnji in vodenju lastnega kampa ...« so zapisali Filipičevi in Židanikovi. Kamp bo, gledano iz zraka, imel obliko srca.

Urša Peternel

Jesenice – V Splošni bolni-šnici Jesenice se začenja-jo trije veliki projekti: ener-getska sanacija, požarna sa-nacija in prenova bolnišnič-ne lekarne. Območje bolni-šnice bo zato kar nekaj časa spremenjeno v gradbišče, že prejšnji teden so zaprli par-kirišče na zgornjem dvori-šču bolnišnice, ostali sta le dve označeni parkirišči za

invalide. Dovoljen bo dovoz pacientov na dializo, dosta-va za potrebe bolnišnice in dostop interventnih vozil.

Kot so pojasnili v bolnišnici, bodo gradbena dela od zapo-slenih, pacientov in obisko-valcev zahtevala kar nekaj potrpežljivosti. »Prilagaja-li bomo delo, prostore izva-janja storitev, tudi določene urnike,« so povedali.

V okviru projekta bos-ta izvedeni celovita

energetska in požarna sa-nacija stavb A in B. Ener-getska sanacija naj bi stala okrog pet milijonov evrov, izvajalec je Kolektor Ko-ling, dela naj bi zaključili v petnajstih mesecih. Požar-na sanacija naj bi stala 2,8 milijona evrov, postopek oddaje javnega naročila

še poteka. Prenova bolni-šnične lekarne pa naj bi stala še dodatnih 1,2 mili-jona evrov. Vse tri investi-cije naj bi v pretežni meri financirala država (del je tudi kohezijskih sredstev). Skupna vrednost vseh treh projektov tako znaša kar devet milijonov evrov.

Bolnišnica postaja gradbiščeV Splošni bolnišnici Jesenice se začenjajo trije veliki projekti: energetska in požarna sanacija ter prenova bolnišnične lekarne. Skupaj naj bi stali kar devet milijonov evrov.

Najprej se bo začela energetska sanacija, izvajalec je Kolektor Koling. Parkirišče na zgornjem dvorišču je zato že zaprto. / Foto: Gorazd Kavčič

V bolnišnici morajo po sklepu sodišča ponoviti razpis za izbiro direktorja. Kot je povedala Maja Valjavec iz bolnišnice, bo ponovljeni razpis objavljen po pravnomočnosti sodbe.

Mateja Rant

Bled – Na obiskih po obči-nah se srečujejo z ljudmi, ki menijo, da so jim kršene človekove pravice. Na Bledu se je na pogovor prijavilo de-set ljudi. Ob tej priložnosti so obiskali tudi OŠ prof. dr. Josipa Plemlja, kjer so jim predstavili samostojno eno-to znotraj Varuha človeko-vih pravic, to je zagovorni-štvo otrok. Na šoli so se sre-čali tudi s primerom, ko bi otrok potreboval zagovorni-ka. Ustavili so še na sedežu Medobčinskega inšpektora-ta in redarstva občin Bled, Bohinj in Železniki, kjer je vodja inšpektorata Primož Lah v ospredje postavil pro-blem kadrovske podhranje-nosti. »Kljub temu da nima-jo zagotovljenih sredstev za ustrezno število zaposlenih, od njih pričakujemo učinko-vitost in strokovno opravlje-no delo,« je opozoril Peter Svetina.

V dveh skupinah, ki sta jih vodila varuh Peter Sve-tina in njegov namestnik Miha Horvat, so prisluhni-li desetim pobudam. Posa-mezniki in skupine so na varuha naslovili vprašanja, ki so se nanašala tako na okoljsko problematiko kot

delovanje občine in držav-nih organov. »Nekaj je bilo tudi pravnih nasvetov, saj se ljudje na Varuha zelo pogos-to obračajo tudi s pravnimi vprašanji, zato je Varuh Ob-čini Bled priporočil, naj ure-di brezplačno pravno pomoč za svoje občane,« je pojasnil Svetina. Nekaj vprašanj se je nanašalo tudi na medsosed-ske odnose, kar pa po bese-dah Svetine ni v njihovi pri-stojnosti. »To je treba reši-ti preko sodišča oziroma z medsebojnim pogovorom.«

V drugi skupini, ki jo je vo-dil varuhov namestnik Miha Horvat, sta se dve vprašanji nanašali na ravnanje občine. »A v obeh primerih na tere-nu nismo mogli ugotoviti dejanskega pravnega stanja, zato bomo najprej zbrali in pregledali vso dokumen-tacijo in se na podlagi tega opredelili,« je razložil Hor-vat. Kot je poudaril Svetina, v vseh obravnavanih prime-rih vedno poiščejo tudi stali-šče druge strani. »Naše delo-vanje je namreč neodvisno,

zato vedno preverimo vsa dejstva in se šele na podlagi tega opredelimo.« Tako kot v drugih občinah pa so bile pobude povezane tudi z ne-zadovoljstvom nad delom sodišč in področjem osebne asistence.

Župan Janez Fajfar je pozdravil odločitev Varuha, da se odpravi tudi na teren. »Tudi pri drugih instituci-jah bi si želeli, da ne bi vsega reševali iz pisarn,« je pouda-ril in dodal, da bi bil Varuhov pristop lahko zgled drugim.

Varuh prvič na BleduV okviru rednih mesečnih obiskov po občinah je varuh človekovih pravic Peter Svetina s sodelavci v četrtek prvič posloval na Bledu, kjer so prisluhnili desetim pobudam občanov Bleda in širše okolice.

Varuh človekovih pravic Peter Svetina (levo) in njegov namestnik Miha Horvat (v sredini) z blejskim županom Janezom Fajfarjem

Tržič – Na prvi letošnji seji občinskega sveta v Tržiču so sve-tniki potrdili predlog cen zbiranja in obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov ter subvencij cen storitev oskrbe s pitno vodo in odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode. Pod zadnjo točko dnevnega reda so imeli posvet na temo Sodobni trendi in ekološke možnosti finančno vzdržnega razvoja javne razsvetljave s predavateljem Andrejem Moharjem iz društva Temno nebo Slovenije. Naslednja seja občinskega sveta je predvidena za 5. marec.

Prva letošnja redna seja občinskega sveta

5Gorenjski glastorek, 28. januarja 2020 info@g-glas.si

Danica Zavrl Žlebir

Kranj – Za letos je načrtova-na gradnja nove cestne po-vezave na regionalno ces-to Kranj–Preddvor. Za od-sek Britof–Hotemaže je na-menjenih 5,3 milijona evrov, začetek gradnje pa je predvi-den po pridobitvi gradbene-ga dovoljenja. Kot pravijo na Direkciji RS za infrastruktu-ro, bo naložbo v celoti pokri-la država, brez finančnih ob-veznosti občine.

V občini Šenčur, kjer po-teka trasa omenjene ceste, nanjo pa so vezani tudi ob-čani sosednjih občin Kranj, Preddvor in Cerklje, so na začetek gradnje računali že v minulem letu, ko je država v proračunu rezervirala denar za gradnjo. Vendar je uprav-na enota zavrnila gradbeno dovoljenje zaradi zemljiških zapletov. Kot je lansko po-mlad povedal župan Obči-ne Šenčur Ciril Kozjek, so zaplet z lastnikom zemljiš-ča, po katerem naj bi poteka-la servisna pot, uspešno raz-rešili, vendar je bilo gradbe-no dovoljenje zavrnjeno in treba je bilo vložiti zahtevo za novega, tokrat že po novi gradbeni zakonodaji, po ka-teri naj bi bila potrebna tudi presoja vplivov na okolje. Na problem so lani opozar-jali tudi občinski svetniki v Šenčurju, saj skupaj z obča-ni pričakujejo, da se končno razplete zgodba, stara štiri-deset let. Že pred desetletji

naj bi namreč začeli načrto-vati cestno povezavo Kranj–Preddvor, pa so jo s kranjske strani zgradili le do Britofa, s preddvorske pa do Hote-maž, vmes pa je vsa desetle-tja ostala praznina.

Kdaj torej država načrtuje gradnjo? Na državni direk-ciji odgovarjajo: »Na Agen-cijo RS za okolje (ARSO) je bila dne 8. julija 2019 pos-lana vloga za izvedbo pred-hodnega postopka, v okviru katerega bo ARSO odločil, ali je za nameravani poseg treba izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti oko-ljevarstveno soglasje ali ne. V kolikor bo ARSO s skle-pom odločil, da za namera-vani poseg presoja vplivov

na okolje in s tem pridobitev okoljevarstvenega soglasja nista potrebna, bo investitor lahko takoj po izdaji sklepa s strani ARSO podal vlogo za pridobitev gradbenega dovo-ljenja. V nasprotnem prime-ru bo treba izdelati poročilo o vplivih na okolje in na pod-lagi le-tega pridobiti okolje-varstveno soglasje. Okolje-varstveno soglasje se skla-dno z gradbenim zakonom pridobi skupaj z gradbenim dovoljenjem. Začetek grad-nje bo možen po pridobitvi pravnomočnega gradbene-ga dovoljenja.«

O obetu države, da je denar za gradnjo zagotovljen, gra-diti pa naj bi začeli po prido-bitvi gradbenega dovoljenja,

smo tudi zdaj povprašali žu-pana Cirila Kozjeka. »Tudi mi čakamo na gradbeno do-voljenje in na to, ali bo za pri-dobitev tega potrebna tudi presoja vplivov na okolje. Zadeva je še v postopku in v naši občini težko čakamo, da se slednjič razreši. Težko pa verjamem, da bi se gradnja začela že letos,« je dejal Koz-jek. Država dela po zakonu, v občini so skušali postopke olajšati s posredovanjem v zemljiških zadevah, več vpli-va na razplet te več desetletij trajajoče zadeve nimajo. Za-vedajo se tudi, da je po grad-benem dovoljenju treba z razpisom iskati še izvajalca, kar lahko znova za dlje časa zamakne začetek gradnje.

Na cesto čakajo desetletja Država letos za gradnjo in obnovo državnih cest namenja 207 milijonov evrov. Med desetimi načrtovanimi naložbami je tudi novogradnja cestnega odseka Britof–Hotemaže.

Cesta Britof–Hotemaže je letos spet v državnem proračunu. / Foto: Tina Dokl

Mateja Rant

Bled – Na Bledu že vrsto let opozarjajo na slabšanje sta-nja jezera, na kar kaže vsa-ko leto intenzivnejše cvete-nje fitoplanktona, pa tudi ži-vali in rastline, ki živijo v pri-obalnem pasu. Cvetenje se je po besedah Špele Remec Rekar iz republiške agencije za okolje začelo že v novem-bru, kar je sicer običajno za to vrsto alg, a se je v zadnjem obdobju stanje precej pos-labšalo tudi na račun usta-vitve dotoka Radovne zara-di prenosa upravljanja do-vodnega sistema Radovna - Blejsko jezero na novega iz-vajalca. Prejšnjemu konce-sionarju je namreč pogodba potekla konec lanskega de-cembra.

Pri republiški direkciji za vode so sicer zatrdili, da za-ustavitev dotoka Radovne v Blejsko jezero 14. januar-ja ob menjavi upravljavca ni vplivala na poslabšanje sta-nje jezera oziroma poveča-nje cvetenja fitoplanktona. Kot vzrok za cvetenje so na-vedli preobremenjenost s hranili in organskimi snov-mi. »Glavni evidentirani vir prekomernega vnosa hra-nil preko celega leta navaja-jo spiranje snovi iz agrarne-ga pojezerja, urbanih povr-šin z neurejeno kanalizaci-jo in ribogojnice.« Kot so še pojasnili, je bilo jezero osem dni v naravnem stanju brez umetnega dovoda voda, obi-čajen dotok Radovne pa so ponovno vzpostavili 22. ja-nuarja. Natega oziroma od-vod hipolimnijske vode z

Blejskega jezera pa je ves čas deloval normalno v zim-skem režimu, so še dodali. Špela Remec Rekar se stri-nja, da ustavljen dotok Ra-dovne ni vzrok za cvetenje, lahko pa povzroči podaljša-nje cvetenja in zato prekini-tev dotoka po njenem pre-pričanju vsekakor ni bila po-zitivna za jezero. »Več kot tri četrtine vode, ki prihaja v je-zero, je iz Radovne, zato ob tako nizkih vodostajih, kot so v sedanjem sušnem ob-dobju, manjka vode. Natega je v zimskem obratovanju in je pretok minimalen.«

Po besedah župana Jane-za Fajfarja so bili na občini zgroženi, da jih ni nihče ob-vestil o ustavitvi dotoka Ra-dovne. »Jezero upravlja dr-žava, a karkoli se zgodi v zve-zi z njim, smo krivi na obči-ni,« je poudaril in dodal, da so se na lastne stroške loti-li odstranjevanja biomase alg, ki se nabira na površ-ju. Tako želijo preprečiti, da odmrle alge potonejo na je-zersko dno, kjer nato gnijejo in dodatno prispevajo k po-manjkanju kisika v vodi. Pri odstranjevanju alg si poma-gajo z električnim čolnom in ročnim odstranjevanjem s pivniki, je razložila Roma-na Purkart iz Turizma Bled. »A plovilo je majhno, jezero pa veliko. Zato razmišljamo o trajnejši rešitvi, o nakupu novega električnega plovi-la za pobiranje alg z jezera.« Na občini se trudijo, da bi je-zero očistili pred prihajajo-čim prvenstvom v zimskem plavanju, ki bo potekalo od 3. do 9. februarja.

Jezero spet rdeče zacveteloDolgotrajno sušno obdobje in enotedensko zaprtje dotoka Radovne v Blejsko jezero sredi januarja sta povzročila, da so se alge spet pretirano razbohotile.

Danica Zavrl Žlebir

Šenčur – Na tradicionalnem ponovoletnem sprejemu je župan občine Šenčur Ciril Kozjek januarja gostil pred-stavnike tamkajšnje osnov-ne šole in duhovnike, ki službujejo v občini.

Župan Ciril Kozjek je sprejem priredil v gostil-ni Ančka, kjer je v svojem nagovoru dejal, da sta Cer-kev in šola del družbe, ki ju je treba v lokalni skupnos-ti upoštevati. Dobri odno-si med vsemi dejavniki so temelj zadovoljstva občank in občanov, s sodelovanjem pa lahko nadgrajujejo skup-no podobo in samopodobo krajev v zadovoljstvo ljudi, je še poudaril Kozjek. »Spet smo skupaj in to je zname-nje, da skušamo delati sku-paj v skupno dobro,« je dejal župan Ciril Kozjek, zadovo-ljen, da med temi dejavniki

poteka uspešen dialog. Sre-čanja so se udeležili žu-pnik Urban Kokalj, kano-nik Vinko Prestor, kaplan

Marko Mrlak, pater Andrej Pirš, ravnateljica Osnovne šole Šenčur Majda Veho-vec s sodelavcem Zdravkom

Potočnikom in sodelavkami Stanko Naglič, Darjo Ma-rinšek, Tanjo Bogataj, Miro Primožič in Alenko Kern.

Župan sprejel duhovnike in šolnike

Del udeležencev županovega srečanja s šolniki in duhovniki v Šenčurju / Foto: arhiv Občine Šenčur

Suzana P. Kovačič

Ljubljana – Vsi registrirani športniki s statusom dijaka in študenta, ki sicer upora-bljajo letne relacijske vozov-nice za dnevno medkrajevno potovanje od doma do šole, bodo od 1. februarja avto-matično prejeli t. i. vozovni-co Slovenija. Ta jim bo omo-gočala brezplačen prevoz na vseh registriranih linijah javnega medkrajevnega li-nijskega avtobusnega in že-lezniškega prevoza od doma do krajev vadbe, tekmovanj in drugih aktivnosti, poveza-nih s športom, so sporočili z

ministrstva za infrastruktu-ro. Vsi registrirani športniki, ki imajo mesečne ali polletne vozovnice za dnevna potova-nja, bodo dodatno pravico v obliki vozovnice Slovenija dobili ob nakupu vozovnice za naslednje obdobje. Regi-strirani športniki, ki doslej niso imeli subvencionirane vozovnice, pa morajo oddati vlogo za subvencionirano vo-zovnico in nato z nakupom relacijske vozovnice prejme-jo tudi vozovnico Slovenija. Upravičenci bodo lahko do-datno pravico na prodajnih mestih urejali od 30. januar-ja 2020 dalje.

Brezplačen javni prevoz na športne aktivnosti

6 Gorenjski glastorek, 28. januarja 2020

Ana Šubic

Železniki – V zaščitni mreži nad eno od hiš v naselju Na Plavžu v Železnikih je že do-ber teden dni ujeta ogromna skala, ki se je prikotalila po strmem pobočju. »Sosedo-va hči je slišala ropotanje iz gozda,« se domačinka Cirila Tušek spominja, kako se je nato njen mož odpravil čez travnik, ki se strmo vzpenja za hišo, v gozd, da bi preve-ril lovilne mreže, ki so jih na-mestili za zaščito pred pada-jočim kamenjem. Navajen je že, da jih je treba spomla-di vselej očistiti, saj se vanje ujamejo manjše skale, ki jih marsikdaj sproži tudi divjad, ob tokratni najdbi pa je na-ravnost osupnil. Šlo je na-mreč za pet ton težko skalo, ki se je zagozdila kakih 30–50 metrov nad hišo, je poja-snila Tuškova, ki česa take-ga ne pomni. Zaradi stra-hu, da bi lovilna mreža po-pustila, prvo noč ni zatisni-la oči. Naslednje jutro so ob-vestili regijski center za ob-veščanje. Na prvi ogled se je odpravil gasilec, za njim pa še pripadniki občinskega štaba civilne zaščite (CZ), ki so imeli ponovni ogled tudi dan kasneje. Štab CZ na čelu s poveljnikom je ocenil, da je skala stabilna in da ni tako velike nevarnosti, da bi priš-la do stanovanjskega objek-ta, a jo bo treba odstraniti. Po mnenju Tuškove jo bo

najbrž treba razdrobiti, več pa naj bi bilo znanega v pe-tek, ko naj bi si brežino ogle-dal geolog.

Tuškova je pojasnila, da sta z možem že pred deseti-mi ali petnajstimi leti zara-di varnosti otrok na brežino v gozdu postavila dva metra visoke lovilne mreže v dveh vrstah, dve dodatni mreži pa imata tudi spodaj ob hiši. Kot je razvidno iz poročila štaba CZ, se je skala, velika od ena in pol do dva kubična metra, sprožila višje od zgornjega roba skalne gmote, ki se raz-teza v celotni dolžini naselja Na plavžu. Ugotovili so, da je bila odtrgana skalna gmota prvotno še večja, a je med po-tjo razpadla na tri večje skale

in ostali drobir. Najdlje se je prikotalila največja od treh skal. V začetku je zaradi ve-like hitrosti tudi poskakova-la in med potjo podrla nekaj manjših bukovih dreves. Ob trku z že podrtimi debli je k sreči izgubila hitrost in spre-menila smer ter se začela ko-taliti, a jo je uspela zadržati zadnja lovilna mreža v goz-du. Če bi skala imela prosto pot, bi se privalila v katero od nižje ležečih hiš ali na regio-nalno cesto.

Kot pravi Tuškova, je sre-ča tudi, da je skala spreme-nila smer in sploh končala v lovilnih mrežah. Z njimi so namreč zaščitene le nji-hova in dve sosednji hiši, za kar so poskrbeli stanovalci

sami, medtem ko večina ostalih hiš na tem območju nima ustrezne zaščite. Ob tokratnem skalnem podo-ru so se manjše skale priko-talile tudi k drugim hišam, kar je povzročilo zaskrblje-nost domačinov, ki menijo, da bi bilo treba k reševanju problema pristopiti celovito in strokovno.

Prvi korak k temu bo že obisk geologa, ki bo po pre-gledu brežine podal strokov-no mnenje glede proženja skal in ogroženosti naselja. Poleg tega bo problematiko v tem tednu obravnaval tudi občinski odbor za komunal-ne dejavnosti in varstvo oko-lja, je povedal župan Žele-znikov Anton Luznar.

Veliko skalo zadržala mrežaNad naseljem Na Plavžu v Železnikih je prišlo do skalnega podora. Proti hišam se je skotalila pet ton težka skala, a jo je k sreči zadržala lovilna mreža. Pobočje si bo ogledal geolog.

Skala se je ujela v zadnjo zaščitno mrežo v gozdu in jo tudi delno poškodovala. / Foto: arhiv Cirile Tušek

Simon Šubic

Kranj – Delovna skupina Vrtina Sorško polje (VSP) je prejšnji teden na sestanku s predstavniki Mestne občine Kranj in Kmetijsko gozdar-skega zavoda (KGZ) Kranj znova opozorila na nega-tivne posledice morebitne-ga sprejetja Uredbe o vodo-varstvenih območjih za ob-čini Škofja Loka in Gore-nja vas - Poljane. Uredba, ki jo že dlje časa pripravlja-jo na ministrstvu za oko-lje in prostor, namreč uva-ja tudi širše vodovarstveno območje (VVO) za črpališče Sorško polje na območju ob-čine Škofja Loka, ki obsega območje kar osmih krajev-nih skupnosti (Bitnje, Žab-nica, Jošt, Stražišče, Orehek - Drulovka, Mavčiče, Sveti

Duh in Trata) z okoli deset tisoč prebivalci, večina ob-močja pa sega v kranjsko ob-čino.

Zajetje le rezervni vir

Na sestanku, ki je pote-kal na sedežu KGZ Kranj, so se predstavniki delovne skupine VSP vnovič zavze-li za izvzem zajetja Sorško polje iz uredbe. To zajetje naj bi namreč služilo le kot tretji rezervni vodni vir za javno oskrbo s pitno vodo v občini Škofja Loka, na dru-gi strani pa bi predviden vo-dovarstven režim precej ote-žil vsakdanje življenje, kme-tovanje in gospodarjenje na širšem vplivnem območju Sorškega polja. Ob tem pa opozarjajo, da po njihovih informacijah voda iz zajetja

Sorško polje menda sploh ni primerna za pitje. »Predla-gamo, da se ta vrtina začasno izvzame iz uredbe, vsaj dok-ler ne bomo vedeli, kakšne kakovosti je voda. Vsi si-cer vemo, da je voda na Sor-škem polju slaba, saj je ob-močje zelo obremenjeno. In medtem ko je za kmetijstvo, ki je pri tem še najmanjši onesnaževalec, v uredbi na-tančno opredeljeno, kaj ni dovoljeno, pa največji poten-cialni onesnaževalci sploh niso omenjeni. Pa imamo tu industrijske cone, tudi Laze brez urejene kanalizacije, kjer v primeru požara izce-dne vode odtekajo direktno v vodotoke. Na Sorškem polju je tudi več gramoznih jam, kamor so v preteklosti zako-pali industrijske odpadke, v neposredni bližini zajetja

celo sode fenola. Uredba prav tako ne omenja nega-tivnih vplivov transporta po cesti, kjer ni poskrbljeno za odvodnjavanje, ni lovilcev, niti železnica nima pred-videnih ukrepov za primer nesreče. Če se bo kaj zgodi-lo, bo vodovarstveno obmo-čje brezpredmetno. Tudi le-talski promet ni omenjen niti z besedo,« je opozoril predstavnik delovne skupi-ne Robert Langerholc.

Vsi na isti ladji

»Kmetje ne sprejemamo uredbe, ker je slaba, prina-ša pa finančne posledice za-sebnim lastnikom. Občini Škofja Loka je treba dati ja-sen signal, naj najprej sanira obstoječe stanje. Če voda tre-nutno ni pitna, potem VVO

ni potreben. Proti uredbi so ne nazadnje tudi loški kme-tje. Pa nismo tu samo kme-tje, uredba bo prizadela tudi ostalo prebivalstvo. Če dru-gega ne, bo zaradi omeji-tev vsem padla vrednost ne-premičnin. Vsi smo torej na isti ladji,« je pristavil Janez Kert, predsednik kranjske izpostave Kmetijsko gozdar-ske zbornice Kranj.

Direktor KGZ Kranj Mi-tja Kadoič se je strinjal, da bo uredba omejevala kmeto-vanje na Sorškem polju, če-mur se bodo kmetje morali prilagoditi, kar pa posledič-no zanje pomeni dodatne stroške oziroma izpad pri-hodkov. Žal pa na državni ravni ni posluha za kakršno-koli nadomestilo oziroma odškodnino, je dodal.

