ČEŠKA

O ČEŠKI

Čéška (uradno Repúblika Čéška; Česká republika, je celinska država v Srednji Evropi in članica Evropske unije.

Na severu meji na Poljsko, na severozahodu in zahodu na Nemčijo, na jugu na Avstrijo in na vzhodu na Slovaško. Njeno glavno in največje mesto, pomembna turistična destinacija, je Praga (češko Praha). Državo sestavljajo zgodovinski pokrajini Češka in Moravska ter deli Šlezije.

Republika Češka je pluralistična večstrankarska parlamentarna reprezentativna demokracija. Poglavar države je predsednik Jan Fischer. Predsednik vlade je trenutno Miloš Zeman. Češka ima dvodomni parlament, ki ga sestavljata poslanska zbornica in senat. Država je leta 1999 vstopila v Nato, leta 2004 pa tudi v Evropsko unijo. Je tudi članica OECD, Višegrajske skupine in Sveta Evrope.

POVRŠINA: 78,866km (116. na svetu)

NAJVEČJE MESTO: PRAGA (1.262.106 prebivalcev)

URADNI JEZIK: češčinaŠTEVILO PREBIVALCEVDENARNA ENOTA: češka krona

(CZK)

DRŽAVNI SIMBOLI

ZASTAVA

HIMNA: Kje je moj dom? (Kde domov můj?) je državna himna Češke. Avtor besedila je dramatik Jozef Kajetán Tyl, ki je pesem napisal za igro Fidlovačka ali nobene jeze in prepira, prvič uprizorjeno 21. decembra 1834 v Pragi. Pesem, ki je hitro ponarodela, je uglasbil František Škroup.

HIMNA

NARAVNE ZNAČILNOSTI Češka leži v Srednji Evropi. Osrednji del dežele je rahlo

valovit, proti severu nagnjen svet, s širokimi rečnimi dolinami in kotlinami, zapolnjenimi z rodovitno puhlico. Med Češko in Moravsko kotlino leži nizko Češko-moravsko višavje, ki obsega tudi večji del južne Češke. Nižji svet s treh strani obdajajo gozdnata hribovja. Meja s Slovaško na vzhodu poteka po zahodnih Krpatih.

Podnebje je zmerno celinsko s toplimi poletji in hladnimi zimami.

Češke reke odtekajo proti trem morjem:v Severno morje, v Baltsko morje in v Črno morje.

Najrodovitnejša tla so na puhličnih nanosih v dnu kotlin(črnica), v drugih delih prevladujejo manj rodovitni podzoli in rjava gozdna tla.

Približno 95 % dežele pokrivajo hribi in gore – popolno okolje za smučanje, gorsko kolesarjenje in planinarjenje. V prostranih gozdovih najdemo divjega prašiča in lisico.

PREBIVALSTVO

Na Češkem živi 10,4 milijona prebivalcev, Čehov je 94% in Slovakov 4,1%. Takšna narodnostna sestava je rezultat povojnih sprememb. Z obmejnih območij z Nemčijo se je izselilo nad 3 milijone »sudetskih« Nemcev. Na izpraznjena območja so prišli Čehi, vendar se je ta prebivalstvena vrzel poznala še skoraj trideset let. Zato in zaradi odseljevanja s podeželja, kjer je bilo nad 90% kmetijske zemlje  podržavljene, so precejšnje razlike v gostoti poselitve.

GOSPODARSTVO Rob kotline premore železovo rudo in obilo črnega

premoga okrog Kladna in Plzna. V kotlinah ob tektonski črti pod Češkim rudogorjem je  vrsta toplic in slatin, ob katerih so nastala svetovna letovišča. Pod sedimenti pa se nahajajo glavne Češke zaloge lignita in rjavega premoga,  ki ga nakopljejo že 93 milijonov ton letno. Tu sta se razvili črna metalurgija in kovinska industrija, premog pa izvažajo tudi v sosednjo  Bavarsko. V Srednji Češki je največ strojne industrije. Največje industrijsko središče Praga ima zlasti veliko strojne, elektrotehnične in  tekstilne industrije, Kladno je središče strojne industrije, Plzen pa ima avtomobilsko ter strojno industrijo in pivovarne. Na severu Češke se  je razvila kemična, keramično-steklarska in tekstilna industrija.