Za sistemsko ureditev izplačila nadomestil

Kranjski podžupan Janez Černe je pojasnil, da so se o tej problematiki večkrat pogovarjali s predstavni-ki Občine Škofja Loka in

okoljskega ministrstva. Na ministrstvu so jim tako za-gotovili, da z uredbo ne bodo omejevali pozidave, dovolje-no bo namakanje zemljišč in uporaba fitofarmacevt-skih sredstev, dovoljena bo tudi vsa industrija, razen tis-te, ki bi predstavljala nevar-nost za pitno vodo. »Z Obči-no Škofja Loka pa bomo tež-ko še karkoli dosegli, ker si prvenstveno želijo zaščiti-ti pitno vodo. Imajo sicer še druge vodne vire, kjer pa je že pozidano, zato od zajetja Sorško polje ne želijo odsto-piti,« je dejal. Kot je zagoto-vil, bo Mestna občina Kranj na ministrstvo za okolje in prostor in v vednost Obči-ni Škofja Loka posredova-la zahtevo po ureditvi divjih odlagališč na Sorškem polju in izvedbi zaščitnih ukrepov v prometu, v okviru Združe-nja mestnih občin Sloveni-je pa bodo skušali na drža-vo pritisniti, naj sistemsko uredi možnost izplačila na-domestila kmetom na vodo-varstvenih območjih zaradi izpada prihodka.

Še naprej nasprotujejo uredbiV delovni skupini Vrtina Sorško polje si še naprej prizadevajo, da zajetje Sorško polje izvzamejo iz uredbe o vodovarstvenih območjih za občini Škofja Loka in Gorenja vas - Poljane.

Jasna Paladin

Selo pri Vodicah – Občina Vodice je z izbranim izvajal-cem v naselju Selo pri Vodi-cah začela graditi prometno in komunalno infrastruktu-ro – hodnik za pešce v dol-žini 250 metrov, meteorno

kanalizacijo, javno razsvet-ljavo, vodovod in hidrantno omrežje ter optično kana-lizacijo. Zaradi del, ki bodo predvidoma končana do po-mladi, na odseku velja delna zapora ceste Povodje–Kose-ze. Promet je urejen izme-nično, s semaforjem.

Pločnik bo zgrajen do pomladi

Zaradi gradbišča je v Selu promet urejen izmenično s semaforjem.

Brdo pri Lukovici – Čebelarska zveza Slovenije je pobudnica projekta Pijmo kavo in čaj z medom, s katerim spodbuja ljudi k uživanju kave in čaja z medom slovenskih čebelarjev. V zvezi ob tem opozarjajo pivce, da morajo tako čaj kot kavo pred sladkanjem z medom ohladiti na najmanj štirideset stopinj Celzija, saj bodo le tako ohranili vse, kar vsebuje med, in vnesli v telo poleg mineralov tudi vitamine in encime.

Pijmo kavo in čaj z medom

Ljubljana – Planinska zveza Slovenije v okviru sejma Alpe-Adria v četrtek, 30. januarja, ob 17.30 vabi na alpinistično--plezalni večer na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Na njem bodo podelili priznanja tistim, ki so s svojimi dosežki najbolj zaznamovali preteklo leto. Priznanje za življenjsko delo v alpinizmu bo letos prejel Anton Sazonov - Tonač. Pred podelitvijo bo predavanje Marije Jeglič, ki je bila lani izbrana za naj alpinistko.

Podelitev priznanj najuspešnejšim

7Gorenjski glastorek, 28. januarja 2020 info@g-glas.si

EvaČerne

Vlado Kreslin

Medijski pokrovitelji:

dobrodelnikoncert

pomagajmo skupaj

Športna dvorana TRATA

Škofja Loka sobota, 1. februar 2020,

ob 19. uri

Lions klubŠkofja Loka

organizator

Nakup vstopnic / vstopnina 15 € :ŠKOFJA LOKA: Sokolski dom in TIC Turizem Škofja Loka /Mestni trg 42 in Kidričeva c. 1/KRANJ: Gorenjski GlasEventim: prodajna mesta

ob spremljavi Policijskega

orkestra

BR

EZP

LAČ

NA

OB

JAVA

LIO

NS

KLU

B ŠK

OFJ

A L

OKA

, PO

LJA

NSK

A C

ESTA

7, G

ORE

NJA

VA

S

Jasna Paladin

Snovik – Terme Snovik so danes najpomembnejši tu-ristični ponudnik v občini Kamnik, kjer letno prenoči več kot polovica vseh gostov, ki obiščejo občino. Samo av-gusta lani so našteli 9130 no-čitev. A pred dobrimi dvajse-timi leti si večina ni mogla niti predstavljati, da bo pe-ščici vizionarjev, ki so v izvi-ru termalne vode v bližini vi-deli izjemen potencial, tudi zares uspelo.

Terme Snovik, s katerimi danes tako ali drugače diha večji del Tuhinjske doline, so pri nas prepoznane kot najvišje ležeče terme, pred-vsem pa okolju prijazne ter energetsko varčne, za kar so prejeli že vrsto certifikatov. Osemnajsti rojstni dan so v soboto, 25. januarja, prazno-vali z vrsto gostov, sodelav-cev in rednih obiskovalcev. Zbrane so nagovorili župan Matej Slapar, v. d. direktor-ja zavoda za turizem, šport in kulturo Kamnik Franci

Kramar, direktor Turistično gostinske zbornice Sloveni-je Fedja Pobegajlo, posla-nec mag. Matej Tonin in se-veda dva najbolj pomembna – direktor Predrag Canjko in prokurist Ivan Hribar.

Canjko, ki terme vodi od 1. oktobra lani, si je za cilj za-dal izboljšati že uveljavlje-ne produkte: »Moj osnov-ni cilj je dvig storitev, zato smo se tudi cenovno pozici-onirali nekoliko višje, kot je bilo to v preteklosti. Najbolj se bomo posvetili Knajpovi

zgodbi, ki jo želimo predsta-viti čim širši množici. Zdi se mi, da je tu še ogromno pros-tora, saj te odlične zgodbe v taki meri v Sloveniji nima noben drug. Na višji nivo že-limo dvigniti tudi kulinari-ko,« nam je povedal Mari-borčan, ki ima z vodenjem term sicer že bogate izku-

šnje. Že vrsto let, pravzaprav od samega začetka pa s Ter-mami Snovik diha prokurist Ivan Hribar, najbolj zaslu-žen za vse, kar je bilo v Sno-viku narejenega do sedaj. »Po osemnajstih letih lahko zatrdimo, da resnično sledi-mo svoji viziji trajnostnega razvoja in filozofiji družin-skega podjetništva, in tudi vnaprej si bomo prizadeva-li za čim boljše počutje tako naših gostov kot tudi zapo-slenih in domačinov v teh krajih. Preteklo poslovno

leto smo zaključili uspeš-no, oktobra lani smo zabele-žili petstotisočo nočitev. Ob polnoletnosti pa bomo še bolj pogumni, a hkrati odgo-vorni, zato smo že osredo-točeni tudi v prihodnost, na našo razvojno pot, po kateri hodimo z zelo močno stro-kovno ekipo,« je med dru-gim dejal Hribar in predsta-vil nekaj projektov, ki sledi-jo na skupščini sprejetemu srednjeročnemu investicij-skemu načrtu. Z začetkom novega leta so začeli graditi prizidek, večnamensko dvo-rano za organizacijo dogod-kov na višjem nivoju, v kate-ro bodo vložili pol milijona evrov, končana pa bo pred-vidoma do junija. V teku so vse aktivnosti za spremem-be in dopolnitve občinske-ga prostorskega načrta, ki bo prednostno urejal pokri-ti olimpijski bazen in ho-tel s spremljajočo velneško in zdravstveno dejavnostjo. Načrtujejo pa tudi gradnjo vrtca za otroke zaposlenih in okoliške otroke.

Snovik polnoletenTe dni mineva osemnajst let od neprekinjenega delovanja Term Snovik, ki jih je doslej obiskalo že 2.511.000 gostov. Prelomno leto bo zaznamovala gradnja večnamenske dvorane v višini pol milijona evrov, ki že poteka, prihodnja leta pa gradnja pokritega olimpijskega bazena in hotela s spremljajočo velneško in zdravstveno dejavnostjo.

Prokurist Ivan Hribar (desno) in direktor Term Snovik Predrag Canjko

Največja investicija letošnjega leta bo gradnja večnamenske dvorane, ki že poteka, stala pa bo pol milijona evrov.

V Termah Snovik načrtujejo gradnjo pokritega olimpijskega bazena, hotela z velneško in zdravstveno dejavnostjo pa tudi otroškega vrtca.

Cveto Zaplotnik

Kranj – Kot navajajo v zvezi potrošnikov, so banke lani največkrat povišale nado-mestilo za dvige na banko-matih drugih bank, vodenje osebnih računov in paketov ter letne članarine za kartice z odloženim plačilom. Naj-višje, več kot 30-odstotne podražitve posameznih sto-ritev so zabeležili v Deželni banki Slovenije – DBS (traj-ni nalog in direktna obre-menitev), NKBM (uporaba spletne banke) in Sparkas-se (letna članarina za karti-co MasterCard).

Razlike v višini nadome-stil so med bankami in hra-nilnicami še vedno zelo veli-ke, zato v zvezi potrošnikov svetujejo potrošnikom, da vsaj enkrat letno preverijo višino nadomestil z upora-bo spletnega primerjalnika

osebnih računov in paketov. Z vnosom porabe osnovnih bančnih storitev bodo dobili primerjavo med vsemi pet-najstimi bankami in hranil-nicami ter primerjavo vseh računov in paketov, ki so do-stopni potrošnikom. Potro-šnik, ki, na primer, meseč-no plača preko spletne ban-ke šest položnic, uporab-

lja kartico z odloženim pla-čilom, trikrat dvigne denar na bankomatu druge ban-ke ter uporabi po eno direk-tno obremenitev in en traj-ni nalog, trenutno za takšen paket storitev najmanj pla-ča pri Primorski hranilni-ci Vipava – 47 evrov letno,

za okoli deset evrov je draž-ji paket Direkt pri Sberbank banki, pri Delavski hranilni-ci pa je letni znesek 64 evrov. Največ, kar 128 evrov na leto, plača za omenjeni pa-ket storitev uporabnik raču-na pri banki Intesa Sanpao-lo. Tradicionalni potrošnik, ki uporablja enak nabor sto-ritev, le da položnice plaču-

je na bančnem okencu, ima višje stroške. Najmanj pla-ča pri Delavski hranilnici – 73 evrov letno, pri Primor-ski hranilnici Vipava plača nekaj evrov več, v Gorenjski banki že 150 evrov, največ pa v banki SKB – 371 evrov na leto.

Banke lani podražile dvaintrideset storitevV Zvezi potrošnikov Slovenije spremljajo podražitve bančnih storitev. Od vseh storitev, ki jih spremljajo, so banke lani podražile dvaintrideset storitev, kar je nekoliko več kot leto prej.

Banke in hranilnice morajo po novem svoje komitente obveščati o tem, koliko plačujejo letno za uporabo storitev. Za leto 2018 so o tem že prejeli informacijo, za lani pa jo bodo dobili letos.

8 Gorenjski glastorek, 28. januarja 2020KULTURA igor.kavcic@g-glas.si

Marjana Ahačič

Radovljica – Bid Bang, or-kester, v katerem večino-ma ljubiteljski glasbeniki občinstvo že dve desetle-tji navdušujejo v pravi big-bandovski maniri, je pre-tekli petek spet navdušil v domači Radovljici. Tokrat so se predstavili v tamkaj-šnji glasbeni šoli, in sicer z namenom, da nad glas-bo, ki jo izvajajo, navdušijo tudi mlade rodove – in nji-hove starše.

Kot je povedal Blaž Trček, profesionalni saksofonist,

ki je Bid Bang ustanovil in ga vseh dvajset let tudi vodi, so doslej pripravili že vrsto podobnih koncertov, kate-rih namen je izobraževati občinstvo o glasbi, ki zaradi tržno naravnanih medijev danes nima veliko možnos-ti, da pride do njih. Tudi tok-rat jih je občinstvo sprejelo z iskrenim zanimanjem in navdušeno spremljajo na-bor džezovskih klasik, ki jih je Trček pospremil z iskrivi-mi komentarji.

Načeloma 18-članski or-kester trenutno sicer nima zapolnjenih vseh mest, so

pa zato prav vsi člani, kljub temu da imajo mnogi svoje profesionalne kariere in se vsi z glasbo ukvarjajo zgolj ljubiteljsko, predani dobri glasbi in odličnemu muzi-ciranju. Prav tega se občin-stvo v dvajsetih letih še zda-leč ni nasitilo in morda so prav zato na petkovem kon-certu s posebno naklonje-nostjo sledili programu, ki je bil skoraj do sklad-be enak, kot je bil program prvega koncerta Bid Banga pred dvajsetimi leti na sto-pnišču za glasbeno šolo v Radovljici.

Po dvajsetih letih Bid Bang ponovil koncertDecembra je bil tradicionalni letni koncert orkestra Bid Bang posvečen dvajsetletnici njegovega delovanja, v petek pa je v domači Radovljici igral predvsem mladim glasbenikom. Orkester se je predstavil s programom, kakršnega je imel na svojem prvem koncertu.

Bid Bang na koncertu v radovljiški glasbeni šoli / Foto: Gorazd Kavčič

Danica Zavrl Žlebir

Škof ja Loka – Osrednja osebnost predstave je izu-mitelj Nikola Tesla, pregled devetih poglavij Teslovega življenja, ki s pomočjo glas-be, poskusov, biografskih odlomkov in citatov dosto-pno predstavijo svet Nikola Tesla, njegovih izumov in njegove neizmerne huma-nistične želje po izboljšavi sveta za naslednje generaci-je. Tesla se tako predstavi ne le kot znanstvenik in izumi-telj, temveč tudi kot rahlo-čuten vsestranski umetnik, neke vrste sodobni Leonar-do da Vinci, čigar način ustvarjanja je najpogosteje spominjal na Mozartovo ustvarjanje glasbe. Namen

glasbeno-gledališkega spek-takla je tudi predaja njego-vega sporočila zanamcem, naj sodelujejo pri gradnji Novega sveta, ki »ne bo svet zatiranih in ponižanih, tem-več svobodnih ljudi in naro-dov, enakovrednih v dosto-janstvu in spoštovanju sočloveka«. Predstava skozi eksperimente predstavi fre-kvence, vibracije ter poveza-vo med fiziko in glasbo, dveh najljubših svetov vsestranskega glasbenika Janeza Dovča. Skupna točka obeh, kot tudi vrste izumov Nikole Tesle, je resonanca, fizikalni pojav, ki je osnova vseh glasbenih inštrumen-tov ter je ključen tudi pri sobivanju človeka s sočlove-kom in naravo.

Glasbeno-gledališka predstava TeslaV Sokolski dom v torek, 4. februarja, prihaja glasbeno-gledališka predstava Tesla v izvedbi Janeza Dovča, režiserja Marka Bratuša in drugih eminentnih sodelavcev. Samo Lesjak

Šenčur – Kdor uživa v ustvar-jalnosti in dela z veseljem, ob delu raste in nikoli mu ni dolgčas. In kdor ustvarja, ne pozna enoličnosti. S temi be-sedami je vodja Zavoda V-og-lje Barba Štembergar Zu-pan k tokratni tematski raz-stavi, naslovljeni Vaza, srč-no povabila vse ustvarjalce, ki se ljubiteljsko ali poklicno ukvarjajo s keramiko – taka skupina zagotovo ne pozna niti dolgčasa niti enoličnos-ti. Tema v sebi združuje uni-verzalnost ter obenem in-dividualno prepoznavnost, nosi pridih domišljije in iz-kušenj: vaza je torej delo, ki povezuje dizajn, ustvarjal-nost in izkušnje.

Na razpis se je prijavilo 51 avtorjev, na podlagi izbora strokovne komisije pa se v šenčurskem Muzeju pred-stavlja 36 avtorjev: Alen-ka Gololičič, Alenka Ve-nišnik, Ana Hanzel, Ana Vrčon, Barbara Jemec, Bri-gita Herjavec, Dani Žbon-tar, Darinka Lapajne, Dar-ja Lovšin, Ferdo Žorž, Gea Gerstenhofer, Helena An-gelski, Ifigenija Simono-vić, Ivana Petan, Jasmi-na Verbič, Kolektiv Dva, Lidija Zdešar, Maja Fon-da Cirman, Marija Rudolf, Marjeta Baša, Mirjam Ko-tar, Nada Špacapan, Neven-ka Angelski, Radovan Gre-gorčič, Renato Arnejčič, Sanda Kurbus Zore, Sanja Manojlović, Sara Peternel, Tatjana Gomboc Jerman, Tatjana Potokar, Tea Ser-nelj, Teja Hlačer, Tomo Glo-bočnik, Vasja Nanut, Vesna Vidrih, Zlatka Vučinić in

Ivan Skubin. Strokovno ko-misijo za izbor del so poleg Barbe Štembergar Zupan sestavljali tudi priznana tur-ška akademika Ahmet Cu-neyt ter Cigdem Onder, aka-demski kipar Nikolaj Mašu-kov, ki je tudi nagovoril vse navzoče, ter Ivan Skubin, član IAC/AIC.

Zavod V-oglje je poleg de-narne nagrade v višini dves-to evrov podelil tudi vabilo na tridnevno gostovanje na letošnjem Mednarodnem simpoziju umetniške kera-mike V-oglje 2020. Nagra-do je prejela Ivana Petan za delo Rob. Studio za arhitek-turno oblikovanje Almaide-sign pa je nagrado sto evrov podelilo Dani Žbontar za delo Zavrženo. Obema pre-jemnicama nagrad pa tudi vsem ostalim ustvarjalcem

je čestitala in se zahvalila Barba Štembergar Zupan ter dodala: »Veseli me, da je Muzej Občine Šenčur danes v celoti posvečen keramiki, in želim si, da bi se to čim večkrat ponovilo. Sodobna tehnologija neverjetno hitro napreduje in tudi 3D-tiskal-niki že delajo glinene izdel-ke. Nam pa nihče ne more vzeti radosti ustvarjanja in pristnega stika roke s sve-žim materialom in pričako-vanja v procesu dela vse do dokončnega izdelka. In kot je zapisal že Anton Pado-vanski: Živa je govorica, ka-dar govorijo dela.«

Vsem ustvarjalcem se je iskreno zahvalil tudi podžu-pan Aleš Perič Močnik, po-vezovalka kulturnega pro-grama odprtja razstave Sla-vica Bučan pa je z vsemi

delila naslednjo misel: »Ko Kahlil Gibran govori o lepo-ti, je slišati nekako takole: Ponižani in razžaljeni pravi-jo: Lepota je nežna in ljub-ka. Kakor mlada mati, napol sramežljiva zaradi svoje ve-ličine, potuje med nami. A strastneži govore: Lepota je močna in silna. Kot nevihta je, ki se razpenja nad našimi glavami. Pa še veliko drugih razlag je. Različne so, tako kot smo različni ljudje. Ena od resnic je, da umetnost iz-vira iz iskanja po lepoti, ki pa jo spet vsak vidi druga-če. Verjamem, da imajo tudi umetniki, katerih vaze lah-ko občudujemo na tokratni razstavi, različen pogled na lepoto, zato so tudi umetni-ne, ki so jih ustvarili, različ-ne, vsaka pa je enkratna in neponovljiva.«

Pridih domišljije in izkušenjVse do začetka marca bo v Muzeju Občine Šenčur na ogled skupinska razstava keramike, ki je kar šestintrideset ustvarjalcev združila z motivom vaze.

Ustvarjalce razstave je nagovoril tudi podžupan Aleš Perič Močnik, v družbi Nika Zupana in Barbe Štembergar Zupan. / Foto: Vili Ulčar

Ljubljana – V galeriji Srečišče v hostlu Celica je do 14. februarja na ogled razstava Materija – voda ustvarjalke iz Domžal Anje Podreka. Mlada ustvarjalka, po izobrazbi diplomirana likovna pedagoginja ter magistrica scenografije (Academy of Arts v nizozemskem Utrechtu), je svojo izobrazbo dopolnila tudi s trimesečno izmenjavo na Severnem Irskem. Poleg samostojne umetniške dejavnosti vodi tudi likovno-ustvarjalne delavnice, kjer teži k inovativnosti ter samostojnosti. Mapiranje ali kar-tiranje lastnih misli in čustev je psihološko-likovni proces. Vodne slike so procesualna dela, ki nastanejo pod vodstvom avtomatskega delovanja. Gre torej za delno vodeni proces, kjer si voda oz. razredčena barva utira svojo pot po platnu. Vsak nanos je novi sloj, nova slika, ki pusti za seboj sledi. Le-te se pomešajo z ostalimi ter ustvarjajo vodne pokrajine, oblike in teksture.

Materija in voda

Kranj – V sredo, 29. januarja, bo v Galeriji Pungert ob 19. uri odprtje slikarske razstave avtorja Janeza Milkoviča Jana, ki se bo predstavil z novejšimi deli v tehniki nizkega reliefa in z akvareli v malem formatu.

Razstava Janeza Milkoviča Jana

9Gorenjski glastorek, 28. januarja 2020

vilma.stanovnik@g-glas.si

Maja Bertoncelj

Pokljuka – Šest tekem od če-trtka do nedelje je bil tek-movalni program letošnje Pokljuke, ki je znova gosti-la najboljše biatlonce na sve-tu. Tekme svetovnega poka-la si je v štirih dneh ogleda-lo okrog 18.500 gledalcev, s čimer so organizatorji zado-voljni. Kot pravijo, je zadnji resni test pred svetovnim pr-venstvom, ki bo na Pokljuki februarja prihodnje leto, us-pel.

Rezultatsko so letošnjo Pokljuko zaznamovale pred-vsem biatlonske velesile. Kar trikrat so bili na najvišji sto-pnički Francozi (mešana šta-feta, mešane dvojice in Qu-entin Fillon Maillet na tekmi s skupinskim startom), po eno tekmo pa so dobili Nor-vežan Johannes Thingnes Boe (posamična na 20 ki-lometrov), Nemka Deni-se Herrman (posamična na 15 kilometrov) in Švedinja Hanna Öberg (s skupinskim startom). Najboljša posa-mična slovenska uvrstitev je 12. mesto Jakova Faka na tek-mi na 20 kilometrov, na ka-teri sta točke osvojila še Rok Tršan (31.) in Klemen Bauer (34.), Tršan in Urška Poje sta

bila v mešanih dvojicah 24., mešana štafeta v postavi Fak, Bauer, Polona Klemenčič in Lea Einfalt pa je bila 11. Fak se je nato v nedeljo od Pok-ljuke poslovil z 21. mestom na tekmi s skupinskim star-tom. Nastopil je kljub prehla-du. »Hvala vsem, ki so priš-li na Pokljuko in nas spodbu-jali. Nisem izpolnil pričako-vanj. Zaradi zdravstvenega stanja je bilo danes težko, a

to je samo del težav v tej sezo-ni. Enostavno ne gre, kakor-koli se trudim. Vseeno se ne predam in tekmujem. Upati je treba, da se bo obrnilo na bolje,« je ob zaključku pove-dal Jakov Fak, ki se bo sku-šal kar najbolje pripraviti na svetovno prvenstvo. »Sledijo štirje dnevi za počitek v do-mačem okolju, ki ga fantje potrebujejo. Za Jakovom je v 17 dneh devet tekem, dve

v slabšem zdravstvenem sta-nju. V petek gremo za en te-den na priprave v Obertilli-ach, nato bodo konec tedna doma, potem pa že odhaja-mo v boj na svetovno prven-stvo,« je o načrtih dejal Uroš Velepec, glavni trener slo-venske reprezentance.

Svetovno prvenstvo v bi-atlonu bo med 12. in 23. fe-bruarjem, gostila pa ga bo Anterselva v Italiji.

Po Pokljuki vrhunec sezone Dvanajsto mesto Jakova Faka je najboljša slovenska posamična uvrstitev na tekmah svetovnega pokala v biatlonu na Pokljuki, ki je bila zadnja postaja pred svetovnim prvenstvom. Kar polovico tekem so dobili Francozi. Slovenska reprezentanca v petek odhaja na priprave v Obertilliach.

Jakov Fak (v ospredju) je v nedeljo na tekmi s skupinskim startom osvojil 21. mesto. »Bolje v stanju, v katerem sem, enostavno ni šlo. Vem, da nisem izpolnil svojih pričakovanj in pričakovanj vseh navijačev,« je po tekmi dejal nekoliko oboleli biatlonec iz Lesc. / Foto: Gorazd Kavčič

Vilma Stanovnik

Jesenice, Kranj – Za obe favo-rizirani ekipi, ki igrata tudi v Alpski hokejski ligi (AHL), bi bilo kaj drugega kot dve zanesljivi polfinalni zmagi gotovo presenečenje. Jese-ničani so se namreč pomeri-li s Slavijo Junior, državni pr-vaki iz Tivolija pa so imeli za nasprotnike kranjski Triglav.