ČEŠKA ZGODOVINA Ozemlje današnje Češke je bilo naseljeno že v

prazgodovini. Od 3. stoletja p.n.š. so v teh krajih živeli Kelti, od 1. stoletja n.š. dalje pa tudi germanska plemena Markomanov (kasnejših Bavarcev) in Kvadov.

Ob koncu 5. stoletja se na ozemlju današnje Češke pojavijo prvi Slovani. V 7. stoletju so se slovanska plemena združila v Samovem kraljestvu. Med leti 830 in 833 je na današnjem Moravskem, na Slovaškem, na severnem Madžarskem in v zahodnem Zakarpatju (današnja Ukrajina) nastalo Velikomorsko kraljestvo (Velika Morava), ki si je postopoma priključilo tudi Češko, Šlezijo, Lužico, Malopoljsko in ostanek današnje Madžarske. Velikomoravsko kraljestvo, od katerega se je Češka ločila leta 894, so v letih 906 ali 907 uničili tedaj še poganski Madžari.

Z razpadom avstro-ogrske monarhije po koncu prve svetovne vojne so se Čehi združili s sosednjimi Slovaki in leta 1918 ustanovili skupno državo Češkoslovaško.

Po drugi svetovni vojni je Češkoslovaška padla v sovjetsko interesno območje. Leta 1968 je posredovanje sil Varšavskega pakta preprečilo liberalizacijo partijske vladavine in ustvarjanje »socializma s človeškim obrazom«, kar je bil eden od ciljev praške pomladi. Leta 1989 je Češkoslovaška spremenila politični sistem z mirno »žametno revolucijo«. 1. januarja 1993 se je skupna država Čehov in Slovakov miroljubno razdelila na ločeno Češko in Slovaško.

Češka se je pridružila zvezi NATO leta 1999, Evropski Uniji pa leta 2004.

Praga ob Vltavi, kjer živi okoli 1,2 milijona ljudi, slovi kot eno najlepših mest v Evropi. Že v preteklosti je imela pomembno vlogo v kulturnem  življenju Čehov, v Pragi pa je študirala tudi slovenska mladina. Z gradom Hradčani in starim mestnim jedrom spada med najbolj turistična  mesta v Evropi. 

Moravska ob reki Moravi, pritoku Donave, je nižja in široko odprta proti jugu. Na severu sega v povirju Odre še v Šlezijo (Moravska Šlezija),  kjer se je ob črnem premogu razvilo veliko metalurško središče Ostrava. Večji industrijski središči sta še Brno s strojno, elektrotehnično in  tekstilno industrijo ter Zlin (Gottwaldov), središče obutvene industrije.  

Industrijski razvoj je zelo degradiral okolje. Prizadetih je že 34% gozdov. Najbolj prizadeta so območja izkoriščanja rjavega premoga v Češki kotlini, območja starejše črne metalurgije v Ostravi ter stara in številna nova manjša industrijska središča

ČEŠKI PRAZNIKI

Novo letoVelikonočni ponedeljekPraznik delaDan osvoboditveDan Cirila in MetodaDan Jana HusaDan svete WenceslasDan neodvisnostiDan boja za svobodo in demokracijoBožični večerBožič dan svetega Štefana

ČEŠKA KUHINJA

Guláž se na češkem pripravlja iz govedine brez zelenjave in ni tako močno začinjen kot njegov madžarski sorodnik. Golaž kuhajo tudi iz divjačinskega in piščančjega mesa.

Eno od najstarejših živil, ki ga Čehi radi uporabljajo, je leča, pa tudi proso. Kumina se uporablja pri veliko jedeh, zlasti pri svinjini, včasih pa jo tudi posipajo po kruhu.

Na češkem je razširjen običaj dodajanja sladkorja jedem, zlasti solatam.

V kuhinji uporabljajo veliko rib. Za krapom je druga riba po priljubljenosti postrv. Ribe pripravljajo na več načinov: kuhane, pečene ali ocvrte.