Že na četrtkovih prvih tekmah sta na domačem ledu obe moštvi slavili, kot trdoživ nasprotniki ekipi SŽ Olimpija pa so se znova izkazali hokejisti Triglava, ki so v Tivoliju izgubili s 3 : 1, tudi na sobotni tekmi pred domačimi navijači pa so po-vedli. V nadaljevanju tekme

so bili pred golom zaneslji-vejši gostje, ekipi pa sta se na koncu razšli z rezulta-tom 2 : 7.

»S težavami, ko smo v četr-tfinalu igrali proti Celjanom, smo se uvrstili v polfinale, ven-dar pa smo bili tega zelo vese-li. Zavedali smo se, da je SŽ Olimpija trenutno naša naj-boljša ekipa, mi pa smo skle-nili, da se ji zoperstavimo po najboljših močeh. V Ljublja-ni smo dosegli dober rezul-tat, danes pa smo po prvem golu malce popustili in bili ta-koj kaznovani. Zadnji dve tre-tjini sta bili nato bolj izenače-ni, na koncu pa je ekipa SŽ Olimpija zasluženo zmaga-la,« je po sobotni tekmi pove-dal trener hokejistov Triglava

Edo Hafner, ki ga zdaj z ekipo čakajo še nastopi v Mednaro-dni hokejski ligi (IHL).

Jeseniški hokejisti, ki se še borijo za neposredno uvr-stitev v končnico AHL (jut-ri igrajo pri ekipi VEU Feld-kirch), so v polfinalu držav-nega prvenstva Slavijo Juni-or doma premagali s 7 : 4, v soboto pa so v Zalogu slavi-li z 1 : 4.

Kdaj točno v mesecu apri-lu bo na sporedu finale dr-žavnega prvenstva, je od-visno od igranja naših obeh najboljših ekip v finalu alp-ske lige. Znano pa je že, da so bron osvojili hokejisti Sla-vije Junior, saj so v rednem delu sezone tekmovanje zaključili na tretjem mestu s šestimi točkami prednos-ti pred Triglavom.

Hokejski finale bo po pričakovanjihV dveh polfinalnih obračunih je bila ekipa SIJ Acroni Jesenice boljša od Slavije Junior, Triglav pa je v soboto tudi na domačem ledu moral priznati premoč moštvu Slovenske železnice Olimpija.

Na domačem ledu so hokejisti Triglava v soboto povedli, na koncu pa so morali priznati premoč SŽ Olimpije.

Dobrodelno metanje plišastih medvedkov (t. i. teddy bear toss) bodo v jeseniškem klubu organizirali v soboto, 1. februarja, na tekmi proti Bregenzerwaldu. Navijače pozivajo, naj s seboj prinesejo čim več plišastih igrač.

Foto

: Gor

azd

Kav

čič

Vilma Stanovnik

Kranj – V Stockholmu se je v nedeljo zvečer z zmagoslav-jem španskih rokometašev, ki so z 22 : 20 premagali hr-vaške, končalo 14. evropsko prvenstvo. Po petkovem pol-finalnem porazu proti Špani-ji z 32 : 34 žal v boju za bro-nasto odličje v soboto ni bila uspešna naša reprezentanca, ki je izgubila proti Norveški z 20 : 28.

Tako so izbranci slovenske-ga selektorja Ljubomirja Vra-nješa z uvrstitvijo v polfinale sicer presegli svoje cilje, saj so si pred odhodom želeli preboj na enega od treh kvalifikacij-skih turnirjev za nastop na le-tošnje poletne olimpijske igre v Tokiu, na koncu pa je bilo po zadnjih porazih vendarle ne-kaj grenkega priokusa.

»Če bi nekdo pred začet-kom turnirja ponudil, da se bomo uvrstili v polfinale in igrali za tretje mesto, potem bi to takoj kupil. Na tekmi za

tretje mesto pa tudi na petko-vi polfinalni enostavno nis-mo imeli dovolj moči. To mo-ramo v prihodnjem obdob-ju popraviti, podrobna anali-za bo pokazala, kje smo dela-li napake. Z opravljenim de-lom sem izjemno zadovoljen, moji fantje so v teh treh te-dnih naredili izjemen posel,« je po prvenstvu med drugim povedal selektor Vranješ.

Z lepim priznanjem sta do-mov prišla tudi škofjeloški re-prezentant Jure Dolenec, ki so ga v evropski rokometni zvezi postavili v idealno pos-tavo prvega dela prvenstva, in Blaž Janc, ki je bil postavljen v idealno postavo drugega dela evropskega prvenstva.

Olimpijski nastop si bodo naši skušali izboriti med 17. in 19. aprilom v Berlinu, kjer se bodo pomerili z Nemči-jo, Švedsko in še eno afriško izbrano vrsto. V japonsko pre-stolnico se bosta prebili dve najboljši reprezentanci z ber-linskega turnirja.

Četrto mesto rokometaševNaša rokometna reprezentanca je na evropskem prvenstvu osvojila četrto mesto, v idealni postavi pa sta bila izbrana tudi Jure Dolenec in Blaž Janc.

Jesenice – Minuli konec tedna je gorenjski hokejski as Anže Kopitar v St. Louisu s pacifiško selekcijo dobil tekmo All-Star v severnoameriški hokejski ligi NHL. V finalu je skupaj s so-igralci ugnal atlantsko selekcijo s 5 : 4. Odločilni zadetek je za 5 : 4 dosegel Čeh Tomaš Hertl, Kopitar pa je v finalu s podajo sodeloval pri prvem zadetku Maxa Paciorettyja. V drugem polfinalu je Anže Kopitar, sicer član moštva Los Angeles Kin-gs, zbral tri podaje, njegovo moštvo pa je z 10 : 5 premaga-lo selekcijo centralne divizije. V prvem polfinalu je ekipa iz atlantske divizije z 9 : 5 premagala metropolitansko. Sicer pa je Anže Kopitar tokrat petič v karieri nastopil na tekmi vseh zvezd najmočnejše hokejske lige na svetu, skupaj s soigralci pa si bo razdelil milijon dolarjev denarne nagrade. Nagrado za najkoristnejšega hokejista tekme vseh zvezd je prejel zvezdnik Bostona Čeh David Pastrnak.

Anže Kopitar med zmagovalci

Kranj – Z obračunom med Triglavom in Grosupljim, ki so ga na krilih razpoložene Američanke Alexis Prijhay Burke z 78 : 47 dobile Kranjčanke, se je končal prvi del državnega prvenstva za članice. V ligi za prvaka bo tekmovanje nadaljevalo šest ekip. To so Cinkarna Celje, Ježica, Jasmin sport Ledita, Triglav, Grosuplje in Pro-Bit Konjice. Preostale tri ekipe (Akson Ilirija, Maribor in Domžale) pa bodo igrale za razigravanje. Najboljši izkupiček po prvem delu imajo Celjanke, ki podobno kot v pretekli sezoni še ne poznajo poraza. Drugi del tekmovanja se bo začel v petek, 31. januarja, s tekmo med ekipama Jasmin sport Ledita in Pro-Bit Konjice.

Košarkarice so končale prvi del prvenstva

Kranj – V soboto se je z igranjem prvega kroga začelo državno člansko vaterpolsko prvenstvo. Dve tekmi so vaterpolisti odi-grali v pokritem olimpijskem bazenu v Kranju. Prva tekma med vaterpolisti AVK Triglav in Ljubljano Slovanom se je končala z zmago Kranjčanov s 17 : 2. Drugo tekmo med vaterpolisti Kamnika in Borca pa so z 19 : 15 dobili Kamničani. Že jutri se bodo vaterpolisti Triglava v domačem bazenu ob 20.45 pomerili z ekipo banjaluškega Borca.

Vaterpolisti Triglava premagali Ljubljano

Kranj – Na odprtem evropskem prvenstvu v jiu-jitsu v Lizboni je Maja Povšnar s Kokre, sicer članica Judo kluba Triglav Kranj, osvojila srebrno odličje. »Težko je izgubiti finale na sodniško odločitev, ampak glede na to, da sem imela nekaj izredno težkih in napornih borb, sem ponosna, da mi je uspelo priti do finala,« je povedala Povšnarjeva.

Srebro Maje Povšnar

10 Gorenjski glastorek, 28. januarja 2020REKREACIJA info@g-glas.si

G l a s o v a K o l e s a r j e n j a

Jelena Justin

V zimski pravljici obiska-ti katerega od vrhov s krp-ljami na nogah je poseb-no doživetje. Če nismo tur-ni smučarji in radi hodimo, je po globokem in mehkej-šem snegu hoja zaradi ugre-zanja precej naporna. V ta-kem primeru je idealno, da uporabljamo krplje, saj te precej olajšajo hojo po glo-bokem snegu, ker nam več-ja površina zmanjšuje vdira-nje, hkrati pa kovinski zobč-ki na spodnji strani prepre-čujejo zdrs. Obstajajo celo krplje, ki imajo na spodnji podlagi pravo žago, in s ta-kimi lahko prečimo tudi str-ma pobočja s trdim snegom.

Kam vas popeljem danes? Na krpljanje, v sosednjo Ita-lijo, na Mokrine. Obiskali bomo Monte Corono, ki je ču-dovit razglednik, vzpon nanj pa prava zimska pravljica.

Zapeljemo se skozi Trbiž do Tablje, kjer zavijemo des-no in se začnemo vzpenjati proti Mokrinam. Takoj ko pripeljemo na prelaz, par-kiramo na desni strani, kjer je urejeno parkirišče in ko-pica smernih tablic. Vzpon začnemo po zasneženi ces-ti, ki nas strmo pelje pro-ti planini Auernig. Plani-na ponudi lep razgled pro-ti Zahodnih Julijcem. S pla-nine Auernig nadaljujemo naprej po razgledni, pano-ramski cesti. Pred nami so vidne sledi turnih smučar-jev, krpljarjev, tudi pešakov. V daljavi se pred nami poka-že naš cilj, Monte Corona. Sledimo cesti, pot št. 501, ki se zmerno vzpenja, vmes tudi malce spusti. Cesta za-vije v izraziti S-ovinek, nato pa se začne vzpenjati. Tik preden se pot začne spušča-ti navzdol, mi zavijemo levo in se po travniku, preko

katerega gre v poletnih me-secih tudi cesta, povzpne-mo do planine For na višini 1614 metrov. Vzpon pozimi je malce drugačen kot pole-ti, saj planino For prepros-to prečimo in se na koncu začnemo strmeje vzpenja-ti proti grebenu, ki ga vidi-mo pred seboj. Ko doseže-mo greben, se nam odpre pogled na Šinavc / Monte Schinauz. Na grebenu na-daljujemo levo po prostra-nih travnikih, ki so tokrat deviško beli. Vzpenjamo se med posameznimi ma-cesni in se počasi približu-jemo skalam. Pot zavije v desno, se povzpne še na en greben. Ponovno prečimo obširno zasneženo flanko in se preko vršnega vzpona povzpnemo na vrh Monte Corone oz. Korena, kot mu rečemo po slovensko.

Na vrhu je le mejni ka-men in avstrijski žig Kro-nalpe. Razgled z vrha je fan-tastičen: pogled na Julijske Alpe, vzhodne in zahodne, tik pred nami je Alto Mulve-rich pa Pricot, Konjski špik, Monte Chiavals, Zuc dal Bor, Creta Grauzaria, Mon-te Sernio, Veliki Koritnik, Torre Winkel, Kammleiten, Krniške skale, Monte Schi-nauz itd.

Monte Corona je del kar-nijskega Geoparka, ki se lahko ponaša z izjemnimi točkami fosilnih ostankov.

Z opazovanjem zanimivih kamnov okoli nas lahko od-krijemo skrivnostne osta-line pradavnih dni. Prevla-dujejo fosilni ostanki dav-no izginulih živali. Te fosi-le bomo na pomlad, ko sneg izgine, še enkrat prišli pog-ledat, a takrat se bomo do Monte Corone povzpeli po neoznačenem grebenu od

Monte Auerniga in Monte Carnizze.

Z vrha Monte Corone je najbolje, da se na izhodi-šče vrnemo po poti vzpona. Ob mojem vzponu je bil na zahodni strani gore, ki se spušča proti sedlu Carnizza, napihan sneg in kloža, kar ni ravno varno in lahko spla-zi. S planine For se po cesti

vrnemo nazaj na Mokrine, do jeklenega konjička, ki je parkiran na začetku akumu-lacijskega jezera. Za nami je lepa, razgledna tura, ki na-polni dušo.Nadmorska višina: maks. 1950 mVišinska razlika: 500 mTrajanje: 4 ureZahtevnost:

Planinski izlet: Monte Corona / Kronalpe (1815 m n. m.)

Razgledno krpljanjeMokrine so v zimskem obdobju znane predvsem kot smučišče. Ljubitelji gorskega sveta lahko uživamo snežno belo pravljico s krpljami.

Pogled na planino For. Zadaj Konjski špik in Veliki Koritnik. / Foto: Jelena Justin

Zaslužen počitek in malica z razgledom / Foto: Jelena Justin

Razgled z vrha Corone na osrčje Karnijskih Alp: Grauzaria, Sernio, Monte Chiavals itd.

Foto

: Jel

ena

Just

in

Grega Flajnik

Zwift – virtualno kolesarjenjeSosed Štefan me je pova-

bil, naj si ogledam njego-vo kolesarsko sobo. Klet-no sobo, kjer se je nabira-la »šara«, je pospravil, pre-belil, v sobo postavil trena-žer s kolesom, nanj priklo-pil računalnik, in ker uži-va v dobri glasbi, dodal še kakovostne zvočnike. Prav lepa soba, v katero bi jaz do-dal le še kakšno poletno ko-lesarsko fotografijo za bolj-šo motivacijo in omaro s pri-boljški za primer, ko pridejo na obisk prijatelji. Štefan je navdušen raziskovalec teh-ničnih novosti, zato se je le-tos odločil, da bo čez zimo treniral s pomočjo progra-ma Zwifta. To je program, ki nam na ekranu kaže različ-ne pokrajine sveta in glede na to, kakšna je pokrajina, program naravna težavnost pedaliranja na trenažerju in kolesu. Če se pot postavi

navkreber, je kolesarjenje težje, navzdol je lažje. Isto-časno smo povezani tudi z drugimi kolesarji, ki kolesa-rijo vsak v svoji sobi na raz-ličnih koncih sveta. Trenu-tno je na razpolago pet prog.

Obiskovalci lahko izbira-jo med progami v Londo-nu, Innsbrucku, Richmon-du, najdaljše pa so navide-zne proge v okolici kraja Wa-topia, ki leži na majhnem otoku v bližini Avstralije,

najnovejša je atraktivna ko-lesarska pot je po New Yor-ku, kjer kolesarimo po Cen-tralnem parku, snovalci pro-grama pa so progo postavili sto let v prihodnost.

Če treniraš v skupini, pro-gram to zazna in pošlje tre-nažerju signal, naj bo kole-sarjenje lažje, saj je tudi v re-alnem svetu kolesarju v za-vetrju lažje pritiskati na pe-dale.

Bolj tekmovalni kolesarji se lahko prijavijo na tekmo, ki se odvija vsak dan vedno ob istem času. Ob večernem času zbere tudi do sedem ti-soč »virtualnih« kolesar-jev, ki kolesarijo na isti tek-mi, a vsak v svoji sobi. Vsa-ke pol ure potekajo tekmo-vanja in skupinske vožnje. Če niste tekmovalni tip, lah-ko izberete progo in po njej vozite ter občudujete okoli-co. Lahko tudi poklepetate s

kakšnim od sokolesarjev, se ustavite in počakate na sku-pino, s katero potem skupaj drvite po navideznih cestah. Program nudi tudi vrsto motivacijskih treningov, ki spodbujajo kolesarje, da se zamotijo in lažje zdržijo eno uro na kolesu, tisti bolj mo-tivirani pa izkoristijo čas za kar se da optimalen trening.

S Štefanom sva izbrala vsak polurni trening moči in se trudila, da naju je pre-hitelo čim manj kolesarjev. Ko padeš v ta virtualni svet, veliko bolj motivirano treni-raš. Prednost sobnega ko-lesarjenja je, da lahko med tem pozabiš na zunanje vplive, kot so dež, nizke tem-perature in nevarni avtomo-bili. A užitka, ko v sončnem vremenu kolesariš s pravim vetrom v laseh, ne more pri-čarati noben še tako dober računalniški program.

Štefan v svoji kolesarski sobi

11Gorenjski glastorek, 28. januarja 2020 REKREACIJA maja.bertoncelj@g-glas.si

Jasna Paladin

Kamnik – Klub gorskih te-kačev Papež je pred dnevi v avli Osnovne šole Stranje gostil tradicionalno zaključ-no prireditev Tekaškega po-kala Občine Kamnik, že sed-mega po vrsti, ki je v lan-skem letu združeval sedem tekov, in sicer 24. gorski tek k Sv. Primožu, 31. mekinjski kros, 2. tek na Stari grad, 14. češnjiški tek, 20. gorski tek na Grintovec, 11. Veronikin tek in 19. Miklavžev tek.

»Z udeležbo smo lahko zelo zadovoljni, saj se je vseh tekov udeležilo več kot 1300 tekačev; znova je bila najdalj-ša startna lista na Miklavže-vem teku,« je zbrane nagovo-ril predsednik Tekaškega po-kala Občine Kamnik in pred-sednik Športne zveze Ka-mnik Dušan Papež in se po-sebej zahvalil neumornim organizatorjem, ki jim je Te-kaški pokal Občine Kamnik v vseh teh letih uspelo pribli-žati tekačem iz vse Slovenije. Tekači so v pokalu tekmovali

v štirinajstih različnih kate-gorijah, najboljšim trem po točkovanju in vrednotenju rezultatov v vsaki kategoriji

so podelili priznanja. V svo-jih kategorijah so bili lani najboljši: Jona Deisinger (mlajše deklice), Luka Petek

(mlajši dečki), Viktorija Do-linšek (deklice), Nik Romšak (dečki), Zoja Kranjec (starej-še deklice), Izak Poljanšek (starejši dečki), Nuša Mali (mladinke), Nejc Uršič (mla-dinci), Tina Klinar (članice), Timotej Bečan (člani A), De-nis Sitar (člani B), Lado Kve-der (veterani A), Bojan Galin (veterani B) in Ivica Žlogar (veteranke).

Posebna priznanja – med drugim tudi brezplačno startnino za teke letošnjega pokala – so podelili udele-žencem vseh sedmih tekov; to so bili: Uroš Potočnik, De-nis Sitar, Robert Iglič, Rajko Sršen in Zdravc Ručigaj.

Tudi letos bo v pokalu se-dem tekem. Zgodba gorske-ga teka na Grintovec pod okriljem družine Papež (ki, kot kaže, ne dobijo nasledni-ka) se je lansko leto zaklju-čila in priljubljene tekme z mednarodno udeležbo letos ne bo več, se pa tekom letos pridružuje Tek na Bibo pla-nino, ki so ga testno prvič pripravili avgusta lani. Kot vodja organizatorjev bo za-njo skrbel Zvone Kemperl iz Športnega društva Meni-na planina, proga iz Okroga po gozdni poti do Bibe pa je dolga 3,3 km in ima 520 me-trov višinske razlike.

Namesto Grintovca letos tek na Bibo planinoDecembra se je zaključila že sedma sezona Tekaškega pokala Občine Kamnik. Minuli četrtek so najboljšim tekačem in organizatorjem tekov podelili priznanja in napovedali nekaj novosti za letošnje leto. Čeprav se iz koledarja tekov umika legendarni gorski tek na Grintovec, bo pokal še vedno združeval sedem tekov – prihaja namreč tek na Bibo planino.

Udeleženci vseh sedmih tekov lanskoletnega Tekaškega pokala Občine Kamnik Uroš Potočnik, Denis Sitar, Robert Iglič, Rajko Sršen in Zdravc Ručigaj z Dušanom Papežem

Prva tekma letošnjega Tekaškega pokala Občine Kamnik bo 25. gorski tek k Sv. Primožu, ki bo v soboto, 28. marca.

Vilma Stanovnik

Kranj – Letošnje ponovoletno druženje članov Nogometne-ga kluba Triglav s predstavni-ki sponzorjev minuli teden je bilo zagotovo nekaj posebne-ga, saj je predsednik Beno Fekonja zbranim predstavil številne novosti, ki jih načr-tujejo v jubilejnem letu.

Kranjski nogometni Tri-glav ima namreč bogato tra-dicijo, ki je stara več kot sto-letje, v klubskem grbu pa je zapisana letnica 1920.

»Sto let organiziranega igranja nogometa pome-ni različne prelomnice, saj moramo priznati, da stanje v klubu ni bilo vedno tako ble-ščeče, kot je v zadnjih letih. Klub je imel tudi drugačna imena pa tudi slabše pogo-je. Letos sto let praznujemo tako mi kot Nogometna zve-za Slovenije in odločili smo se, da bo zato leto za nas še posebno slovesno. Poleg de-vetih pomladanskih prvoli-gaških tekem, ko se bomo z vsemi ekipami, ki igrajo v

prvi ligi, srečali tudi na do-mačem igrišču, je za nas naj-večja prelomnica dan, ko nam bo zasijala luč, saj mar-ca načrtujemo začetek igra-nja tudi pod reflektorji,« je povedal predsednik NK Tri-glav Beno Fekonja in pouda-ril, da si želijo, da na tekme, ki bodo od pomladi lahko po-tekale tudi zvečer, privabijo vsaj tisoč gledalcev.

Prav polne tribune navi-jačev, ki bodo uživali tako v času tekem kot ob druže-nju prej in kasneje, so eden od ciljev kluba, zato so se po-vezali z Nogometno hišo za-bave, ki jo vodi njihov nek-danji igralec Vedran Smi-ljanić. Tako bodo za navija-če, od najmlajših do najsta-rejših, pripravljali različne

spremljevalne dogodke, od nogometnega radarja do mini nogometa, nogome-tnega poligona in druge, ki

bodo potekali v času druže-nja ob nogometnem igrišču. Teh druženj pa bo kar ne-kaj, saj pripravljajo zanimive

turnirje za nogometaše raz-ličnih selekcij. Zlasti po-membnih bo šest turnirjev z imenom Triglav cup Kranj za fante od 9. do 14. leta starosti, za starejše pa pripravljajo šti-ri revialne tekme.

Konec maja bodo v klubu pripravili tradicionalni dan nogometa, prav tako pa bo na voljo več različnih navija-ških artiklov. Od pomladi bo na stadionu tudi bogatejša gostinska ponudba s proda-jo po tribunah, v klubu pa na-črtujejo tudi akcijo Mi navija-mo za Triglav, s katero bodo povezali podjetnike in navi-jače. »Nogomet je doživetje in hkrati ponuja dodatne pri-ložnosti. Mi to želimo, da to spoznate skupaj z nami,« je še dodal predsednik Fekonja.

Nogometna tekma je lahko tudi dobra zabavaTega se pri Nogometnem klubu Triglav še kako zavedajo, zato bodo navijačem, družinam in tudi poslovnim partnerjem ponudili, da nogometne dogodke v Kranju doživijo ne le kot tekme, temveč tudi kot prijetno druženje in zabavo za vse generacije.

Predsednik Nogometnega kluba Triglav Beno Fekonja si želi, da bi z novimi akcijami na tribune privabili čim več navijačev. / Foto: Gorazd Kavčič

Maja Bertoncelj

Kranj – V petek zgodaj zjut-raj po našem času je slepi maratonec Sandi Novak na maratonu v Dubaju izpol-nil cilj: s časom dve uri, 59 minut in 56 sekund je dose-gel normo za paraolimpij-ske igre v kategoriji T11/T12.

Na progi je tekel v druž-bi in ob pomoči tekača Ro-mana Kejžarja, slovenske-ga rekorderja v maratonu, in Martina Pintarja, eki-po pa je na terenu sprem-ljal tudi vodja odprave Pri-

mož Černilec. Gre za uspeš-no in že preverjeno gorenj-sko navezo. Dubaj je za No-vaka očitno srečen kraj. Tam je normo za paraolimpijske igre lovil že leta 2016 in bil pri tem prav tako zelo uspe-šen. Z opravljeno normo je postal kandidat za nastop na igrah v Riu de Janeiru v Braziliji, kjer je potem tudi tekmoval in osvojil osmo

mesto. »Nastop mi je glede na zdravstvene težave, ki jih imam, uspel odlično. V dani situaciji je bil to kar moj ma-ksimum, če bi bil povsem zdrav, pa bi verjetno lah-ko tekel še hitreje. Na kon-cu se je za štiri sekunde izšlo za olimpijsko normo,« je bil dosežka izjemno vesel No-vak. Njegov nastop je oce-nil tudi Roman Kejžar: »Bil je zelo dramatičen, po drugi strani je bil to tudi eden tež-jih maratonov Sandija Nova-ka. V zadnjih dneh je malo zbolel, kar mu je pobralo kar

nekaj energije. Še enkrat je dokazal, da je res pravi ma-ratonec. Od 35. kilometra je bila borba na nož in z uro, lo-vili smo sekunde in na kon-cu se je vse dobro izšlo.«

Z normo, ki jo je izpolnil v petek, je postal kandidat za nastop v Tokiu, kjer se bodo poletne paraolimpijske igre v šestnajsti izvedbi začele 25. avgusta.

V Dubaju odtekel normo za paraolimpijske igreSlepi gorenjski maratonec Sandi Novak je maratonsko razdaljo pretekel v slabih treh urah.

Sandi Novak (levo) je tekel z Martinom Pintarjem in Romanom Kejžarjem, vodja odprave pa je bil Primož Černilec (desno). / Foto: arhiv ekipe

Navijaški artikli bodo na voljo tudi v trgovini v središču Kranja, v mestu pa bodo ob sobotah pred tekmo z različnimi akcijami navijače vabili na nogometno doživetje.

12 Gorenjski glastorek, 28. januarja 2020simon.subic@g-glas.si

Simon Šubic

Kranj – Vlomilci so se oči-tno zbudili iz zimskega spa-nja. Vsaj tako lahko sklepa-mo po podatku, da so poli-cisti zadnji konec tedna na območju Policijske upra-ve Kranj obravnavali kar dvanajst vlomov in posku-sov tega dejanja, še štiri vlo-me pa so obravnavali na ob-močju Domžal, Mengša in Medvod, ki sodi pod Policij-sko upravo Ljubljana.

V petek so blejski policisti obravnavali vlom v stano-vanjsko hišo v Koritnem, se-rijo vlomov v štiri vozila na parkirišču pri športnem par-ku v Velesovem, v osebni av-tomobil pa je bilo vlomljeno tudi na Zgornji Beli. V noči na soboto so vlomilci za tar-čo vzeli stanovanjsko hišo v Spodnjih Dupljah, v sobo-to popoldan in zvečer pa šti-ri hiše v Radovljici, Lescah

in Podreči. Odtujili so pred-vsem zlatnino in denar. S Policijske uprave Ljublja-na pa so sporočili, da so v soboto obravnavali vlome v stanovanjsko hišo v okoli-ci Domžal, iz katere je stori-lec odnesel nakit in povzro-čil za 1300 evrov škode, ter v poslovna objekta v Mengšu in Domžalah. Iz prvega je izginilo za nekaj tisoč evrov orodja, v drugem primeru pa so odnesli več tisoč evrov gotovine. V nedeljo so poli-cisti obravnavali še vlome v stanovanjske hiše v Zapu-žah, Naklem in okolici Med-vod ter v trgovino v Kranju, v kateri so si storilci »postreg-li« z oblačili.

»Občane prosimo za in-formacije o pojavu sumlji-vih oseb in vozil. Sumljive okoliščine naj, prosimo, ta-koj ob zaznavi sporočijo na interventno številko 113 ali na anonimni telefon policije

080 1200,« po zadnjih vlo-mih pozivajo gorenjski po-licisti. Ti pri preiskovanju velikih tatvin, kamor sodi-jo tudi vlomi v objekte in vozila, niso izrazito uspeš-ni. Zadnji uradni podatki so znani za leto 2018 in tedaj so na območju Policijske upra-ve Kranj obravnavali 565

velikih tatvin, preiskali pa so jih dobrih enajst odstot-kov, torej vsako deveto. To-vrstna kriminaliteta se je si-cer v zadnjih letih zmanjše-vala, saj so na primer gorenj-ski policisti leta 2014 obrav-navali 864 velikih tatvin, od katerih so jih preiskali 8,8 odstotka.

Policisti obravnavali več vlomovVlomilci so v zadnjih dneh na Gorenjskem vlomili v več stanovanjskih hiš, poslovnih prostorov in vozil. Policisti pozivajo občane, da jih sproti obveščajo o zaznavi sumljivih oseb in vozil v njihovem okolju.

Gorenjski policisti so predlani uspešno preiskali le vsako deveto veliko tatvino. / Foto: Tina Dokl

Kamnik – V nedeljo se je na Policijski postaji Kamnik oglasil občan in prijavil tatvino oblačil v Italiji. Neznani storilec mu je namreč iz parkiranega odklenjenega vozila odtujil več kosov oblačil in obutve, kupljenih v Palmanovi.

V Italiji so mu ukradli kupljena oblačila

Kamnik – Kamniški policisti so pred dnevi na treznjenje v po-licijskih prostorih odpeljali občana, ki je v enem od kamniških gostinskih lokalov grozil in se nedostojno vedel do zaposlenih in drugih gostov lokala. Ob prihodu »modrih angelov« na kraj se je močno pijan moški zadrževal na terasi lokala in se kljub njihovim opozorilom in ukazom ni umiril oziroma prenehal kršenja javnega reda in miru. Ker je kazalo, da bo kršitve na-daljeval, so občanu odvzeli prostost in odredili pridržanje do streznitve. Zaradi več kršitev javnega reda in miru so mu izdali tudi plačilni nalog.

Streznil se je pri policistih

Simon Šubic

Kranj – Okrožno državno tožilstvo 32-letnega Tržiča-na Daliborja Pejića obtožu-je sodelovanja v hudodelski združbi, ki se je v letu 2015 organizirano ukvarjala s ti-hotapljenjem droge iz Slove-nije v Celovec, poleg tega naj bi za nadaljnjo prodajo kupil nekaj gramov kokaina ter drugim, tudi svojemu bratu, omogočil uživanje kanabi-sa. Zoper obtoženega so pre-dobravnavni narok namera-vali opraviti že 17. januarja, a ga je okrožna sodnica Po-lona Kukovec preložila za te-den dni na predlog zagovor-nika Jake Šarabona, ki je Tr-žičanovo obrambo prevzel le nekaj dni pred tem in se mu zato še ni uspelo seznaniti se s celotnim sodnim spisom, prav tako pa svoje stranke ni mogel pravočasno seznani-ti z vsemi vidiki obrambe in procesnimi pravicami. Ker minuli petek na izvedenem predobravnavnem naroku krivde ni priznal, mu jo bo zdaj tožilstvo skušalo doka-zati na glavni obravnavi.

Poročali smo že, da je glav-ni obtožni očitek zoper Peji-ča, da je skupaj z danes 33-le-tnim Ljubljančanom Sašo Gavrićem in 31-letnim Trži-čanom Sašo Stojnićem sode-loval v hudodelski združbi,

ki je leta 2015 v sosednji Av-striji prodala najmanj 1,2 ki-lograma heroina, pri čemer naj bi Pejić sodeloval pri pre-vozu droge. Gavrić in Stojnić sta bila za dejanje že pravno-močno obsojena na zaporni kazni in sta ju do danes tudi že prestala.

Pejiću tožilstvo očita, da je bil član hudodelske družbe, ki naj bi več let iz Ljubljane v Celovec dostavljala večje ko-ličine heroina, kokaina in ko-noplje. Gorenjski in koroški

policisti so osumljence na obeh straneh državne meje aretirali julija 2015, ko so iz-vedli sedemnajst hišnih pre-iskav, pri tem pa zasegli tudi nekaj droge. V celotni prei-skavi so gorenjski krimina-listi obravnavali devet oseb, ki naj bi storile najmanj 26 kaznivih dejanj s področja prepovedanih drog, avstrij-ski kriminalisti pa okoli 40 oseb.

Kriminalno druščino je policija razkrinkala po

večmesečni preiskavi, v ka-teri so uporabili tudi različ-ne prikrite ukrepe in tajne-ga policijskega delavca. Ob-toženčev odvetnik je zato sodnici predlagal, da na so-jenju zasliši tudi policis-te, ki so februarja in marca 2015 izvajali tajno opazova-nje, in informatorja avstrij-skih varnostnih organov, ki naj bi že decembra 2014 opazil, da naj bi Gavrić in Pejić v Celovcu prevzela denar za drogo. Prav tako obramba pričakuje, da bodo na kranjskem sodi-šču zaslišali tajnega policij-skega delavca, ki je 4. mar-ca 2015 prevzel skoraj kilo-gram heroina. Sodišče naj pridobi tudi celotno doku-mentacijo, zlasti odredbe oziroma dovoljenja, v zvezi z izvajanjem posebnih poli-cijskih ukrepov, je še pred-lagal Šarabon.

Okrožna državna tožil-ka Vesna Primožič, ki je si-cer predlagala le branje iz-jav, ki so jih te priče podale v fazi sodne preiskave, njiho-vemu neposrednemu zasli-šanju ni nasprotovala, saj ta pravica, kot je dejala, obram-bi vendarle pripada.

Sojenje se bo začelo konec februarja, sodnica pa je do maja razpisala še več obrav-nav, saj pričakuje dolg ka-zenski postopek.

Tržičan ne priznava krivdeTržičan Dalibor Pejić je v petek na kranjskem sodišču zanikal krivdo za očitana kazniva dejanja, povezana s prepovedano drogo.

Dalibor Pejić, ki se je nekaj časa pred roko pravice skrival v tujini in so ga leta 2016 iskali tudi s pomočjo Europolovega adventnega koledarja, ne priznava, da je sodeloval v hudodelski združbi. / Foto: Tina Dokl

Simon Šubic

Žirovnica, Kranjska Gora – Na poti na Vrtačo se je v pe-tek opoldan ponesrečil slo-venski planinec. Policisti so ugotovili, da je padel z vrha ipsilon grape in se dlje časa kotalil najprej po zasneže-ni, potem pa še po kamniti podlagi. Posredovali so gor-ski reševalci postaje iz Trži-ča in dežurna ekipa Helikop-terske nujne pomoči z Brni-ka. Planinca, ki je bil sicer popolnoma opremljen, so na kraju oskrbeli in s heli-kopterjem prepeljali v jese-niško bolnišnico. Kot kaže, mu je glavo pred težjimi

poškodbami rešila čelada, poškodbe hrbta pa ubla-žil nahrbtnik, so sporoči-li s Policijske uprave Kranj. Na kraju je bil tudi policist gorske policijske enote, ki je razmere na terenu opisal kot zelo zahtevne in nevarne.

V soboto popoldan pa je še en planinec zdrsnil med sestopom z Malega Triglava proti Kredarici. Pri padcu je utrpel odrgnine in udarce po telesu. Reševanje, v katerem so sodelovali gorski reševal-ci iz Mojstrane in vojaški he-likopter, je oteževal močan veter. Planinca so na koncu prepeljali v jeseniško bolni-šnico.

Planinca so iz hribov odpeljali s helikopterjem

Kamnik – Pred dnevi je kamniškim policistom občanka naz-nanila bivšega partnerja, ker je bil z njo nasilen. Razložila jim je, da je z njo večkrat ponižujoče in boleče ravnal, za nameček pa ji je z uporabo fizičnega nasilja onemogočal tudi prosto gibanje. Policisti še zbirajo obvestila.

Nasilen do nekdanje partnerice

Hotemaže – V nedeljo dopoldan so sprehajalci v Hotemažah opazili dvanajst plastičnih vreč z odpadno zemljo in gnoji-lom, ki jih je neznanec odložil na brežini reke Kokre. Vreče so odstranili kranjski poklicni gasilci, odpeljali pa delavci kranj-skega komunalnega podjetja. S policije so sporočili, da posle-dice za okolje niso nastale, z dogodkom pa je bil seznanjen pristojni inšpektor za okolje in prostor.

Vreče odpadne zemlje in gnojila v Kokri

Žirovnica – V petek zvečer so kranjski policisti na podlagi pri-jave sumljivega zadrževanja več oseb na enem od parkirišč na območju Preddvora obravnavali pet oseb z območja Dolenj-ske. Osebe so policisti na podlagi dobrega opisa prijavitelja izsledili med vožnjo. Sumov morebitnih kaznivih dejanj pri njih niso ugotovili, so jih pa obravnavali za večje število prekr-škov. Vseh pet so obravnavali zaradi nedostojnega vedenja, neupoštevanja ukazov policistov in neuporabe varnostnega pasu med vožnjo, voznika pa tudi zaradi uporabe telefona med vožnjo ter nepravilne vožnje po cesti in nepravilnih pre-mikov z vozilom. Vozilo tudi ni bilo tehnično brezhibno, so še sporočili gorenjski policisti.

Sumljivih pet storilo več prekrškov

Kranj – Kranjski policisti so včeraj ponoči na železniški postaji v Kranju pričakali moškega, ki se je tja pripeljal kar s tovornim vlakom. Čakali so ga, ker so pred tem o njem prejeli prijavo. Slepi potnik jim je razložil, da se je v Ljubljani usedel na kon-strukcijo vagona in se tako pripeljal na Gorenjsko, ker se mu je to zdelo zanimivo. Policisti, ki menijo, da je šlo za nespa-metno in z vidika osebne varnosti zelo nevarno dejanje, bodo z ugotovitvami seznanili pristojni inšpektorat.

Do Kranja s tovornim vlakom

Alenka Brun

Ustanova Petra Pavla Glavarja je v svojem dvajset-em letu delovan-ja pripravila veli-

ki dobrodelni koncert, ki ga je poimenovala Trip to Las Vegas. Obiskovalci koncer-ta so zgoraj omenjenim glas-

benim legendam prisluhnili skozi interpretacije treh virtu-oznih slovenskih glasbenikov in pevcev: Ota Pestnerja, Uro-ša Perića in Omarja Naber-ja. V ekipi popotnikov do Las Vegasa sta bila še Gregor Hro-vat na bobnih in basist Mla-den Melanšak, v humorno povezovalni vlogi pa vsestran-ska Tina Gorenjak.

Fantje so na odru ostajali ves čas, peli solo ali s pomo-čjo ostalih dveh moških vokalov, z občinstvom delili tudi kakšen znan slovenski

napev. Tina jih je vmes tudi pregovorila, da so občinstvu zaupali kakšno svojo skriv-nost, dogodek iz glasbenega življenja, ki se jim je pripetil v njihovih bogatih glasbenih karierah in se ga z veseljem spominjajo.

Dobrodelni koncert je bil uspešnica - živahen in nabit z energijo. Publika v dvorani je uživala. Koncert se je začel

z uvodnim nagovorom pred-sednika Ustanove Petra Gla-varja Štefana Petkovška ter podelitvijo priznanj dobro-tnikom in mecenom, zak-ljučil pa z zahvalo in nekaj besedami Darka Mavsarja, ki je prisotne povabil še na druženje ob manjši pogos-titvi. Glasbeniki ekipe Trip to Las Vegas so se skupaj z Gorenjakovo ob koncu kar dvakrat vrnili na oder, poskr-beli za glasbeni repete, orga-nizator pa se jim je zahvalil tudi s simpatičnimi šopki.

POTOVANJE V LAS VEGASMelodijam nesmrtnih glasbenih legend, kot so Elvis Presley, Frank Sinatra, Ray Charles, Louis Armstrong in Dean Martin, smo prisluhnili na dobrodelnem koncertu na odru Športne dvorane Komenda v šovu z naslovom Trip to Las Vegas.

Oto Pestner in Omar Naber

Uroš Perić in Tina Gorenjak

Alenka Brun

Letošnja tema je bila Flower Circus oziro-ma cvetlični ali rožni cirkus, kjer sta tren-de predstavila šef cir-

kusa John Elstgeest in cvet-lični čarovnik Mark Frank. Moči sta združila Ukrajinec in Nizozemec, za slovensko vezno besedo je skrbel Peter Ribič iz BC Naklo. V nadalje-vanju je bila gostja dogodka še Bojana Košnik Čuk, ki je spregovorila o kulturi obda-rovanja, zavijanja in pokla-njanja daril z vidika bonto-na in lepega vedenja. Včeraj in danes poteka tudi stroko-vni seminar Evropski florist 1. in 2. stopnje: Strukture cvetja v šopkih in aranžma-jih, na katerem poleg šopkov pod vodstvom Lucasa Janse-na in dr. Sabine Šegula izde-lujejo tudi dekoracije za raz-lične namene.

Cvetlični cirkus je BC Naklo gostil v nedeljo v dopoldanskih urah. Gre v bistvu za blagovno znamko, podjetje, ki potuje po svetu, dela tovrstne predstavitve v živo s sedmimi priznanimi cvetličarji.

John pod odrom in Mark na odru sta oba glasno pove-dala, da upata, da bodo ude-leženci predstavitve videno uporabili pri lastnih kreaci-jah in da jim bo prišlo prav pri njihovem delu, vsakdanji praksi. Poudarila sta pomen marketinga, podala ogro-mno koristnih informacij, predstavila uporabo in kom-binacije različnih tehnik in materialov, vrst cvetja. Sliša-li smo kar nekaj zanimivih zgodb. V Rusiji je na primer ta trenutek modno kupova-nje ogromnega števila vrt-nic, ki pa jih namesto v obli-ki šopka cvetličarji prodajajo v lepih vazah – bogatejša je stranka, več vrtnic ter lepšo in

večjo vazo si privošči. V Ame-riki ceno vrtnice določa števi-lo cvetov na steblu. Krizante-ma pri nas velja predvsem za prvonovembrsko, pogrebno rožo, medtem ko jo je drug-je v svetu mogoče videti tudi na porokah. Spoznali smo sladkost orhideje – dobesed-no; pa kako lahko belo cvetje oziroma bela barva popolno-ma nadvlada pisanost cvetja v šopku. Mark je omenil, da si kreativne ideje zapisuje; pri-kazal pa tudi uporabo spre-jev, bleščic, celo dekorativ-nih posipov, ki se sicer upora-bljajo pri krašenju tort. Pub-liki oziroma prisotnim cve-tličarjem je položil na srce, naj se igrajo. »Cvetličarji se morajo zavedati, da proda-jajo čustva, da je sicer treba upoštevati željo stranke, ven-dar ne smejo pozabiti, da so oni strokovnjaki s tega pod-ročja,« je še dodal.

Tako John kot Mark se stri-njata, da biti cvetličar danda-nes ni enostavno. John pravi, da je verjetno največji prob-lem v tem, da so kreativni lju-dje radi skregani s številkami.

Pojasni: »Velikokrat prodajo rožo za dva evra in pri dvaj-setih v šopku z nekaj zelen-ja bodo enostavno pozabili računati zelenje in svoje delo …« Mark še pove, da priha-ja trend svilenih cvetlic. Te so lahko tako dobro izdela-ne, da se že težko loči svileno od sveže – in temu tudi pri-merno dražje. »Vendar je to samo trend, sveže cvetje osta-ja,« pravi.

Medtem ko je Mark ustvar-jal šopke, smo spoznali tudi dijaško domišljijo prihodnjih cvetličark, ki so na licu mes-ta ustvarjale zanimive šop-ke in cvetlične kreacije; Son-ja Jerič Štefe in Polona Teran pa sta spregovorili o tekmo-vanju SloveniaSkills 2020, ki ga je nedavno gostilo ljubljan-sko Gospodarsko razstaviš-če in kjer sta se domači Kat-ja Ravnikar ter Lucija Čepon odrezali odlično: osvojili sta drugo in tretje mesto. Njune kreacije so udeleženci nedelj-skega cvetličnega cirkusa lah-ko videli razstavljene v pred-dverju dvorane centra, kjer je potekal cvetlični dogodek.

CVETLIČNI CIRKUSV letu 2020 dogodek Trendi v floristiki praznuje že desetletnico. V Biotehniškem centru (BC) Naklo ga vsako leto izpeljejo v sodelovanju z domačimi in tujimi floristi. Na ta način želijo predstaviti novosti na strokovnem področju, pokazati možnosti v oblikovanju s cvetjem in predstaviti nove vrste cvetja.

Mark Frank je skrbel za magičnost cvetličnih šopkov.

John Elstgeest je pod odrom v simpatični cirkuški opravi, ki dejansko spominja na oblačila šefa pravega, klasičnega cirkusa, udeležencem šopke pokazal od blizu. Poskrbel je tudi za simpatične zgodbe o cvetju.

14 TOREK_28. 01. 2020

RUBRIKO MULARIJA ureja Mateja Rant. Pišite ji na mateja.rant@g-glas.si.

POTOVANJA VINO HRANA DOGODIVŠČINE MOŠKI ŽENSKE POTOVANJA VINO HRANA ŽENSKE

Igor Kavčič

Začnimo s prija-znimi ljudmi z rožami v laseh iz pesmi San Fran-cisco (Be Sure

to Wear (Some) Flowers in Your Hair), velike uspešni-ce iz šestdesetih let prejšnje-ga stoletja – ko se je v ZDA rojevalo gibanje »flower power«, gibanje nasprotni-kov vojne in orožja ter zago-vornikov svobodne ljubezni,

ljubiteljev opojnih drog – pri nas jim rečemo otroci cvetja.

Središče dogajanja v San Franciscu je bilo okrožje Height-Ashbury, imenova-no po presečišču dveh glav-nih ulic. Menda naj bi prav tu vzniknila oziroma se popularizirala hipijevska subkultura. Ko so o dogaja-nju v tem delu mesta začeli poročati mediji – novinar je v New York Times Magazinu sosesko zaradi obilja hašiša označil za »hashbury« – so se tja začeli zgrinjati ljudje

od vsepovsod. Želeli so biti del te subkulture, tako mla-dina kot srednji razred in izobraženci ter seveda glas-beniki, umetniki pa tudi taki in drugačni posebneži. Med drugim so se tu gibali in nastopali številni glasbe-niki, od Janis Joplin in Jimi-ja Hendrixa do psihedelič-nih rokovskih skupin Jef-ferson Airplane in Grateful Dead, njihov Jerry Garcia je legenda tega okrožja ...

Višek je tamkajšnja hipi-jevska scena dosegla pole-ti 1967 v tako imenovanem poletju ljubezni (summer of love). A okrožje ni prene-slo takega navala ljudi, šte-vilnih brezdomcev, drog in težav s policijo. Ko so se jese-ni mladi spet vrnili na kolid-že, se je stanje sicer umiri-lo, značaj soseske pa se vsaj še desetletje ni preveč spre-menil. Konec sedemde-setih so sosesko prenovi-li, Height-Ashbury je pos-tal center za nastope kome-dijantov (danes bi temu rekli stand-up komikov), v lokalih

so se začeli odvijati različ-ni umetniški performansi, glasbeni nastopi, rojevati so se začele nove subkulture.

Duha časa izpred pol sto-letja pa je še danes moč začutiti v številnih prodajal-nah, kjer ponujajo živopis-na hipijevska oblačila in tis-ta iz druge roke, plošče in glasbo, tudi kanabis v razli-čnih oblikah … Vtis svobo-de in drugačnosti dajejo že pisane hiše, stenske pos-likave na njih, skupnosti LGBT, občutek razpršenega

ozračja pa ponujajo tudi lju-dje na ulicah. Tam iz starega poslikanega Volkswagnove-ga kombija leze vesela dru-ščina, na vogalu prodajalne stojita dva gola moška, ki se odločita sprehoditi se po uli-ci, pred lokalom transvestit mežika mimoidočim.

Viseči most Golden Gate na vhodu v zaliv San Franci-sco je zagotovo ena največ-jih znamenitosti mesta. Nje-gov simbol. V prodajalnah s spominki je njegova podo-ba na različnih izdelkih ena

najbolj prodajanih. Pogled s plaže Baker Beach na most je res impozanten. O mos-tu, njegovi gradnji in smislu so premlevali več kot dvajset let, kar spominja na naš dru-gi tir, poleg visokih stroškov gradnje so jo ovirali tudi lobi-ji okrog lastnikov trajektov, ki so vozili z enega na drugi breg. Gradili so ga med letom 1933 in 1937 in je bil skoraj tri desetletja z glavnim razpo-nom 1280 metrov najdaljši viseči most na svetu. Še danes sodi v prvo dvajseterico.

Amerika od Jimija do Jima (12)

V ČAS HIPIJEV

Galebi iz San Francisca / Foto: Igor Kavčič

Ulična svoboda na običajen dan v okrožju Height-Ashbury

Mateja Rant

V okviru letošnje teme v okviru projekta FLL, ki nosi naslov Mes-to prihodnosti,

so morale šolske ekipe pri-praviti raziskovalno nalo-go, kako bo njihovo mesto videti v prihodnosti. Učen-ci so morali najprej prepoz-nati problem pri zgradbi ozi-roma javni površini v njiho-vi okolici, na podlagi tega pa poiskati rešitev za ta prob-lem ter jo predstaviti in deli-ti z drugimi.

Učenci OŠ Škofja Loka-Mesto so problem zaz-nali v travnati površini ob njihovi šoli oziroma v igriš-ču, ki ga nihče ne uporablja. »Dobili smo idejo, da bi lah-ko tam postavili učilnico na prostem, ki smo jo poime-novali Čarobna učilnica,« so pojasnili učenci, ki sestavlja-jo šolsko ekipo FLL. O svoji ideji so se posvetovali z razli-čnimi strokovnjaki, s pomo-čjo krajinske arhitektke Sare

Peternelj pa so zrisali načrt za učilnico in naredili make-to. Svoj projekt so predstavi-li na uradnem turnirju FLL sredi lanskega decembra v Divači. »Seveda pa je naša največja želja, da bi nekoč ta čarobna učilnica prav zares zasedla svoje mesto na trav-niku,« so še poudarili učenci.