Obvezna sestavina češke kuhinje je povsod prisotni rohlíky, ki so nekaj takega kot pri nas žemljice.

Knedliky so mehki (polnjeni) cmoki. Pripravljajo jih na različne načine, s kruhom, krompirjem ali slanino (spekové knedliky), polnijo pa jih tudi s sadjem (ovocné knedliky), najpogosteje s slivami (švestkové).

Čehi pogosto za malico ali kot lahko kosilo, zraven piva, kruha in čebule, jedo sýrečke, bolj znane kot olomoucké tvaružky. Sestavljeni so iz koščkov sira, ki so prepoznavni po močnem vonju.

Prava češka duhovna, božična hrana je vepřo knedlo zelo. Ime je kratica iz vepřova, knedlo a zelí - svinjske zarebrnice, cmoki in kislo zelje.

Smaženy sýr je ocvrti sir. Zraven njega redno postrežejo hranolke (pomfrit) in tatarsko omako, le ta pa ima povsem drugačen okus kot v Sloveniji.

Priljubljene so tudi gobe.

Svičková na smetanĕ je zelenjavno-smetanova omaka s korenčkom in peteršiljem.

Utopenci so mehke klobase, ki so vložene v kozarec kot kumarice, z veliko čebule, lovorovimi listi in poprom v kisu. Po nekaj tednih se postrežejo s kruhom.

Pivní sýr je pivski sir, ki se namaka v pivu, dokler se ne zmehča. Najbolje ga je pokusiti narezanega na črnem kruhu z drobno sesekljano čebulo.

V praških mesnicah prodajajo razen znane praške šunke in klobas tudi odlične solate z gobami, ribami idr.

Čehi svojo kuhinjo komentirajo na način dobrega vojaka Švejka, ko pravijo: "težka je, naporna je, ampak tako dobra!"

ČEŠKO PIVOČehi so veliki pivopivci, k temu pa pripomore

tudi cena legendarnega napitka. Za pol litra piva boste odšteli manj kot za kozarec soka ali šalico kave. Najbolj znani češki pivi sta Plzensky Prazdroj (Pilsner Urquella) in Budejovicky Budvar (Budweiser), med boljša pa sodijo tudi Gambrinus, Krusovice, Radegast, Velkopopovický kozel in Staropramen. V splošnem je temno pivo (cerne pivo)bolj sladko, za razliko od zlatobarvnega grenkega svetlega piva.

ZNANI ČEŠKI UMETNIKI IN USTVARJALCI

Alfons Mucha, predstavnik stila art nouveauAntonin Dvoržak, skladatelj Bedřich Smetana, skladateljMilan Kundera, pisatelj Franz Kafka, pisatelj Emil Zátopek, maratonski tekač

VIRI IN LITERATURA http://www.nationsonline.org/oneworld/map/czech_republic_map2.htm

http://sl.wikipedia.org/wiki/%C4%8Ce%C5%A1ka

http://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:EU_location_CZE.png

http://www.zdruzenje-manager.si/si/publikacije-dokumenti/vodnik/ceska/

http://www.rtvslo.si/euro2012/drzave/cz/ceska

http://www.youtube.com/watch?v=_NCBFwRLrWg

http://www2.arnes.si/~sscrnomelj1/geografija_ceske.htm

http://www.turismodigital.com/viajes/praga-la-joya-de-europa.html

http://beta.finance-on.net/galerije/1160/1239224999_praga.jpg

http://zlataleta.com/wp-content/uploads/2008/09/vojak.jpg

http://www.wish.hr/wp-content/uploads/2011/10/ceska2.jpg

http://www.prague.fm/sl/ceska-hrana-cesko-pivo/

http://www.listal.com/viewimage/202731

http://www.musicwithease.com/smetana-pictures.html

http://www.last.fm/music/Antonin+Dvorak,+Slovak+Philharmonic+Orchestra/+images/34314275

http://contradictioinadjecto.tumblr.com/post/41636993088/antonin-dvorak-1841-1904

http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/7/7d/Kafka_portrait.jpg