FLL je mednarodni mul-tidisciplinarni raziskovalni program, ki otroke in najstni-ke motivira in navdušuje za raziskovanje, učenje, ekspe-rimentiranje in sodelovan-je, so ob tem pojasnili v šoli in dodali, da se je tekmova-nje FLL začelo v Združenih državah Amerike in se od

tedaj razširilo že v sto držav sveta. Gre za projekt, ki otro-ke in mlade opremlja z znan-ji in kompetencami za 21. sto-letje ter jih seznanja z znano-stjo in tehnologijo, spodbu-ja samoiniciativnost, podjet-nost, ustvarjalnost in timsko delo. Pred učence vsako leto postavijo nov izziv.

ČAROBNA UČILNICAV okviru projekta First Lego League (FLL) na temo Mesto prihodnosti so si učenci Osnovne šole (OŠ) Škofja Loka-Mesto zamislili učilnico na prostem, ki so jo poimenovali Čarobna učilnica.

Ekipa FLL OŠ Škofja Loka-Mesto / Foto: arhiv šole

Maketa čarobne učilnice na prostem / Foto: arhiv šole

Plešem, pojem,se veselim.Dan je lep,še lepši bo.

Moja potje moja.Pridruži se.

V ritmu glasbeali pa brez nje.

Igrajo struneali pa tipke.

Plešem, pojem,se radostim.Življenje je lepo,še lepše bo.

Moja glasbaje mojaVeselim se je.

Glasba srca

PESMI MLADIH

Manca

»Plešem, pojem, se radostim. Življenje je lepo, še lep-še bo.« Se strinjam, vse je odvisno od tega, katero glas-bo poslušamo, in vsem nam želim samo vesele in lepe melodije. Pesmi, ki sežejo do srca in še naprej. Meta

Pes mi po šlji te na elek tron ski na slov pes mi.mla dih@gma il.com ali na na slov: Go renj ski glas, Nazorjeva ulica 1, 4000 Kranj.

15

GLASOV ODER

TOREK_28. 01. 2020

Peter Colnar

T a č u d o v i T i n o r i s v e TPacta conventaPoljsko plemstvo je za

poljsko kraljico izvolilo Jad-vigo. Na začetku leta 1386 jo je poročilo z litvanskim veli-kim knezom Jagielom. Ta se je dal pred poroko krstiti po katoliškem obredu in je bil potem kronan za poljskega kralja Vladislava II. Od tedaj do leta 1572 je Poljski vladala dinastija Jageloncev.

Po izumrtju poljske vla-darske dinastije Jagelon-cev je januarja 1573 zase-dal v Varšavi sejem (parla-ment), ki je moral izbrati novega kralja med kandida-ti habsburškega, francoske-ga ali ruskega dvora. Vsi so bili člani dinastij, ki so vla-dale povsem ali vsaj v veliki meri absolutistično.

Na Varšavski konferen-ci so 28. januarja 1573 spre-jeli t. i. pacto convento, ene-ga najstarejših tolerančnih

ediktov v zgodovini. To je bil nekdaj predpis, ki ga je izdal vladar ali kak drug pomem-ben predstavnik. Poljska šlahta se je hotela zavaro-vati pred absolutističnim vladanjem in je to sporoči-la kandidatom, ki so tekmo-vali med seboj v obljubah in popuščanjih, s kakršnimi ne bi soglašal noben član dotlej vladajoče dinastije. Zaveda-li so se, da je bila oblast zad-njih Jageloncev velika. Kot veliki knezi so imeli močno oporo v Litvi, kar je krepilo njihov položaj na Poljskem.

Kandidati so bili priprav-ljeni sprejeti vse obveznosti. Prve so bile tako imenovane pacta conventa, ki so urejale osebne obveznosti kralja, na primer, da oboroži ustrezno število vojakov, da pomaga deželi z denarjem ..., druge obveznosti so bile za državo

večjega pomena, na primer, da bi kralj priznal svobod-ne volitve in se obvezal, da bo redno skliceval sejem, da ne bo izdal ukaza o splošni mobilizaciji brez dovoljenja sejma ...

Po dolgih razpravah je bil izbran francoski kandi-dat Henrik Valeški. Mnen-ja o njem pa so bila deljena. Mnogo poljskih plemičev, ki so prestopil iz katoliške v protestantsko vero, mu je očitalo, da je sodeloval v šen-tjernejski noči in dal pobi-ti tisoče francoskih protes-tantov. Henrik je kot znak dobre volje in popustljivos-ti 28. januarja 1573 podpisal pacto convento, dokument, ki so ga podpisali tudi naj-višji predstavniki poljske-ga plemstva. Protestantom na Poljskem je zagotavljal popolno versko svobodo.

Anekdote slavnih Kmalu po Verdijevi smrti je milanska Scala pova-

bila Artura Toscaninija in Pietra Mascagnija, naj dirigirata na koncertu, iz katerega izkupička bi postavili Verdiju spomenik. Mascagni, ki ni gojil posebnih simpatij do Toscanini-ja, je privolil, vendar pod pogojem, da bo dobil za eno liro višji honorar od Toscaninija. Direktor Scale je na to pristal. Po koncertu je izročil Mascagniju eno liro s pojasnilom: »Toscanini se je honorarju odpovedal.«

Nekoč je bil grški filozof Diogen brez denarja. Srečal je bogatega znanca in mu povedal za stisko. Ko je ta omahoval, mu je Diogen dejal: »Zakaj se obotavljaš? Denar potrebujem za kosilo in ne za pogreb ...«

Smeh ni greh Novopečena obiskovalka nudističnega kampa spra-

šuje čuvaja plaže: »Pravite, da se moram za na plažo do pasu sleči?«

»Res je, vendar do pasu od spodaj in od zgoraj.«

Samo Lesjak

Zadnje leto dni je bilo za Andreja Šifrerja še pose-bej pestro in koncertno boga-

to, saj je beležil štirideset let svojega ustvarjanja, bolj natančno, izdajo svojega prvega albuma Moj žulj. Kot pravi Andrej, enega izmed vrhuncev koncertiranja ob jubileju predstavlja nastop v Cankarjevem domu, kjer so se mu na odru pridruži-li mnogi prijatelji z doma-če pa tudi mednarodne glas-bene scene, poseben pečat koncertnemu večeru pa je dal tudi veličastni Simfoni-čni orkester.

Koncerti so se vrstili vse-povsod po Sloveniji, seve-da tudi v domačem Kran-ju, kjer je v Letnem gleda-lišču Khislstein Šifrer iz rok župana Matjaža Rakov-ca prejel Prešernovo plake-to za neprecenljiv doprinos v medkulturnem in medna-rodnem delovanju na glas-benem področju. Šifrerje-ve pesmi so preplet osebnih izpovedi ter aktualnega dru-žbenega dogajanja, mno-ge so že zdavnaj ponarode-le ter tako postale narodova zapuščina. Priljubljeni kan-tavtor iz Stražišča je ponesel

ime Kranja po Sloveniji in v svet. Glasbeno ustvarjan-je je začel leta 1971 s skupi-no Tektiti, medijsko pozor-nost pa je dosegel s skladbo Zoboblues.

Glasbenik, ki v svojem srcu ne pozna meja, čeprav se ved-no rad vrne domov, je v karie-ri prodal že več kot pol milijo-na plošč in se je s svojim dol-gim spiskom – zdaj že zim-zelenih uspešnic – uvrstil na seznam tistih, ki jih radi kate-goriziramo z oznako legen-da, čeprav se Andrej takšnih in podobnih etiket skrom-no brani. Za podobo vedno nasmejanega trubadurja z Gorenjskega se skriva tudi resna plat, tista, ki je prinesla diplomo pravne fakultete in

piše med množico tudi raz-mišljujoče pesmi, odlikuje-jo pa ga bogata besedila, ki se zrcalijo v več kot 170 avtor-skih pesmih – Šifrer je nani-zal mnogo glasbenih uspeš-nic, kot so Vse manj je dobrih gostiln, Moj oče, Vonj želez-niških postaj, Za prijatelje, za katero je prejel nagrado na tekmovanju Slovenska pope-vka, ter mnoge druge.

Kot obljublja Andrej, pa bo tokratni koncertni večer nad strehami Kranja v Panorami Stara pošta drugačen od tra-dicionalnih nastopov. Dvo-delni koncert bo postregel z mnogimi skladbami, ki jih sicer redko slišimo, še pose-ben čar pa mu bodo dodali butični pridih ter zgodovina,

ki jo v sebi nosi sam prostor. Kot nam je zaupala Barbara Gorjanc, je stavba ime dobi-la po poštni postaji, ki jo je v času cesarice Marije Terezi-je na tem mestu zgradil prvi kranjski poštar Jurij Koder-man, pozneje pa je prešla v last družine Mayr. Leta 1929 je lastnik stavbe postal Franc Gorjanc, načrt nove hotelske stavbe in kavarne Stara poš-ta z modernistično fasado in kipi Lojzeta Dolinarja pa je še istega leta pripravil arhi-tekt Herman Hus. V zadnjih letih se je lastništvo vrnilo družini Gorjanc, ki želi obu-diti duha Prešernovega mes-ta – tako z gostinsko ponud-bo kot tudi s koncerti, kakr-šen se obeta dva dneva pred kulturnim praznikom.

Namreč, če je Staro poš-to rad obiskoval že Preše-ren, ni nobenega razloga, da ne bi k srcu prirasla še enemu kranjskemu bardu. Prav smela upornost, spo-mini, ozaljšani z naviha-nim nasmehom ter s pogu-mnim pogledom v prihod-nost, so namreč lastnosti, ki krasijo tudi Andreja Šifrerja, glasbenika, ki zna in zmore vedno znova s svojimi skla-dbami združiti nostalgijo in upanje, solze in smeh. Dokaz, kako se lahko stvari štiri desetletja spreminjajo in obenem ostanejo iste.

NAD STREHAMI KRANJAV butičnem lokalu Panorama Stara Pošta bo praznično vzdušje že pred letošnjim kulturnim praznikom, saj bo v četrtek, 6. februarja, nad mestom nastopil domačin, legenda slovenske glasbe, mojster besede in pesnik po duši Andrej Šifrer.

Za prijatelje: Andrej Šifrer se veseli koncerta z razgledom.

Foto

: arh

iv g

lasb

enik

a (T

one

Stoj

ko)

Begunje – V soboto, 1. februarja, in v nedeljo, 2. februarja, bo pri Avseniku v Begunjah 14. tradicionalno mednaro-dno tekmovanje harmonikarjev za nagrado Avsenik. Oba dneva se bo tekmovanje začelo ob 9. in končalo ob 17. uri. Zaključek tekmovanja s podelitvijo priznanj najboljšim bo v nedeljo ob 18. uri.

Harmonikarji za nagrado Avsenik

Škofja Loka – V soboto, 1. februarja, bo ob 21. uri v Rdeči Ostrigi nastopila islandska glasbenica dj. flugvel, ki nav-dih išče ter tudi najde v tisočerih svetovih. Glasba, označe-na za elektronsko horror-muziko z vesoljskim zasukom, je mešanica igrivih beatov, skuliranega basa, nalezljivih melodij in visokofrekvenčnih vokalov. Njeni nastopi v živo so barviti in poetični, njena glasba pa govori o tujih svetovih, skrivnostih, sanjah in nočnih nevarnostih. Njeni koncerti so kot nenavadna zmes glasbe, grozljivk, poezije in gledališča. Občinstvo ima občutek, da se nahaja sredi doživetih sanj ali nekje daleč v vesolju.

Glasba iz oddaljene galaksije

Na oder Rdeče Ostrige prijaha karizmatična dj. flugvel. / Foto: arhiv glasbenice

Kranj – V Klubar Gastropubu se obeta glasbeno obarvan konec tedna. V četrtek, 30. januarja, bo v sklopu tradi-cionalnega četrtkanja nastopila zasedba Mambo Kings; v petek, 31. januarja, bo večer v znamenju disco ritmov osemdesetih, devetdesetih in začetka tisočletja, za katere bosta poskrbela DJ Grega in DJ Tomi.C – glasba bo večino-ma predvajana z gramofonov; v soboto, 1. februarja, pa bo oder ob 21. uri zasedel priljubljeni kantavtor Adi Smolar s svojimi zimzelenimi uspešnicami, ki jih bo Adi ponovno izvedel na hudomušen, sebi lasten način.

Glasbeni konec tedna v Klubaru

16

PRAZNOVANJA

TOREK_28. 01. 2020

TANJIN KOTIČEK

TANJA ODGOVARJA

tanja.70@hotmail.com

Lahko se udeležite tečaja vedeževanja. Naročniki Gorenjskega glasa, izkoristite popust v višini 10 %. Za več informacij čim prej pokličite Tanjo na tel. št.: 040 514 975w

ww

.gor

enjs

kigl

as.s

i

Jasna Paladin

Malo je Kam-ničanov, ki ne bi poz-nali zakon-cev Griljc,

predvsem danes 86-letne-ga Ceneta, ki je najstarej-ši kamniški alpinist in gor-ski reševalec. V Himala-ji je bil štirikrat, najvišje na 8383 metrov visoki gori Lot-se Shar, povzpel pa se je tudi na vrh Mount McKinley na Aljaski in več vrhov v Andih. Že vse življenje tudi turno smuča in obiskuje gore po vsej Evropi, kako zdrav in čil je kljub svoji starosti, pa priča podatek, da si je za 85.

rojstni dan podaril vzpon na vrh Mountpelvu (3994 m n. m.) in Bare Des Ecrins (4056 m n. m.). Že vso od otroš-tva je tudi ljubiteljski slikar. Naslikal je več sto slik v olju in akvarelu in tudi vseh šti-rinajst osemtisočakov; te slike je po končanih raz-stavah podaril Slovenske-mu planinskemu muzeju v Mojstrani. Velika ljubitelji-ca narave, potovanj in zdra-vega načina življenja je tudi njegova življenjska sopot-nica, šest let mlajša Marija Ana. »Veliko časa preživi-va pri delu na vrtu, vzame-va si čas za skupne spreho-de in pohode in tudi turistič-na potovanja po Sloveniji in tujini. Skrbno tudi slediva naravnemu zdravemu nači-nu življenja, za katerega ver-jameva, da je koristen. Oba veva, da v teh letih še kako potrebujeva drug drugega in brez nesporazumov opra-vljava hišna dela. Oba sva velika ljubitelja narave, tudi potovanj po prelepih krajih, najina največja prioriteta pa je bila vedno družina. Trudi-va se čim bolj kvalitetno pre-živeti in uživati v vsakem tre-nutku življenja, rada se tudi druživa z družino, prijatel-ji, znanci, se tudi udeleživa

kakšnih družabnih in glas-benih prireditev, pogleda-va zanimiv film. Življenje je polno izzivov, pomembno pa je vsak trenutek ohran-jati pozitiven odnos. Upava, da bova skupaj in z družino preživela še veliko zanimi-vih, zdravih let in obiskala še veliko zanimivih krajev in da bo najino življenje še naprej tako slikovito in izpopolnje-no,« pravita zakonca, ki sta s svojo medsebojno naklonje-nostjo in razumevanjem še kako dober vzgled svoji dru-žini in vsem, ki ju poznajo.

Imata tri otroke, štiri vnuke in tri pravnuke ter veliko pri-jateljev, zato je bila poročna dvorana Občine Kamnik, v kateri ju je ob visokem jubi-leju sprejel župan Matej Sla-par, pred dnevi lepo zapol-njena. S priznanjem in šop-kom jima je izkazal zahva-lo in spoštovanje, njun dan pa se je nadaljeval na izletu, kamor so ju popeljali najbli-žji. Minulo soboto sta v Lju-bljani po poroki pred šestde-setimi leti in po zlati poro-ki pred desetletjem poročne zaobljube obnovila še tretjič.

POROČNE ZAOBLJUBE OBNOVILA ŽE TRETJIČMarija Ana in Cene Griljc iz Kamnika sta pred dnevi praznovala že šestdeseto obletnico poroke. Ob diamantnem jubileju ju je sprejel kamniški župan Matej Slapar, poročne zaobljube pa sta obnovila v ljubljanski mestni hiši.

Poročna slika iz leta 1960

Zakonca Griljc ob šestdeseti obletnici poroke z županom Matejem Slaparjem

»Vihar«Vem, da dobivate veliko pošte in na vse je težko odgovori-ti, zato bom še bolj vesela in hvaležna za vaš odgovor. V zadnjem času mi gre vse nav-zdol. Prosim vas za napoved moje prihodnosti, ali se bom kdaj sploh rešila iz brezna, v katero vsak dan bolj padam. V upanju na odgovor se vam lepo zahvaljujem in vam želim veliko uspeha pri delu.So dnevi, ko so vzponi, in so dnevi, ko so padci. Nekako gre vedno vse v sorazmerju, a kaj, ko tisto dobro po nava-di prej pozabimo. Padanje v brezno je odvisno od padca, kako globoko je treba. Usta-vite se in začnite živeti. Moje mnenje je, da je bolje vsaj nekaj časa biti popolnoma sam, kot pa biti v slabi družbi. V družbi ljudi, ki so negativ-ni in samo pobirajo energijo.

Tega ne potrebujete. Tišina ne prinaša samo vprašanj, ampak tudi odgovore. Mora-te si poiskati nekaj, kar vas veseli. Ne nujno ročna dela, lahko je le sprehod, pisa-nje … To so vedno najboljše terapije. Že spomladi boste dobili zelo dobro priložnost za delo in tako bodo dnevi postali krajši. Med sorodniki je že dalj časa temen oblak. Pa ne vidim krivde v vas, saj se vi vedno vsem prilagaja-te. Morda ravno to ni prav. Odnosi se bodo kmalu izbolj-šali. Glede prijateljstva, ki ste ga prekinili, si lahko obetate ponovni stik, a le če si boste vi tega že želeli. Odvisno bo od vas. Bi pa rekla, da ste tukaj imeli več slabosti kot koristi. V teh dneh smo po kitajskem horoskopu prišli v znamenje podgane in vsekakor je zapi-hal nov veter. Vihar se umika,

pripravite se na sonce. Želim vam vse lepo.

»Vodnar«Naj se najprej lepo zahvalim za vse do sedaj napisano. Zanima me, kako bo z mojim zdravjem in z zdravjem mojih treh otrok in vnukov? Ali se bo sin preselil v drug dom? Ali bo to leto prineslo mirnejše čase? Kako pa bo s financami v pri-hodnje?Pri zdravju pri nikomer ne vidim nobenega odstopanja. Težave, če so, hitro minejo. Sin se bo v tem letu vseka-kor selil, in vse, kar je s tem povezano, je zanj pozitivno. No, ne samo zanj, posledič-no tudi za vas. Leto bo za vas na vseh področjih boljše kot predhodno. Več bo miru in splošne harmonije v odno-sih. Pri financah lahko že pred poletjem pričakujete

dobre spremembe. Lepo vas pozdravljam.

»Oči«Pozdravljeni, najprej bi se vam želela zahvaliti za hiter odgovor na moja prejšnja vprašanja. Tokrat me zanima za mojega očeta, ali se bodo težave uspešno rešile. Vse dob-ro vam želim.Nikogar ne izpustim, za vsa-kogar so lastne težave najve-čje – in to je čisto normalno. Očetu se težave niso zgodile čez noč, zato se tudi čez noč ne more izboljšati. Sedaj na pomlad ima videti občasne padce, a še pred poletjem bo v sebi začutil velike spremem-be. Dalj časa je doživljal razne krize, sproti jih ni reševal in potem se vsega skupaj preveč nabere. Še vse bo v redu. Veli-ko mu pomeni, da mu stojite ob strani. Lepo se imejte.

Nadaljujemo s pismom bral-ke pod šifro »Leto 2020«, in sicer celoletni pregled po mesecih. Danes začnemo z mesecem oktobrom. Imamo tri karte: Upanje, Neiskre-nost, Izguba. Karta Upanje predstavlja naše skrite želje, seveda povezujemo s to kar-to vse, kar se veže na vodo in poletje. Se pravi, da se nekaj, kar je v poletnih mesecih ostalo nedokončano, sedaj nadaljuje in dokonča, dore-če. Lahko je povezano s prihodi in odhodi, želja nas samih ali nekoga drugega po ustalitvi, da bi na neki način zaključili potovanje. V karti Neiskrenost so navadno skri-te laži in druge vrste zadrege, kar pa seveda ni nujno. Tukaj vidimo, da se z velikim tru-dom iščejo izhodi ali pa naj-bližja pot do cilja. Ni nujno, da se to nanaša na bralko, bolj na tisto osebo, ki ji naj-več pomeni, ona zgolj čaka na rezultate. Izguba prinaša razgovor na štiri oči in ne pomeni izgube nečesa. Stva-ri se bodo končno dorekle, kaj je črno in kaj je belo. Kar-te za november so Ljubimec,

Smrt, Pismo. Kažejo, da s strani moške osebe prihaja do velikih sprememb oziro-ma na dan pridejo odločitve in dejstva. To vidimo v kar-ti Smrt in le vprašanje časa je, kdaj se pride z besedo na dan. Karta Pismo je osebne narave. Razkrijejo se vsa čus-tva, ki so bila doslej prikrita.Karte za december so: Obisk, Hrepenenje, Tat. Karta obisk naznanja spra-vo in da sta obe strani ena-kovredni. Hrepenenje pove svoje, tat pa prinaša dobre spremembe in selitev v drugo okolje. Na naslov tanja.70@hotmail.com ali na Gorenjski glas s pripi-som »šola vedeževanja« in svojo šifro pošljite tri, pet ali sedem poljubnih kart ali pa karte za druge sisteme, ki ste jih doslej že spoznali.

Srečno! Vedeževalka Tanja

ŠOLA VEDEŽEVANJA IZ CIGANSKIH KART

V soboto, 25. januarja, sta se v Škofji Loki poročila Krsto Kostov in Elena Dungevska.

Mladoporočenci

Minuli teden se je na Gorenjskem rodilo 36 novorojen-čkov. V kranjski porodnišnici so imeli 21 porodov, od tega je bilo 9 dečkov in 12 deklic. Najlažji je bil deček z 2300 grami, najtežja je deklica s 4220 grami. Na Jesenicah se je rodilo 8 dečkov in 7 deklic. Najtežji je bil deček, ki je tehtal 4280 gramov, najlažja pa deklica, ki ji je tehtnica pokazala 2630 gramov.

Novorojenčki

Ekipa radia Gorenc vsako leto dokazuje, da z novim letom ni nujno konec veselja, zabave in dobre volje. Pod sloga-nom Širimo veselje deluje radio vse leto, ker pa velja janu-ar za nekoliko turobnejši mesec, se še posebno potrudijo, da Gorenjkam in Gorenjcem ponudijo dodatno razvedri-lo. Lani je njihova ekipa dokazala, da je vsemu kos, letos izzive nadaljujejo, vpletli pa so tudi poslušalce. Prvi izziv je gostil Kranj, kjer je Tea Petrovski imitirala Heleno Blag-ne na video karaokah v priljubljenem kranjskem lokalu. Poslušalce je izzvala, naj eden izmed njih v duetu z njo zapoje pesem Srebrna reka kot Helenin brat Hajni. Med vsemi prijavljenimi je čast izzivalca pripadla Tržičanu Samu Žgalinu, znanemu kot članu skupine Ni-band. Obi-skovalci izziva so bili nad njuno točko navdušeni, smeha ni manjkalo. V petek bo Franc Pestotnik - Podokničar izz-val poslušalca Aljaža, da mis Slovenije Špeli Alič pripravi podoknico bolje, kot to naredi Podokničar sam. Dogodek se bo ob 17. uri odvil pred gostiščem Lakner na Kokrici pri Kranju. V soboto ob 10. uri pa se bo Žan Kolman s poslu-šalcem Igorjem pomeril v teku v plavutkah v Planetu Tuš Kranj. Lahko se jima pridružite. Ni pomembno, kako hitri ste v plavutkah, šteje le dobra volja.

Januarski izzivi Radia Gorenc

17

NAGRADNA KRIŽANKA

TOREK_28. 01. 2020

Nagrade: 3-krat darilni bon trgovine Baldrijan Kranj v vrednosti 20 evrov

Re šit ve kri žan ke (ges lo, se stav lje no iz črk z ošte vil če nih polj in vpi sa no v ku pon iz kri žan ke) po šlji te do srede, 12. febru-arja 2020, na Go renj ski glas, Nazorjeva ulica 1, 4000 Kranj. Rešitve lah ko od da te tudi v na bi ral nik Go renj ske ga gla sa pred po slov no stav bo na Nazorjevi ulici 1.

+ poštnina

19EUR

Avtorica nazorno predstavi pripravo najrazličnejših vrst testa za testenine (jajčno testo, kamutovo testo, zeliščno testo, ajdovo testo, olepotičeno testo,...). Prav tako nas nauči tudi oblikovanja različnih testenin (od rezancev do mošnjičkov, špeclev...).

ww

w.g

oren

jski

glas

.si

160 strani, 17 x 23 cm, trda vezava

Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Nazorjeva ulica 1 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04 201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si.

Če želite, da vam jo pošljemo po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije.

18

DRUŽABNA KRONIKA

TOREK_28. 01. 2020

V helikopterski nesreči v Calabasasu v Kaliforniji sta umrla tudi legendar-ni košarkar ekipe Los Angeles Lakers Kobe Bryant (41) ter njegova 13-letna hčerka, perspektivna mlada košar-karica Gigi Bryant. Kot poročajo tuji

mediji, je bilo v helikopterju devet oseb, vzrok nesreče pa še iščejo. Nihče od potnikov nesreče ni preživel. Eden izmed najuspešnejših košarkarjev vseh časov je za seboj zapustil soprogo in tri hčerke.

V nesreči helikopterja umrl Kobe Bryant

Pevka in igralka Jessica Simpson (39) bo v avtobiografskem filmu Odprta knjiga med drugimi spregovorila tudi o svoji zasvojenosti z alkoholom in tabletami. Kot je omenila, se je pred dvema leto-ma znašla v temni luknji zasvojenosti, iz

katere ni videla izhoda. Ob strani ji je stal mož Eric John-son, ki se je zaradi njenega okrevanja tudi sam odpovedal alkoholu. »To je storil brez pomisleka in brez obžalovanja. Eric je najbolj nesebična in ljubeča oseba ter najboljši oče na svetu,« je povedala Jessica.

Jessica Simpson je bila odvisnica

Umrl je z emmyjem nagrajeni igralec John Karlen, najbolj znan po vlogah v serijah Temne sence ter Cagney in Lacey. Umrl je v hospicu za posledicami srčne-ga popuščanja. Star je bil 86 let. John je zadnjo večjo vlogo odigral leta 1996, ko

je nastopil v filmu Cagney in Lacey. Med drugimi je igral še v serijah Noro zaljubljena, Charliejevi angelčki in Umor, je napisala. Igralec je za seboj pustil sina Adama.

Poslovil se je John Karlen

Mesec dni za tem, ko sta sporočila, da se razhajata, sta pevka Jessie J (31) in igralec Channing Tatum (39) obno-vila svojo ljubezen. »Po nekaj tednih sta ugotovila, da drug do drugega gojita globoka čustva,« je povedal

vir, ki pravi, da sta bila zaljubljenca opažena med nakupo-vanjem, skupaj pa sta prosti čas preživljala tudi z njegovo šestletno hčerko Everly, ki jo ima iz zakona s plesalko in igralko Jenno Dewan.

Jessie J in Channing Tatum spet skupaj

VRTIMO GLOBUS

Maša Likosar

Na že sedmi dob-rodelni prire-ditvi Sprosti-te dobroto v sebi, ki jo tra-

dicionalno pripravijo dija-ki tretjega letnika Gimna-zije Jesenice v Gledališču Toneta Čufarja Jesenice, so nastopili nekdanji in sedan-ji dijaki z različnimi talenti. Pričarali so pravi umetniški večer s pevskimi, plesnimi in instrumentalnimi točka-mi. Zbranih 418 evrov pro-stovoljnih prispevkov bodo namenili šolskemu skladu, katerega sredstva omogočijo

vključitev dijakov iz social-no šibkejših družin v šolske dejavnosti.

Požar na Dovjem, ki je 3. januarja uničil dve stano-vanjski hiši in gospodar-ski poslopji na treh domači-jah, se je dotaknil vsakogar. Domačini so vse od tragične-ga dogodka dalje dokazovali, da resnično znajo stopiti sku-paj in pomagati prizadetim družinam. Minuli petek so tako na pobudo Alenke Mir-tič in članov skupin Gajst'n band v dvorani Osnovne šole 16. decembra Mojstrana organizirali dobrodelni kon-cert z naslovom Vsi smo Dov-je, na katerem so s prostovolj-nimi prispevki obiskovalcev

zbrali 8303,50 evra. »Obču-tki vseh sodelujočih so lepo popisani v citatu: Ogenj je veliko vzel, a tudi dobro-to vnel. Ob nesreči, kakrš-na je doletela družine Šlibar, Guzelj in Paulus, se zaveš, da to lahko doleti kogarkoli, tudi tebe,« je povedala Mate-ja Langus, ena izmed števil-nih, ki so pomagali pri prip-ravi koncerta. Povabilu se je odzvalo 18 nastopajočih, prav vsi pa so se odrekli tako hono-rarju kot povračilu potnih stroškov. Na triurnem kon-certu so svojo podporo dru-žinam naklonili Lado Les-kovar, Stane Vidmar, Klara Jazbec, Panda, Veseli Begu-njčani, Manca Izmajlova,

Klemen Košir in mnogi dru-gi domači glasbeniki.

Svoje zahvalne misli so ob koncu koncerta delili čla-ni prizadetih družin: Milan Paulus z domačije pri Peh-tutu, Matic Guzelj z doma-čije pri Rjavču in Matej Šli-bar iz domačije pri Ražnu. »Hvala za vse dobre misli, lepe želje ter velika dejanja, ki so se že zgodila, se dogaja-jo in se še bodo v prihodnje. Hvala,« je dejal Matej Šlibar.

Zbiranje sredstev s pošil-janjem SMS-sporočil z bese-dilom DOVJE5 na 1919 in nakazilom na poseben tran-sakcijski račun Župnijske karitas Dovje bo potekalo do nadaljnjega.

ZDRUŽENI ZA POMOČMinuli teden sta na Zgornjem Gorenjskem potekala dva dobrodelna večera, ki sta dokazala brezmejno dobroto in srčnost ljudi. Na Jesenicah so pripravili prireditev Sprostite dobroto v sebi, v Mojstrani pa koncert Vsi smo Dovje, na katerem so pomagali družinam, ki jim je v začetku leta ogenj uničil domove.

Koncert Vsi smo Dovje so pripravili tudi na pobudo skupine Gajst'n band. / Foto: Tina Dokl

V prvi vrsti: Klemen Košir, Alenka Mirtič in člani prizadetih družin Matej Šlibar, Matic Guzelj in Milan Paulus / Foto: Tina Dokl

Za prizadete družine je pesem Ne zdi se nam prav zapela skupina Zvezdice z OŠ Mojstrana. / Foto: Tina Dokl

V Mojstrani sta v duetu nastopila Denis Porčič - Chorchyp iz Podkorena in Alja Wolte Sula z Jesenic. / Foto: Tina Dokl

Glasbena legenda Lado Leskovar in povezovalka triurnega dobrodelnega koncerta Branka Smole / Foto: Tina Dokl

Na jeseniški prireditvi Sprostite dobroto v sebi sta nastopila tudi brata Krištof Marij in Matija Jošt Čušin. / Foto: Tina Dokl

Besničanka Eva Flajnik je študentka medicine, aktivna sodelavka v Klubu študentov Kranj in učiteljica športne-ga plezanja pri Planinskem društvu Kranj. V kratkem se s fantom odpravlja na polletno potovanje v Iran. / Foto: T. D.

19Gorenjski glastorek, 28. januarja 2020 NASVETI info@g-glas.si

KU HAR SKI RE CEP TIZa vas iz bi ra Katja Do lenc

L a h k e j e d i

Erika Jesenko

n JAZ, MIDVA IN MI

Jogurtova pita z borovnicamiKo slišimo besedo pita,

se nam pred očmi najprej pojavi tista domača ja-bolčna pita, ki tako rekoč vedno prav pride. Vendar pa to ni edina možnost priprave pite. Če jo prip-ravimo s pirino moko, lah-kim jogurtom in dodatkom borovnic, dobimo izvrstno pito, ki ne bo obtežila naših želodcev, brbončice pa tudi ne bodo ostale zapostavlje-ne.

Za pripravo jogurtove pite z borovnicami potrebu-jemo: za testo: 260 g piri-ne polnozrnate moke, 60 g sladkorja, 2 žlici kakava, 140 g masla, 4 rumenjake, 1 va-nilin sladkor, pol pecilnega praška, pol bio limone, ščep

soli; za nadev: 500 g grške-ga jogurta, 250 g tekočega jogurta, 4 beljake, 2 vanilje-va sladkorja, 120 g sladkor-ja, pol bio limone, 60 g ostre moke, 200 g borovnic.

Za testo v skledi zmešamo moko, kakav, sladkor, vani-ljev sladkor, pecilni prašek, lupinico polovice limone in ščep soli. Dodamo na kocke narezano maslo in ga z ro-kami zdrobimo med moko. Primešamo še rumenjake in vse skupaj zgnetemo v testo. Tretjino testa zavijemo v foli-jo ter ga postavimo v zamrzo-valnik. Preostali del testa pos-tavimo v hladilnik za pol ure.

Priprava kreme: Beljake stepemo v čvrst sneg. V po-sodi skupaj zmešamo grški

jogurt, tekoči, jogurt, vani-ljev sladkor, sladkor, lupini-co polovice limone in ostro moko. Nazadnje ročno vme-šamo še sneg beljakov.

Sestavljanje pite: Okrogel pekač (premer naj bo okrog 26 cm) namastimo z mas-lom ali obložimo s peki pa-pirjem. Testo iz hladilnika

razporedimo na dno in ob rob pekača. Testa ni treba valjati, le pritisnemo ga ob pekač. Pri tem si lahko pomagamo s ko-zarcem, ki ima ravno dno. Na testo vlijemo pripravljeno jo-gurtovo kremo in nanjo raz-poredimo borovnice. Na jo-gurtovo kremo naribamo te-sto iz zamrzovalnika. Pito pe-čemo v pečici, ogreti na 170 °C, 30 minut. Ohlajeni piti odstranimo tortni obod in jo narežemo.

Nasvet: Pito pečemo v tor-tnem pekaču, lahko pa jo pripravimo tudi v kvadrat-nem modelu za peko in jo narežemo na kocke. Ker v tem času nimamo na voljo domačih svežih borovnic, uporabimo kar zamrznjene.

Spoznali bomo nekaj receptov za vitaminske pijače in napitke, ki bodo podprli naš imunski sistem v tem času, ko je okrog nas veliko različnih virusov. Potrebovali bomo le mešalnik in sestavine, količine pa so primerne za dve osebi. Nasvet za čiščenje: da bi čim bolj odstranili strupe škropiv, namočimo sadje (lahko tudi zelenjavo) za 10 minut v toplo vodo, ki smo ji dodali nekaj žlic vinskega kisa.

Jabolčni kivijček

V mešalnik narežemo večje dobro oprano jabolko z olup-kom, dva olupljena kivija, žlico semen čija, malo potresemo z mletim cimetom in zalijemo s tremi decilitri mlačne vode. Zmešamo v mešalniku, da nastane kašasta zmes, nato takoj serviramo v široke kozarce, ki jih okrasimo z narezanimi koluti kivija. Po želji okrasimo z agavinim sirupom.

Ananasov napitek z limeto

Polovico ananasa očistimo, razrežemo na kolute in jim odstra-nimo trdi notranji stržen. Kolute narežemo na drobne koščke in jih damo v mešalnik. Dodamo jim sok ene limete. Prilije-mo še tri decilitre tople vode, dobro zmešamo in nalijemo v kozarce. Če se nam zdi napitek prekisel, mu lahko dodamo čajno žličko medu in dobro zmešamo.

Energetski napitek iz citrusov

Ta napitek je najbolje popiti na tešče, da se opravi notranje čiščenje telesa in dvigne energija. Ožamemo dve pomaranči, eno limono in dve limeti. Sokove združimo v posebni posodi, pomešamo, nalijemo v kozarca in popijemo. Čez čas popijemo še velik kozarec mlačne vode, da se bodo toksini lažje izločili. Če se nam zdi sam sok prekisel, lahko primešamo dva decilitra tople vode. Čez čas se bodo iz telesa začele izločati odpadne snovi, ki bi sicer postale leglo za razvoj virusov.

Hruškov napitek z ingverjem

Tri olupljene zrele hruške narežemo na kose, odstranimo se-mena in jih narežemo v mešalnik. Tri tanke rezine olupljenega ingverja narežemo na koščke in dodamo k hruškam. Prilijemo dva decilitra mlačne vode, dodamo žlico tekočega medu, zme-šamo in nalijemo v kozarce. Če prenesete intenzivnejši okus, lahko dodate več ingverja. Uspešno »opravi« z virusi.

Sok iz pomela in mandarine

Razpolovimo pomelo, ga dobro ožamemo, da dobimo čim več soka, in zlijemo v posebno posodo. Prav tako ožamemo dve mandarini. Oba sokova zmešamo in postrežemo.

Kremasti grenivko

V mešalnik narežemo eno olupljeno banano, dva olupljena kivija sok dveh grenivk in en deciliter vode. Zmešamo in na-lijemo v kozarce. Lahko je tudi tekoča malica.

Janez Logar

Starost je obdobje, ki v sodob-ni, zahodni družbi ne uživa velikega ugleda. Zdi se, da je gospodarski sistem popolnoma preplavil družbo. Kar ne služi kapitalu, je manjvredno. In pogosto je videti, kot da družba ne zna ali noče dostojno poskr-beti za starostnike. Ali druga-če zapisano – pravzaprav ne vemo, kako pravilno ravnati z ljudmi, ki niso več produktivni. To je zelo kruto dejstvo, ki pa ga v celoti okusimo šele, ko smo stari, ko ne hodimo več v služ-bo in ko več ne prispevamo h gospodarski rasti. Tako razmi-šlja sistem. Nikakor pa tako ne sme razmišljati človek, ki vodi gospodarski oziroma družbeni sistem. V podjetjih, v gospodar-skem sistemu, v družbi mora biti na prvem mestu človek. Nato je vse drugače. Podobno je tudi s starostniki.

Včasih so starostniki večino-ma živeli doma. Običajno so v hiši sobivale tri, celo štiri gene-racije. Danes gradimo domove za upokojence, precej premalo pa se trudimo iskati sožitje med generacijami. Delovno aktivna generacija je bila vča-sih veliko doma, danes veliko več po službah. Včasih skoraj niso razmišljali, da bi dali sta-rostnika v dom, danes je mla-dim to pogosto prva misel, ko so starši obnemogli. Včasih se je modrost starostnikov, zaradi skupnega bivanja, avtomatič-no prenašala na mlajše rodove, danes izgubljamo modrost in življenjske izkušnje starejših ljudi. Mladi rod sicer hitro do-biva znanje v šolah in preko interneta, ne more pa se od sta-rejše generacije učiti. Izkušnje se ne pretakajo iz roda v rod.

Ker mnogokrat nismo skupaj, še večkrat pa niti nočemo biti skupaj. Individualizem je za-rezal v naše družinske odnose.

Res je tudi, da starejša ge-neracija težko sledi novostim, ki se bliskovito hitro dogajajo v družbi. Nepoznavanje teh-nologije (internet, mobilna telefonija, elektronsko bančni-štvo, elektronske denarnice …) starostnike hitro odriva na rob družbe. Mladi niso potrpežljivi in težko razumejo, da se noče-jo učiti. Nekateri se res nočejo, nekateri preprosto ne morejo več.

Nima smisla razpravljati, kdo je kriv, da je danes manj sožitja in skupnega bivanja kot včasih. Svet se je zelo spre-menil. Verjetno pa izgubljamo tako starostniki kot mladi rod. Dejstvo pa je, da na starost žanjemo to, kar smo sejali. Mladi rod, celo še malo manj mladi, lahko s pravilno, soču-tno, odločno, ljubečo, odgo-vorno vzgojo svojim otrokom s svojim zgledom pokaže, kaj so zdravi odnosi. Kako se ravna s starejšimi in kakšna je njihova vloga, njihov pomen za mlajše ljudi. S spoštovanjem njihovih izkušenj bodo naši otroci po-notranjili naš odnos do naših staršev, starejših ljudi. Pokli-čimo starše, obiščimo teto v domu.

Starejši v svoji modrosti lah-ko mimo svojega ponosa priz-najo napake v vzgoji. Ni smi-selno obsojati mladih. Vedno lahko na nov način vzposta-vijo stik z mlajšimi in povedo, katerih napak ne delati.

Starostniki

Janez Logar je terapevt v zakonsko in družinskem centru Toplina v Kranju. e-pošta: janez.logar@toplina.net

Mojca Logar

Ranljive skupine ljudi so tiste, na katere pogosto po-zabimo. Upam, da so minili časi, ko so te ljudi imeli zaprte doma, ker so se jih sramova-li, ker niso bili družbeno ko-ristni, ko so na cesti s prstom kazali za njimi ali preprosto ni bilo toliko institucij, kjer bi lahko našli svoj prostor za delo in življenje. Ranlji-ve skupine so vsi, ki imajo kakršnekoli motnje v razvoju, invalidi, slepi in slabovidni, gluhi in naglušni, duševno prizadeti, tudi zelo ostareli ljudje. Nekateri se s takšnimi motnjami rodijo, drugi jih pridobijo. Prav zavedanje, da lahko vsak zdrav in normalno sposoben v trenutku nesreče, bolezni ali le preprostega klika v možganih postane gibalno oviran, pomoči potreben in odvisen od drugih, nas mora opominjati, da so še kako del nas in družbe kot celote. Če so se takšni ljudje včasih raje skrivali, bolje rečeno so jih skrivali njihovi svojci, se zdi, da so danes povabljeni v druž-bo na vsakem koraku, bodite del nas, mi vas potrebujemo ravno tako, kot vi nas.

Danes se različne institu-cije zelo pogosto ukvarjajo s projekti. Projekti imajo naj-različnejše teme in vsebine, mnogi med njimi so financi-rani z evropskimi sredstvi. To zelo radi slišimo, čeravno vsi, ki smo tako ali drugače v tako delo vpeti, vemo, da je vsak projekt zelo velik birokratski zalogaj, ki terja potrpežlji-vost, iznajdljivost, natančnost in predvsem čas. Ti projekti so odobreni s strani evropskih služb ali pa niso. Vse nekako

točkujejo, ovrednotijo in oce-nijo. Če so v projektu vključe-ne tudi ranljive skupine ljudi, imamo mnogo več možnosti, da bo ideja oziroma projekt odobren.

V zadnjem letu se sama ne-koliko več ukvarjam s slepo in slabovidno populacijo. V enem od projektov so dijaki na slikah upodobili alpski svet v reliefni, 3D-tehniki. Povsem naključno smo prišli na idejo, da bi lahko to predstavili tudi slepi in sla-bovidni populaciji. Tako sem stopila v stik z Zavodom Iris, ki na nacionalni ravni skrbi za izobraževanje in podporo slepi in slabovidni mladini. Pripravili smo kratke opise slik v brajici in tako je običajna razstava slik primerna tudi za tovrstno populacijo. Ob od-prtju so bili prisotni stanovski člani tovrstnega društva s Pri-morske. Kdorkoli ima opravka z ranljivimi skupinami ljudi, bo verjetno lahko povedal, da sta hvaležnost in navdušenje, ki ju dobimo v stiku z njimi, tako velika, da bi vsakomur svetoval, srečuj take ljudi, na-redi jim veselje. Na koncu ne boš vedel, kdo je bolj srečen in kdo je prejel več, ti ali oni. Naj-bolj prava ugotovitev bi bila oba in prav to je razlog, da je še kako potrebno, da so taki ljudje med nami. Ves čas, na avtobusu, koncertu, v trgovini, tekmi, kinodvorani, povsod.

Če poznate kakšnega sle-pega ali slabovidnega, peljite ga v Bohinj. V tamkajšnjem Centru Triglavskega naro-dnega parka lahko v priročni razstavi slik otipajo, kakšna je alpska pokrajina.

Ranljive skupine

Mojca Logar je profesorica geografije in zgodovine.

20 Gorenjski glastorek, 28. januarja 2020ZANIMIVOSTI info@g-glas.si

Izberite letošnje darilo Četrt leta

zastonj Dragi naročniki, v letu 2020 bo izšlo 105 številk Gorenjskega glasa. Cena ene številke je 1,85 evra, celoletna naročnina brez popusta znaša 194,25 evra.

Ob plačilu letne naročnine vam priznamo kar 25-odstotni popust, kar pomeni prihranek v višini 48,56 evra, za letno naročnino pa boste odšteli le 145,69 evra!

To pa še ni vse: poleg plačila letne naročnine boste lahko v naših prostorih tudi popili kavico ter izbrali eno od daril na fotografiji.

Vabljeni na Gorenjski glas, Nazorjeva ulica 1, Kranj, v drugem nadstropju, pon.–čet. od 8. do 16. ure, ob sredah do 17. ure, v petek do 15. ure. Se vidimo!

steklenica

avtomatski dežnik

– 25 %

Popust in darilo veljata le za fizične osebe. Daril ne pošiljamo po pošti. Količina daril je omejena.

www.gorenjskiglas.si

nakupovalna vreča + kava 250 g

univerzalno čistilo + mikrokrpa

Maša Likosar

Zgornje Jezersko – Monogra-fija je rezultat dela terenskih vaj študentov in sodelavcev Oddelka za geografijo Filo-zofske fakultete, ki so v štu-dijskih letih od 2012/2013 do 2014/2015 na Jezerskem op-ravljali fizičnogeografske te-renske vaje. »Ukvarjali smo se s procesi, ki se navezuje-jo na naravne pojave, podat-ke pa smo pridobivali z opa-zovanjem, meritvami in kar-tiranjem,« je pojasnila tedaj sodelujoča študentka Eva Ulčnik. Monografija je izšla lani pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete, v njej pa so razložene pestre naravno-geografske poteze jezerske pokrajine. »O Jezerskem je bilo v preteklosti napisane-ga sorazmerno malo, kljub temu da gre za zelo unikatno, lepo, pestro visokogorsko po-krajino, ki je nedvomno vre-dna preučevanja in pred-vsem skrbi, da bo takšna, kot

je danes, ostala tudi v prihod-nje,« je dejal profesor Blaž Repe, tudi urednik omenje-nega dela.

Avtorji so v petih poglav-jih obravnavali različna pod-ročja. Eva Ulčnik in Karel Na-tek sta se najprej dotaknila re-centnih geomorfnih proce-sov, med katere sodijo tudi izgonske struge, ki so poseb-nost Jezerske kotlinice. Nas-lednje poglavje, ki ga je napi-sal Uroš Stepišnik, obravna-va posledice delovanja ledeni-ka, ki se je vil izpod najvišjih okoliških vrhov. V nadaljeva-nju so predstavljene še lokal-no podnebje in klimatske raz-mere avtorjev Darka in Mate-ja Ogrina, Tanje Koželj in Mi-roslava Vysoudila – gostujoče-ga profesorja iz Češke. »Jezer-sko izmed slovenskih gorskih

območij izkazuje enega naj-večjih trendov upada snežne odeje in zgodbe o renesansah zimskega turizma, kot smo ga bili navajeni, so obsojene na propad,« je dejal profesor Matej Ogrin in dodal: »Zara-di podnebnih sprememb bo vedno večji naval in beg lju-di pred vročino v višje ležeče pokrajine, kot je tudi Jezer-sko, ki je po ozki dolini izred-no dostopno in posledično še bolj privlačno.«

Trajan Trobec je pripravil temeljito hidrogeografsko analizo Kokre s pritoki ter same kotline, za zaključek pa je na voljo podroben pri-kaz razprostranosti prsti ter obravnava rastlinstva skozi prizmo višinskih pasov avtor-ja Blaža Repeta. Na predsta-vitvi je opozoril na tujerodne

invazivne vrste. »Še pred de-setletjem se je predvidevalo, da je alpski svet varen pred temi vrstami. Glede na to, da Jezersko s tem še ni tako zaznamovano, je moj nasvet, da bi te rastline, kolikor se da, odstranili, saj bi lahko kasne-je prizadele naravno rastlin-stvo te okolice,« je pojasnil Repe in sklenil: »Jezersko pa ni le narava, so tudi ljudje – in za celovit geografski pregled bi morali proučiti tudi njiho-vo vedenje, medsebojno so-učinkovanje in vplive na po-krajino. Ta naloga ostaja ne-opravljena in čaka prihodnje geografe, da se ponovno po-dajo na Jezersko.« Za konec se je Repe zahvalil vsem do-mačinom, ki so kakorkoli po-magali pri terenskem razi-skovanju.

Monografija JezerskegaV dvorani Korotan so trije od devetih avtorjev, in sicer Eva Ulčnik, Matej Ogrin in Blaž Repe, predstavili strokovno monografijo z naslovom Fizična geografija Jezerskega z dolino Kokre. Predavanje je postreglo z odgovori na vprašanja o eni naših najlepših alpskih dolin.

Monografijo so predstavili profesor Blaž Repe, Eva Ulčnik in profesor Matej Ogrin. / Foto: Maša Likosar

»O Jezerskem je bilo v preteklosti napisanega sorazmerno malo, kljub temu da gre za zelo unikatno, lepo, pestro visokogorsko pokrajino, ki je vredna preučevanja in predvsem skrbi, da bo takšna, kot je danes, ostala tudi v prihodnje,« je dejal urednik monografije profesor Blaž Repe.

Cveto Zaplotnik

Kranj – »Zelena zima, brez snega, in hkrati vsaj za pol-drugo stopinjo Celzija preto-pla zima ni najbolj ugodna za posevke ozimin, saj rastline tako zaradi svetlobe kot tudi zaradi temperature ne more-jo povsem obmirovati,« ugo-tavlja Marija Kalan, specia-listka za rastlinsko pridelavo v Kmetijsko gozdarskem za-

vodu Kranj, in poudarja, da se za zdaj na poljih zaradi vre-mena še ne dela škoda. Neka-teri ječmeni sicer malo rume-nijo, kar je lahko tudi posledi-ca toplejše zime z veliko son-ca, lahko pa je tudi posledi-ca kislih, zbitih in povoženih tal ali razgradnje prehodno uporabljenega sredstva za varstvo rastlin. Ker tla niso zmrznjena, so sedanje raz-mere zelo ugodne za razvoj škodljivcev. »Glodavci (miši) delajo rove na travnikih in tudi na njivah, ugodne pa so tudi razmere za razvoj talnih

škodljivcev (strun, koruzne-ga hrošča, ogrcev ...), ki se bodo zaradi tople zime spo-mladi prej prebudili in začeli povzročati škodo,« pravi Ka-lanova in poudarja, da enako velja tudi za ostale škodljiv-ce, saj bodo spomladi lahko prej »aktivni« ali se bo zara-di ugodnega vremena razvi-lo več generacij.

Posebej problematične so lahko njive, na katerih je lani rasel krompir. »Če so lani na teh njivah krompir slabo pobrali ali so ga zaradi slabe kakovosti celo zaorali, gomolji, ki so ostali v zemlji, verjetno ne bodo pomrzni-li, in bo tako na njivah ostalo veliko samosevcev, ki pa so zelo nevarni za prenos bo-lezni in škodljivcev. Enako velja tudi za korenovke, ki so morda lani ponekod osta-le na njivah,« pravi Kalanova in dodaja, da v kratkem oh-laditve še niso napovedane, a četudi bi do ohladitve priš-lo, verjetno ne bi trajala dol-go in ne bi vplivala na zmanj-šanje škodljivcev na kmetij-skih in okrasnih rastlinah. »Verjetno pa bo tudi prišlo še kakšno obdobje hladne-ga vremena, izkušnje zad-njih dveh let kažejo, da se je mraz pojavil proti koncu fe-bruarja oziroma marca.«

Lastniki gozdov sedanji potek zime brez snega iz-rabljajo za delo v gozdovih, predvsem za posek in spra-vilo od lubadarja napadenih dreves, sadjarji pa so že za-čeli obrezovati sadno drevje.

Zima ugodna za škodljivceZa razvoj ozimnih žit letošnja zelena zima ni najbolj ugodna. Glodavci in talni škodljivci bodo dobro prezimili.

Sedanje razmere so zelo ugodne za razvoj škodljivcev. Glodavci (miši) delajo rove na travnikih in tudi na njivah, talni škodljivci (strune, koruzni hrošč, ogrci ...) pa se bodo zaradi tople zime spomladi prej prebudili in začeli povzročati škodo.

21Gorenjski glastorek, 28. januarja 2020 ZANIMIVOSTI info@g-glas.si

KOLOSEJ DE LUXE, KRANJ (CENTER)

Sreda, 29. 1.14.10 191716.20 ČAS DEKLIŠTVA21.00 GOSPODJE18.45 PODLI FANTJE ZA VEDNO

CINEPLEXX, TUŠ, KRANJ

Sreda, 29. 1.16.10, 19.45 ČAS DEKLIŠTVA18.45, 20.45 GOSPODJE18.15, 20.00 KOT ŠEF16.00, 18.00, 20.30 PODLI FANTJE ZA VEDNO15.50, 17.40 DOLITTLE, sinhro.21.00 191715.30 VOJNA ZVEZD: VZPON SKYWALKERJA

18.20 JUMANJI: NASLEDNJA STOPNJA15.35 LEDENO KRALJESTVO 2, sinhro.

LINHARTOVA DVORANA, RADOVLJICA

Torek, 28. 1.19.00 iOTOK, dokumentarni film

Petek, 31. 1.19.00 IZDAJALEC

Sobota, 1. 2.16.00 LEDENO KRALJESTVO 2, sinhro.18.00 VSI PROTI VSEM20.00 IZDAJALEC

Nedelja, 2. 2.16.00 LEDENO KRALJESTVO 2, 3D, sinhro.18.00 iOTOK, dokumentarni film20.00 VSI PROTI VSEM

Organizatorji filmskih predstav si pridržujejo pravico do spremembe programa.

KINOSPORED

PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ

Četrtek, 30. januarja19.30 Neda R. Bric: DR. PREŠEREN (v dvorani PGK)

GLEDALIŠČE TONETA ČUFARJA JESENICE

Sreda, 29. januarja19.30 Andrej Rozman - Roza: ROZINE ROZINICE ALI ZAKAJ SEM ROZA

Četrtek, 30. januarja19.30 Dušan Kovačević: VOZI, MIŠKO!

GLEDALIŠKI SPORED

sudoku_LAZJI_20_08NALOGA

3 2 9 4 54 6 5 8

5 1 75 3 1 2 4

8 64 9 5 1 3

7 1 51 2 9 8

6 8 3 9 1

sudoku_LAZJI_20_08

REŠITEV

3 2 9 7 4 8 1 5 67 4 1 6 9 5 2 3 86 8 5 1 2 3 7 4 95 3 6 8 1 2 9 7 49 1 8 3 7 4 6 2 54 7 2 9 5 6 8 1 38 9 7 4 3 1 5 6 21 5 3 2 6 9 4 8 72 6 4 5 8 7 3 9 1

sudoku_TEZJI_20_08NALOGA

1 5 9 38 2 4 1 6

6 3 8 73 2

7 2 6 9

1 3 9 4 75 7 1 8

sudoku_TEZJI_20_08

REŠITEV

1 5 4 6 8 2 7 9 33 8 2 7 4 9 1 6 59 6 7 5 3 1 2 8 46 2 9 3 1 8 5 4 78 3 5 9 7 4 6 2 17 4 1 2 5 6 8 3 94 9 8 1 6 7 3 5 22 1 3 8 9 5 4 7 65 7 6 4 2 3 9 1 8

Navodilo za reševanje: v kvadrate vpišite števila od 1 do 9 tako, da se ne bo nobeno število ponovilo ne v vrstici ne v koloni ne v enem izmed odebeljenih devetih kvadratov. Sestavil: B. F.

TEŽJI SUDOKU

Rešitev:

Rešitev:

LAŽJI SUDOKU

sudoku_TEZJI_20_08NALOGA

159382416

638732

7269

139475718

sudoku_TEZJI_20_08

REŠITEV

154682793382749165967531284629318547835974621741256839498167352213895476576423918

sudoku_LAZJI_20_08NALOGA

329454658

51753124

8649513

7151298

68391

sudoku_LAZJI_20_08

REŠITEV

329748156741695238685123749536812974918374625472956813897431562153269487264587391

desetdnevna vremenska napoved

Torek28. 1.

2/9 °C

Nedelja 2. 2.

–3/9 °C

Sreda 29. 1.

Četrtek30. 1.

Petek31. 1.

Sobota1. 2.

–1/7 °C –3/7 °C –4/8 °C –3/7 °C

Ponedeljek 3. 2.

Torek4. 2.

Sreda5. 2.

Četrtek6. 2.

–4/9 °C –3/10 °C –4/8 °C –5/7°C

tedenski koledar vzhod zahod

28. 1. tor. Peter 7.30 17.00

29. 1. sre. Franc 7.29 17.02

30. 1. čet. Martina 7.28 17.03

31. 1. pet. Janez 7.26 17.05

1. 2. sob. Ignac 7.25 17.06

2. 2. ned. Marija 7.24 17.08

3. 2. pon. Blaž 7.23 17.09

Jože Košnjek

Tinje / Tainach – V omenje-nem projektu, v katerem je Gorenjski glas vodilni par-tner, ima vsak od sodelujo-čih svojo vlogo in naloge. Go-renjski glas skrbi za izdajanje časopisa Karavanke, ki je na gorenjski strani vsakič prilo-žen našemu časniku, Mo-horjeva iz Celovca pa je za-dolžena za izdajanje knjig.

Tako je bila pretekli teden v Katoliškem domu prosve-te Sodalitas v Tinjah / Taina-chu, ki ležijo na severnem, levem bregu Drave in so po-znane tudi mnogim Sloven-cem, predstavljena knjiga z naslovom Liharda, das Le-ben der Hildegard Stein ali po slovensko Liharda, življe-nje Hildegard Stein. Knjiga je vrnitev v zgodovino, v 10. stoletje v nekdanji Karanta-niji in v življenje njenih lju-di, pripoved o ženi, ki jim je vladala. Knjigo je napisala Regina Schaunig, ki se je ro-dila leta 1956 na Koroškem in je v Celovcu in v Grad-cu študirala nemški jezik, splošno in primerjalno je-zikoslovje ter filozofijo. Živi v Galiciji v Podjuni in je od leta 2014 naprej samostojna pisateljica.

Kdo je v Sloveniji slabo po-znana plemkinja in v Kato-liški cerkvi povišana med blažene Hildegard von Ste-in? Rojena je bila okrog leta 910 v kraju Stein ali Steiner Berg nad desnim bregom Drave, v središču Podjune. Po slovensko se kraju Ste-in reče Kamen, zato so Slo-venci svojo rojakinjo imeno-vali Liharda Kamenska. Za-radi skrbi za starejše, bolne in uboge je bila zelo spošto-vana. Gradila je bolnišnice

oziroma hospice, povezova-la je nemško in slovensko govoreče, bila pa naj bi bila prva ženska iz plemiških vrst, ki je gradila cerkve. Li-harda je bila poročena s ple-menitim Albuinom ali Albo-inom. Eden od njunih otrok je bil sveti Albuin, briksen-ški škof v letih 975 in 1006. O Lihardi Kamenski je leta 1855 v Drobtinicah pisal te-danji škof Anton Martin Slomšek. Imenoval jo je »us-miljena mati Slovencev«. Na

Lihardino dobroto spomi-nja v Podjuni ohranjen obi-čaj, ko na god svete Agate 5. februarja po dopoldanski maši mečejo s hodnika nek-danjega kamenskega gradu obiskovalcem majhne rže-ne hlebčke, kržeje ali krže-lje imenovane. Knjiga o Li-hardi, napisana v nemščini s krajšimi slovenskimi pov-zetki, je rekonstrukcija nje-ne življenjske zgodbe in pri-kaz časa, kulture in družbe na južnem Koroškem.

Knjiga o Lihardi KamenskiMohorjeva založba iz Celovca je v okviru čezmejnega projekta SMART Tourist – SPread The Karawanks (Doživeti in prebirati Karavanke) izdala knjigo o koroški plemkinji, dobrotnici in blaženi Hildegardi ali Lihardi von Stein, po slovensko Lihardi Kamenski.

Od leve: Katjuša Orešnik (Gorenjski glas), pisateljica Regina Schaunig, Martina Kanzian in dr. Karl Hren (oba Mohorjeva) na predstavitvi knjige o Lihardi Kamenski

Janez Kuhar

Adergas – Cerkljanski žu-pan Franc Čebulj je v petek na Domačiji Vodnik v Ader-gasu na tradicionalnem no-voletnem srečanju spre-jel duhovnike župnij Vele-sovo in Cerklje, ki delujeta na območju občine. Sreča-nja so se udeležili župnika Slavko Kalan (Župnija Vele-sovo) in Jernej Marenk (Žu-pnija Cerklje), prelat Stani-slav Zidar (Lahovče) in du-hovni pomočnik v Zalogu pri Cerkljah Anton Česen. Župnija Šenturška Gora je

bila z letošnjim prvim ja-nuarjem pridružena Žu-pniji Cerklje. Župan je žu-pnikom predstavil delo ob-činske uprave v preteklem letu ter se duhovnikom zah-valil za njihovo pastoralno poslanstvo in dobro sodelo-vanje. Izmenjali so si mne-nja ter predstavili predloge za sodelovanje in načrte za prihodnje. V imenu duhov-nikov se je županu za spre-jem, razumevanje in podpo-ro ter dobro medsebojno so-delovanje pa tudi za finanč-no pomoč občine pri vzdrže-vanju sakralnih objektov in spomenikov zgodovinske kulturne dediščine zahva-lil cerkljanski župnik Jernej Marenk.

Župan sprejel duhovnike

Srečanja so se udeležili (od leve proti desni): Slavko Kalan, Anton Česen, župan Franc Čebulj, Jernej Marenk in prelat Stanislav Zidar.

Suzana P. Kovačič

Tržič – Tudi Vrtec Tržič sto-pa na pot eko šol, vrtcev in podobnih ustanov. V sre-do, 22. januarja, so podpisa-li ekolistino, ki jih zavezuje, da bodo ravnali okolju prija-zno. To pomeni, da skrbijo za dobre odnose, zdravje in

gibanje, da skrbijo za okoli-co, vrtičke in javne površi-ne, tudi za urejenost vrtca in njegove okolice. Potem so tu še dodane vrednosti, kot je spoštljivo in odgovor-no ravnanje s hrano, skrb za odpadke na vseh področjih ter varčevanje na področju vode, energije in papirja ...

V vrtcu podpisali ekolistino

22 Gorenjski glastorek, 28. januarja 2020ZANIMIVOSTI, KAŽIPOT kazipot@g-glas.si

predstava za otrokeOVČKA NA VEČERJIDružinsko gledališče Kolenctorek, 28. 1., ob 17.00, dvorana

Mestna knjižnica Kranj • prireditve@mkk.si • www.mkk.si• prijava na e-obveščanje: http://info.mkk.si • portal za otroke: www.modripes.si • spletni leksikon: www.gorenjci.siVsi dogodki, prireditve in izobraževanja so brezplačni.

miselne in družabne igreŠAHOVSKE SIMULTANKE Z MOJSTRI IN PRVAKI ŠS Tomo Zupan Kranjtorek, 28. 1., od 17.00 do 19.00, mladinska sobaimprovizirana predstavaV ĐARU BORBE PREDSTAVLJA: V ČARU TORBE!KUD Kiksčetrtek, 30. 1., ob 18.00, dvorana

ME

STN

A K

NJI

ŽNIC

A K

RAN

J, G

RE

GO

RČ

IČE

VA U

LIC

A 1,

KR

ANJ

HALO-HALO GORENJSKI GLAStelefon: 04 201 42 00

Na ro či la za ob ja vo spre je ma mo po te le fo nu 04/201 42 00, fak su 04/201 42 13 ali oseb no na Nazorjevi ulici 1 v Kra nju oz. po poš ti – od po ne delj ka do če tr tka do 11. ure! Cene ogla sov in po nudb v ru bri ki so iz red no ugod ne.

Obvestila o dogodkih objavljamo v rubriki Kažipot brez-plačno samo enkrat, pošljete jih lahko na e-poštni naslov kazipot@g-glas.si.

PRIREDITVEZaključna prireditev Junaki Kriške goreKriže – Planinsko društvo Križe vabi na zaključno prireditev Junaki Kriške gore, ki bo v soboto, 1. februarja, s pohodom iz Gozda do Kriške gore. Več informacij: https://www.pd-krize.si/prireditve/junaki-kriske-gore.

Blagoslov svečJesenice – Župnija Jesenice in Gornjesavski muzej Jesenice vabita ob svečnici, v nedeljo, 2. februarja, ob 11.30 na Bla-goslov sveč, ki bo potekal v Banketni dvorani v Kolpernu na Stari Savi.

Za otrokeJesenice – Danes, v torek, 28. januarja, bodo nemške igralne igralne urice ob 17. uri, jutri, v sredo, 29. januarja, ustvarjal-ne delavnice ob 17. uri, v četrtek, 30. januarja, bo ura pravljic ob 17. uri, v četrtek, 30. januarja, bo prireditev Lepo je biti bralec, žrebanje nagrajencev knjižne uganke, ob 18. uri. V petek, 31. januarja, bo Brihtina pravljična dežela za tiste ot-roke od četrtega leta starosti dalje, ki ta čas niso v vrtcu, ob 10. uri, delavnica Berem s kužkom pa bo ob 17. uri.

Hrušica – V knjižnici bo v četrtek, 30. januarja, ura pravljic z grofico ob 17. uri, žrebanje nagrajencev knjižne uganke pa bo ob 17.45.

Slovenski Javornik – V Domu Julke in Albina Pibernika bo v torek, 28. januarja, ustvarjalna delavnica ob 15. uri, žrebanje nagrajencev knjižne uganke pa bo ob 16. uri.

IZLETI

Planinski izlet »po kulturni poti«Kranj – Planinsko društvo Iskra Kranj vabi v nedeljo, 9. fe-bruarja, na planinski izlet »po kulturni poti«. Iz Zagorice, kjer si boste ogledali muzej Jurija Vege, se boste po označe-ni stezi povzpeli na priljubljeni cilj planinskih pohodnikov, Murovico, kjer bo krajši oddih, nato pa nadaljevali do za-selka Sv. Trojica, sestopili do vasi Goričica ter nato odšli do gradu Krumperk oziroma Jamarskega doma pri Gorjušah, kjer vas bo čakal avtobus. To bo do štiri ure dolg nezahteven zimski pohod. Odhod s posebnim avtobusom izpred parki-rišča pri Mercator centru na Primskovem bo ob 7.30. Prijave in informacije pri vodniku Milanu Čeliku, tel. 031 418 146, vplačila pa sprejemajo v pisarni društva ob sredah med 17. in 18. uro ali na TRR društva pri Abanki.

PREDAVANJA

Ptičji svet Kokrice in okoliceKokrica – Turistično društvo Kokrica vabi v sredo, 29. januar-ja, ob 18. uri v prostore društva na predavanje in predstavi-tev odličnih fotografij z naslovom Ptičji svet Kokrice in oko-lice. Predaval bo Tone Trebar, ki se ukvarja z opazovanjem ptic in naravoslovno fotografijo.

Lovci na izvir Belega NilaTrzin – V torek, 28. januarja, bo ob 20. uri v Kulturnem domu Trzin potopisno predavanje Romane Dobnikar Šeruga, po-potnice, novinarke, urednice revije Avantura, z naslovom Lovci na izvir Belega Nila. Fotografije moderne Afrike je pri-speval Zvone Šeruga.

Narodni parki zahodnih ZDAŽiri – V petek, 31. januarja, bo ob 18. uri v Knjižnici Žiri poto-pisno predavanje z naslovom Narodni parki zahodnih ZDA. Z besedo in fotografijo bo zbrane na popotovanje popeljal Brane Ternovšek.

S kolesom iz Amsterdama v KransterdamNaklo – Turistično društvo Naklo vabi danes, v torek, 28. januarja, ob 18. uri v Gostilnico Kresnik na potopisno pre-davanje Janeza Lavriča. Janez pravi, da je letošnje poletje skoraj dva tedna kolesaril iz Amsterdama v Kranj(sterdam)

Cveto Zaplotnik

Kranj – Jutri, v sredo, se bo na Celjskem sejmu v Celju začel drugi strokovni sejem kme-tijske in gozdarske mehani-zacije Agritech, ki bo zaprl vrata v nedeljo, 2. februarja. Na sejmu se bo neposredno predstavilo 120 izdelovalcev in prodajalcev mehanizacije in opreme, posredno, prek zastopstev, pa več kot tristo.

Prireditelji sejma pripravlja-jo tudi zanimiv spremljeval-ni program. Več slovenskih šol bo predstavilo progra-me izobraževanja s področ-ja kmetijstva, gozdarstva, ži-vilstva in podeželja, kmetje bodo na testnih vožnjah lah-ko preizkušali traktorje, ak-tualni sejemski temi bosta tudi upravljanje z zvermi in kmetovanje v razmerah pod-nebnih sprememb.

Sejem kmetijske in gozdarske mehanizacije

Jasna Paladin

Domžale – Organizatorji Miš založba in šest splošnih knji-žnic, med njimi je tudi Knji-žnica Domžale, pripravljajo že deseti mednarodni mla-dinski literarni festival Bralni-ce pod slamnikom, ki velja za prvega tovrstnega v Sloveniji.

Slavnostno odprtje festi-vala bo v sredo, 29. januarja, ob 12. uri v Kulturnem domu

Franca Bernika v Domža-lah, vodil ga bo vsestranski ustvarjalec Boštjan Gorenc - Pižama. S festivalom želi-jo organizatorji širiti zavest o pomenu bralne kulture in medgeneracijskega sodelo-vanja, letos pa se bodo še po-sebej posvetili poučni litera-turi za mlade bralce. »Med več kot osemdesetimi festi-valskimi aktivnostmi v dvaj-setih krajih po Sloveniji, pri

katerih bo sodelovalo več kot sedem tisoč udeležen-cev in okrog dvajset knjižnih ustvarjalcev, bomo razmiš-ljali, kaj je dobra poučna knji-ga, kako si lahko z njo poma-gamo pri pouku, delu doma in širjenju obzorij ter zakaj je premalo zastopana in brana. Mladi se bodo z njo srečeva-li izven kurikuluma: prebira-li jo bodo, poustvarjali in ilu-strirali,« pojasnjuje Vesna

Sivec Poljanšek iz Miš za-ložbe. Na jubilejnih, desetih Bralnicah pod slamnikom bodo znova gostili avtorja iz tujine. Tokrat se jim bo prid-ružil madžarski avtor Róbert Farkas, ki se je podpisal pod poučno slikanico Moja prva knjiga o vesolju. V sklopu festivala bo izšla večjezič-na slikanica Nine Mav Hro-vat iz Radomelj z naslovom Posluh, jazbec gre.

Bralnice pod slamnikomOsrednja nit letošnjega že desetega literarnega festivala je poučna literatura za mlade.

Simon Šubic

Kranj – Čebelarsko društvo (ČD) Kranj, ki ga vodi Robert Kopač in šteje 37 članov, je pred kratkim izvedlo redni občni zbor, na katerem so podelili priznanja Antona Janše. Priznanji druge stop-nje sta prejela član upravne-ga odbora Janez Kompare in tajnik društva Jože Kadiv-nik. Priznanja Antona Jan-še tretje stopnje pa sta pre-jela Iztok Poredoš, preda-vatelj na vsakoletnih dne-vih slovenske hrane v kranj-skih vrtcih in šolah, ter Miha Kozjek, skrbnik šolskega

čebelnjaka in mentor čebe-larskega krožka na OŠ Sta-ne Žagar. Na občnem zbo-ru so tudi potrdili pravilnik o podeljevanju društvenih priznanj Frančiška Rojine, pobudnika ustanovitve če-belarskega društva za Kranj-sko, Štajersko, Koroško in Primorsko s sedežem v Lju-bljani leta 1898, bil pa je tudi prvi urednik Slovenskega čebelarja. Letos so priznanje posthumno podelili dolgole-tnemu mentorju in izumite-lju na področju čebelarstva Silvu Seražu ter mentorju in dolgoletnemu predsedniku ČD Kranj Tonetu Kodranu.

Čebelarji podelili priznanja

Jasna Paladin

Kamnik – V Knjižnici Fran-ceta Balantiča Kamnik bodo danes, 28. januarja, ob 18. uri predstavili novo knjigo z nas-lovom Kamniška jama – 40 let po odkritju. Štiridesetle-tnico odkritja jame so kam-niški jamarji obeležili 1. maja leta 2018, ker pa je jama, ki leži na višini 1400 metrov, zaradi horizontalnega glav-nega rova zelo redka in ne-kaj posebnega, so glavna

dognanja jamarji zbrali v zborniku. Člani Jamarskega kluba Kamnik so v njem zbrali članke o dostopu, geo-logiji, izmeri jame s 3D-ske-niranjem, biospeleoloških raziskavah ter o zgodovini in drugih dejavnostih klu-ba. Knjigo bo predstavil ure-dnik dr. Rajko Slapnik, dr. Klemen Kregar bo predsta-vil merjenje jame s 3D-skeni-ranjem, na ogled pa bo tudi projekcija fotografij iz jame avtorja Marka Vrabca.

Kamniška jama štirideset let po odkritju

Urša Peternel

Jesenice – V lanskem letu so v jeseniški občini našteli 38.714 nočitev. To je za dob-rih šest tisoč oziroma za sko-raj petino več kot leto prej, ko so jih našteli 32.512. Podat-ki, ki so nam jih posredova-li s Turistično-informacij-skega centra (TIC) Jesenice, kažejo, da je bilo največ no-

čitev ustvarjenih v avgustu, in sicer 11.264, sledil je julij z 9744 nočitvami. Tako juli-ja kot avgusta so prevladova-li tuji gostje; v avgustu je bilo denimo 357 prenočitev do-mačih gostov in kar 10.907

prenočitev tujih gostov.Iz leta v leto se povečuje

tudi število ponudnikov na-mestitev v jeseniški občini, lani jih je bilo 41, ki so nudi-li 804 ležišča. Med njimi je nekaj večjih, v Campu Pe-run je registriranih 300 lež-išč, 50 na Kmetiji Smolej, 56 v Aparthotelu Kazina, 59 v CŠOD Trilobit, 41 v Koči na Golici in 36 v Domu Prista-

va. Ostali so manjši zasebni ponudniki turističnih nasta-nitev oziroma apartmajev, ki skupaj ponujajo 262 postelj. Za primerjavo: še leta 2017 je bilo ponudnikov 22, predla-ni 37.

Turistični obisk se je povečalNajveč turistov so v jeseniški občini našteli v avgustu, ustvarili so skoraj enajst tisoč prenočitev.

Ponudnikov turističnih namestitev v občini je bilo lani 41, nudili so 804 ležišča.

Vodja prodaje, m/ž (Kamnik in teren) Ključne naloge: vodenje in organiziranje dela v oddelku Prodaja Slovenija ter vode-nje prodajne ekipe, prodaja proizvodov in storitev na slovenskem trgu, pogajanja s poslovnimi partnerji, sklepanje pogodb s kupci, vodenje marketinških aktivnosti v skladu s sprejeto strategijo, izdelava prodajnih in stroškovnih načrtov ... Nektar Na-tura, d. o. o., Ekslerjeva ulica 8, 1241 Kamnik. Prijave zbiramo do 16. 2. 2020. Podrob-nosti na www.mojedelo.com.

Razvijalec aplikacij, m/ž (Lipnica) Pričakujemo: odlično poznavanje C#, ASP.NET, odlično poznavanje Javascript, HTML5, prednost je poznavanje konceptov designa UI/UX ... Iskra Mehanizmi, d. o. o., Lipni-ca 8, 4245 Kropa. Prijave zbiramo do 15. 2. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com.

Oblikovalec kovin – TIG-varilec, m/ž (Medvode) Zaželeno: poznavanje izvedbe strojnih instalacij in montaže opreme v farma-ciji in prehrambni industriji, poznavanje orbitalnega varjenja. Brinox, d. o. o., Sora 21, 1215 Medvode. Prijave zbiramo do 24. 2. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com.

Tehnik vzdrževanja, m/ž (Kranj) Kaj nudimo: možnost zaposlitve za nedoločen čas po uspešno opravljeni posku-sni dobi, redno plačilo s stimulativnimi dodatki ... Goodyear Dunlop Sava Tires, d. o. o., Škofjeloška 6, 4000 Kranj. Prijave zbiramo do 9. 2. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com.

Čistilec – urejevalec notranjih prostorov, m/ž (Brnik) Potrebno: pozitiven odnos do dela, znanje slovenskega jezika, zaželene so izku-šnje, z veseljem pa damo priložnost tudi osebam brez izkušenj. Dobrovita, d. o. o., Tbilisijska ulica 87, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 25. 2. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com.

Kuhar, m/ž (Kranjska Gora) Če si oseba, ki jo veseli delo v gostinstvu, ti je gastronomija blizu, si željna novih iz-zivov ter pripravljena z nami začrtali pot uspeha, kar bo na podlagi dobrih delov-nih rezultatov tudi ustrezno nagrajeno, potem te vabimo k sodelovanju za delo na

delovnem mestu kuhar. Hit Alpinea, d. d., Borovška cesta 99, 4280 Kranjska Gora. Prijave zbiramo do 24. 2. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com.

Varnostnik, m/ž (Kranj) Kot del tima bo izbrani kandidat: opravljal varovanje ljudi in premoženja, opravljal delo varovanja na javnih prireditvah. Valina varovanje, d. o. o., Litijska cesta 45, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 23. 2. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com.

Skladiščnik, m/ž (Naklo) Pričakujemo: dokončano IV. stopnjo izobrazbe trgovske, gradbene ali druge teh-nične smeri, 6 mesecev delovnih izkušenj, naravnanost na stranke, komunikativno-st, občutek za urejenost, osnovno znanje uporabe računalniških programov (Word, Excel), pripravljenost za stalno izobraževanje in usposabljanje, opravljen izpit za vo-znika viličarja je prednost. Merkur trgovina, d. o. o., Cesta na Okroglo 7, 4202 Naklo. Prijave zbiramo do 9. 2. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com.

Prodajalec vozil, m/ž (Kranj) Vas zanima avtomobilizem? Če ste v oglasu prepoznali novo karierno priložnost, vas vabimo, da nam pošljete prijavo na elektronski naslov: urska.mocnik@avto-mocnik.si. Vaše prijave bomo obravnavali zaupno. Avto Močnik, d. o. o., Britof 162, 4000 Kranj. Prijave zbiramo do 23. 2. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com.

Izkušeni računovodja, m/ž (Ukanc) Naloge: izvajanje operativnih nalog s področja računovodstva in financ, urejanje dokumentacije in knjiženje poslovnih dogodkov, vodenje glavne knjige, evidenc OS in obračun plač ... Nudimo zaposlitev za nedoločen čas, v urejeni in strokovni sredini, ki se zaveda pomembnosti osebnostnega in strokovnega razvoja vsakega zaposlenega. Vogel, d. o. o., Ukanc 6, 4265 Bohinjsko jezero. Prijave zbiramo do 14. 2. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com.

Prodajalec, m/ž (Kranj, Škofja Loka)Ste pripravljeni dati vse od sebe, da bi zagotovili prodajo? Ali radi delate v dinamič-nem okolju s polno izzivov? Uživate v skupinskem delu? Če je vaš odgovor da, ste vi oseba, ki jo iščemo. JYSK, d. o. o., Tovarniška cesta 10a, 8250 Brežice. Prijave zbira-mo do 27. 1. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com.

Back-end razvijalec, m/ž (Škofja Loka) Iščete nove izzive in priložnosti? Ste ambiciozni? Potem vas vabimo, da se pridru-žite sproščeni, strokovni in ciljno usmerjeni ekipi. Vaše zadolžitve bodo: načrtova-nje in priprava specifikacij, razvoj, testiranje in vzdrževanje, priprava tehnične do-kumentacije ... Opal informatika, d. o. o., Sv. Duh 274, 4220 Škofja Loka. Prijave zbi-ramo do 2. 2. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com.

Kuhar-picopek, m/ž (Zbilje) Pričakujemo: gostinsko izobrazbo, smer kuhar, poznavanje tehnik priprave jedi, naj-manj 1 leto delovnih izkušenj na enakem/primerljivem delovnem mestu, veselje do dela v kuhinji. Dotik gostinstvo in turizem, d. o. o, Ulica Pohorskega bataljona 34, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 22. 2. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com.

STYRIA DIGITAL MARKETPLACES, d.o.o., Verovškova ulica 55, 1000 Ljubljana, Slovenija, T: 01 51 35 700 VEČ INFORMACIJ IN ZAPOSLITVENIH OGLASOV (1200+) NA: www.mojedelo.com, info@mojedelo.com

MojeDelo.com

+ poštnina

18EUR

V knjigi vam razkrivamo koristne nasvete in postopke za domačo pripravo mlečnih izdelkov. Od najbolj preprostih, kot so kislo mleko, jogurt, kefir do zahtevnejših mehkih sirov v slanici, mocarele, sira za žar in drugih izdelkov iz smetane.V knjigi je poleg cele palete navodil za izdelavo tudi več kot 40 slastnih receptov za jedi, za katere so poleg drugih sestavin uporabljeni tudi mlečni izdelki.

ww

w.g

oren

jski

glas

.si

168 strani,17 x 23,5 cm, brošura

Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Nazorjeva ulica 1 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04 201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si.

Če želite, da vam jo pošljemo po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije.

23Gorenjski glastorek, 28. januarja 2020 MALI OGLASI malioglasi@g-glas.si

RADIO SORA, D.O.O., KAPUCINSKI TRG 4, ŠKOFJA LOKA

Radio Triglav Jesenice, d.o.o., Trg Toneta Čufarja 4, 4270 Jesenice

Cena knjige, ki je lahko tudi lepo darilo, je

ww

w.g

oren

jski

glas

.si

Priročnik lahko kupite na Gorenjskem glasu, Bleiweisova 4 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04/201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si.

Redna cena priročnika je 13 EUR. Če priročnik kupite ali naročite na Gorenjskem glasu, je cena le

+ p oštnina

11 EUR

V peti, dopolnjeni

izdaji praktičnega

priročnika najdete

nasvete o izbiri

sadne vrste glede

na lego in tla, na

kakšno podlago

in razdaljo jo

posaditi, kako

oblikovati krošnjo.

Rez je natančno

predstavljen pri

jablani, hruški,

breskvi, češnji,

višnji, slivi, malini,

orehu in številnih

drugih vrstah.

10 EUR

Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Nazorjeva ulica 1 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04 201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si. Če jo naročite po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije.

NEPREMIČNINESTANOVANJAKUPIM

STANOVANJE kjerkoli na Gorenjskem. Sem resen kupec, tel.: 070/391-822 20000226

MOTORNA VOZILAAVTOMOBILIPRODAM

VW TOURAN 1.6 trendline, letnik 2007, bencin, 75 kw, 102 km, metal-no sive barve, vlečna kljuka + dodamo 4 letne gume, tel.: 040/384-741, Pri-mož 20000201

STROJI IN ORODJAPRODAM

POSIPALEC peska ali soli Tip son Vini-ca, hidravlični spust za polnjenje, letnik 2016, tel.: 040/235-738 20000220

GRADBENI MATERIALKURIVOPRODAM

SUHA mešana drva, možna dostava, tel.: 031/676-235 20000066

SUHA bukova drva, tel.: 041/767-339 20000166

SUHA bukova razžagana drva in goz-darski traktor, goseničar, Gorje, tel.: 031/561-707 20000227

SUHA bukova in mešana drva, tel.: 04/25-60-223, 031/840-266 20000232

SUHE trske za podkurit, primerne za kamin ali centralno peč, tel.: 041/986-986 20000221

MALI OGLASIT: 201 42 47, F: 201 42 13 E: malioglasi@g-glas.si

Male ogla se spre je ma mo: za ob ja vo v petek do srede do 14. ure in za ob ja vo v to rek do petka do 14. ure!

De lo vni čas: ponedeljek, to rek, čet rtek nep rekinjeno od 8. do 16. ure, sreda od 8. do 17. ure, petek od 8. do 15. ure, sobote, nedelje in prazniki zaprto.

Rezultati 8. kroga – 26. januarja 20201, 3, 7, 10, 16, 29, 30 in 37

Loto PLUS: 2, 13, 17, 18, 26, 37, 39 in 3Lotko: 2 3 9 5 0 4

Sklad 9. kroga za Sedmico: 360.000 EURSklad 9. kroga za PLUS: 320.000 EURSklad 9. kroga za Lotka: 560.000 EUR

LOTOSILAŽNE bale, tel.: 041/620-824 20000224

VZREJNE ŽIVALIPRODAM

3 TELICE po izbiri, za nadaljnjo rejo, tel.: 031/356-632, 041/335-058 20000218

BIKCA CK, starega 5 mesecev, za za-kol ali rejo, tel.: 031/330-775 20000219

ČB bikca, starega 1 mesec, tel.: 041/886-862 20000230

KOKOŠI – nesnice, jarkice, rjave, pred nesnostjo. Pripeljemo na dom, Matej Bulovec, s.p., Mlakarjeva ul. 45, Šen-čur, tel.: 041/710-113 19003387

KUNCE orjaški lisec, samci in samice za razplod – odrasli, tel.: 041/724-123 20000223

PUJSKE za nadaljnjo rejo ali odojke, tel.: 041/581-019 20000222

TELICE, težke 200 kg, in telice, breje, na izbiro, tel.: 031/585-345 20000233

STORITVENUDIM

ADAPTACIJE hiš in stanovanj, urejanje dvorišč, fasade, ometi, izkopi, dimniki, ... LEARD, d.o.o., Pivka 11, Naklo, tel.: 041/583-163 20000167

FLORIJANI, d.o.o., C. na Brdo 53a, Kranj izvaja vsa gradbena dela od te-meljev do strehe, adaptacije, omete, omete fasad, kamnite škarpe, tlakova-nje dvorišč, tel.: 041/557-871 20000207

RAZNOPRODAM

80-LIT. kotel za žganjekuho, s siste-mom za mešaje, 80-lit. kromast brzo-parilnik, tel.: 04/53-33-875 20000229

ZAVESE, ugodno, tel.: 031/400-950 20000231

STANOVANJSKA OPREMA

GOSPODINJSKI APARATIPRODAM

ŠTEDILNIK na trda goriva kiperbusch, tel.: 031/728-078 20000225

KNJIGE, PUBLIKACIJEPRODAM

EZOTERIKA, knjige, popolnoma nove, avtorske, ugodno. Za iskalce resnice, tel.: 040/567-544 20000197

UMETNINE, NAKITPRODAM

TAPISERIJE, izjemne tehnične, ume-tniške, sporočilne in energijske vred-nosti, tel.: 040/567-544 20000196

STARINEKUPIM

ODLIKOVANJA, kovance, ure, slike, značke, srebrnino, luči, kipe in drugo, tel.: 030/670-770 20000187

ŽIVALI IN RASTLINEPODARIM

SIVO mucko, tel.: 051/397-239 20000216

KMETIJSKI STROJIPRODAM

DVOBRAZDNI plug, starejši tip, dobro ohranjen, tel.: 040/235-738 20000217

KUPIM

TRAKTOR, kiper prikolico in mini ba-ger, tel.: 031/500-933 20000099

TRAKTOR, prikolico, trosilec, koso, mulčar, motokultivator, frezo in ostale stroje, lahko v okvari, tel.: 041/407-130 20000228

PRIDELKIPRODAM

KROMPIR, jedilni in krmni, ter fižol če-šnjevec, tel.: 031/585-345 20000234

oziroma domov na Polico, in bo z zbranimi delil vtise o po-tovanju in ogledih na poti.

RAZSTAVE

Dolomiti – mesto gradovTržič – V četrtek, 30. januarja, ob 18. uri bo v Galeriji Atrij odprtje slikarske razstave Žive Agrež z naslovom Dolomiti – mesto gradov. V kulturnem programu bodo nastopili učenci Glasbene šole Tržič.

Zajtrk na jutranjem vlaku II. Škofja Loka – V Galeriji Ivana Groharja bo jutri, v sredo, 29. januarja, ob 18. uri odprtje samostojne intermedijske raz-stave najnovejšega umetniškega opusa Tomaža Furlana z naslovom Zajtrk na jutranjem vlaku II.

PREDSTAVEKosMedvode – V soboto, 1. februarja, se bo ob 19.30 v Kultur-nem domu Medvode začela sodobna drama Davida Har-rowerja Kos v režiji Braneta Kraljeviča. Igrata Maša Kavčič in Džoni Balloni. Predstava ni primerna za mlajše od 16 let.

24 Gorenjski glastorek, 28. januarja 2020

Anketa

Matjaž Sokol, Kranj:

Naše športnike je vedno treba podpirati, sploh če nastopajo na domačih tleh. Največ upov smo seveda vsi polagali na Jakova Faka. Ver-jetno bom na Pokljuko prišel tudi prihodnje leto.

Dijana Ravnikar, Koper:

Kot nekdanja biatlonka z ve-seljem še vedno pridem na tekme na Pokljuko skupaj z družino in prijatelji. Tudi z vidika gledalke je Pokljuka super. Organizacija je dobra, prav tako tudi vzdušje.

Petra Hladnik, Tržič:

Skoraj vsako leto pridem na tekme na Pokljuko, in sicer s prijatelji s Primorskega. Zdi se mi, da je to prava navijaška prireditev, na kateri se navija prav za vse biatlonce. Vzduš-je je res odlično.

Tina Ušeničnik, Škofja Loka:

Na Pokljuko večkrat pridemo teč na smučeh, občasno pa tudi na biatlonske tekme. Da-nes navijam, uživam v lepem dnevu, se družim s prijatelji in družino. Skratka: super je.

Maja Bertoncelj

Tekme svetovnega pokala v biatlonu na Pokljuki si je v štirih dneh ogledalo okrog 18.500 gledalcev, večina iz Slovenije, kar precej pa se jih je na Gorenjsko pripeljalo tudi iz tujine.

Foto: Gorazd Kavčič

Navijali in uživali v naravi

Uršula Torkar, Lesce:

Prvič sem na takšnem dogod-ku. Povabila me je prijateljica. Všeč mi je. Vse je dobro orga-nizirano, poleg tega najboljše biatlonce na svetu lahko vidiš v živo, preživiš dan na snegu v dobri družbi …

vre men ska na po ved

TOREK SREDA ČETRTEK

-1/5 oC

0/4 oC

7/10 oC

10/13 oC

5/9 oC

4/8 oC

6/7 oC

10/13 oC

4/11 oC

5/12 oC

7/11 oC

3/8 oC

7/11 oC

5/11 oC

-1/8 °C -4/9 °C4/8 °C

info@g-glas.si

Danes bo oblačno s padavinami, ki se bodo zvečer prehodno okrepile. Meja sneženja se bo zvečer ponekod spustila pod 800 m n. m. Jutri se bo zjasnilo. V četrtek bo sprva precej jasno, po dolinah in kotlinah je možna megla. Popoldne bo oblačnost začela naraščati.

Agen ci ja RS za oko lje, Urad za me te oro lo gi jo

Urša Peternel

Kranj – »V posameznih ra-zredih manjka do polovica otrok, zlasti na nižji stopnji. Pouka sicer nismo prilago-dili, bodo pa učiteljice za-gotovo morale ponoviti del snovi za vse, ki so odsotni,« je povedala Erika Melihen, ravnateljica Osnovne šole Žirovnica o tem, da zaradi bolezni v šoli beležijo pove-čano odsotnost učencev. Po-dobno je v Osnovni šoli Žiri,

kjer je prejšnji teden manj-kala več kot petina učencev, je povedal ravnatelj Marijan Žakelj. Še bolj zdesetkani so bili malčki v vrtcu, saj je v če-trtek manjkalo kar 80 od 212 otrok, za nameček pa še se-dem delavk. »Nekako se mo-ramo znajti,« je stanje krat-ko komentiral Žakelj. Og-romno otrok je prejšnji te-den manjkalo tudi v osnov-ni šoli na Bledu, po besedah ravnateljice Nataše Ahačič je bila odsotna več kot tretjina

otrok. »Zaradi odsotnosti ot-rok smo prestavili šolo v na-ravi za četrte razrede na ka-snejši termin. Učitelji pouk prilagajajo tako, da ne obrav-navajo nove snovi, ampak utrjujejo in preverjajo zna-

nje učencev. Na druge da-tume smo prestavili pisna ocenjevanja znanja,« je po-vedala ravnateljica.

Da se sezona akutnih okužb dihal in gripi podob-nih bolezni bliža vrhun-cu, potrjujejo tudi na Naci-onalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Število obi-skov bolnikov z gripi podob-no boleznijo v ambulantah je naraslo, zbolevajo zlas-ti otroci do štirinajstega leta starosti. Zaznali so izbruhe v številnih šolah, kjer so doka-zali tako influenco A kot in-fluenco B. A kot poudarjajo na NIJZ, influenca pri šolar-jih večinoma poteka blago in otroci se že kmalu vračajo k

pouku. Narašča tudi število bolnikov z akutno bolezni-jo dihal.

Zaradi povečanja okužb z respiratornimi virusi obi-ske omejujejo oziroma na nekaterih oddelkih celo pre-

povedujejo v bolnišnicah. V Splošni bolnišnici Jeseni-ce so prepovedani obiski v internistični službi, na Od-delku za zdravstveno nego in pri infektivnih bolnikih, na ostalih oddelkih pa so omejeni na eno zdravo ose-bo na bolnika, na pediatrič-nem oddelku je dovoljena prisotnost enega zdravega starša ali skrbnika, na gine-kološko-porodniškem od-delku pa zdravega partner-ja. V Bolnišnici za gineko-logijo in porodništvo Kranj so obiski prav tako omejeni na eno zdravo odraslo osebo na dan brez otrok. Na Klini-ki Golnik so obiski omejeni na eno zdravo osebo na dan.

Izbruhi viroz v šolahSezona akutnih okužb dihal in gripi podobnih bolezni se bliža vrhuncu, veliko bolnih je zlasti med otroki. V nekaterih gorenjskih šolah v posameznih razredih manjka tudi polovica učencev. Na Bledu so denimo zaradi velikega števila bolnih otrok morali celo prestaviti šolo v naravi za četrti razred.

Gripa pri otrocih večinoma poteka blago in se že kmalu vrnejo k pouku. / Foto: Gorazd Kavčič

Večino akutnih okužb dihal povzročajo virusi, precej redkeje bakterije. Oboleli največkrat ne potrebujejo nasveta zdravnika, saj okužbe v nekaj dneh ali tednu dni izzvenijo same po sebi. Le manjši del obolelih poišče zdravniško pomoč.

Vilma Stanovnik

Kranj – Pred kratkim je bilo moč v medijih zaslediti ugi-banja o morebitni kandida-turi kranjskega župana Ma-tjaža Rakovca za predsedni-ka stranke Socialnih demo-kratov (SD). Kot je znano, je Rakovec na občinskih voli-tvah v Mestni občini Kranj kandidiral kot član SD in bil v drugem krogu tudi izvoljen. Tako je župan v kranjski obči-ni od decembra leta 2018. »V

veliko veselje mi je biti župan Mestne občine Kranj in v tem trenutku ne razmišljam o ka-kšnih dodatnih zadolžitvah,« nam je pojasnil Matjaž Rako-vec, ki je že tretji mandat tudi predsednik Hokejske zveze Slovenije. Rakovec je dodal, da je dejstvo, da je imela SD volilni kongres leta 2018 in da je ta praviloma vsaka štiri leta. »Torej bo tema volitev in kandidature v stranki aktual-na čez dve leti,« je še povedal Rakovec.

O kandidaturi (še) ne razmišlja

Suzana P. Kovačič

Tržič – Občina Tržič vstopa v drugo leto sanacije po ujmi, ki je oktobra 2018 največ škode povzročila v Dovžano-vi soteski in Lomu pod Stor-žičem, nekaj tudi v Podljube-lju. »Z najnujnejšo sanacijo smo lani dokončali, računa-mo pa, da bomo letos nada-ljevali dela. Občina Tržič je že objavila razpis za izvajal-ca za projektiranje mostov, cestnih odsekov in brežin. Vrednost dela oz. projekti-ranja ocenjujemo na sedem-deset tisoč evrov, potem pa si za letošnje leto želimo, da

se pogodba z državo podpiše najkasneje do maja. Po oblju-bah pristojnega ministrstva in informacijah, ki jih ima-mo, si občina za sanacijo po ujmi lahko od države nadeja milijon evrov,« je sporočil tr-žiški župan Borut Sajovic in dodal: »Veseli smo tudi, da bo za vodotoke na tem po-dročju s strani države in izva-jalcev po načrtih, ki so sedaj objavljeni, namenjenih oko-li osemsto tisoč evrov.« Spre-jet je sicer večletni sanacijski načrt za odpravo posledic po ujmi, velik problem na Trži-škem so tudi poškodovane gozdne ceste.

Za nadaljevanje sanacije pričakujejo milijon evrov

Ljubljana – Vlada je z uredbo določila, da bodo v letu 2021 ob dveh visokih jubilejih izdali priložnostne kovance: ob 200. obletnici ustanovitve Deželnega muzeja za Kranjski in ob 300-letnici Škofjeloškega pasijona. Ob obletnici nastanka Pasijona, ki ga je leta 1721 v loškem kapucinskem samostanu zapisal pater Romuald Marušič, nato pa se je zlasti v srednjem veku izvajal kot pasijonska procesija, bodo izdali zlatnik, sre-brnik in dvokovinski zbirateljski kovanec. Banka Slovenije je predloge zbirala do konca lanskega aprila, prispelo je 29 predlogov, izbrana pa sta bila omenjena. Povejmo še, da bo ravno v letu, ko Škofjeloški pasijon praznuje tristoto obletnico nastanka, znova uprizorjen. Nazadnje je bil leta 2015, leta 2016 pa je bil vpisan na prestižni seznam Unescove kulturne dediščine človeštva.

Zbirateljski kovanci ob Škofjeloškem pasijonu