1

CESTNI PRELAZI V DOLOMITIH (Sandi Žvokelj)

Leto je spet naokoli in glavni dopust je spet pred vrati. Od nekdaj so me zanimale gradnje in namen gradnje cest, še posebej tistih čez visokogorske prelaze. Tako je padla odločitev, da odrinemo proti Dolomitom, kjer poskušamo prevoziti nekaj najvišjih prelazov v Evropi. Potujemo z dvema AD, mi in kolega Marko (Murko) z družino.

Vozil Fiat Ducato 1.9 TD, Dethleffs A532

Petek 18.7.2008; 17.30; 133508 km

V Kozini dotočimo gorivo in potovanje se lahko prične.

Pot nas vodi po AC (avtocesta) A4 mimo Monfalcona, Benetk, Verone, Bergama do Milana, kjer na obvoznici zavijemo na AC A8 smer letališče Malpensa in Varese. Malo pred polnočjo se ustavimo na BČ (bencinski črpalki) tik pred jezerom Maggiore (N45,703679 E8,735241)

Celotno pot nismo imeli nobenih problemov, zastojev ali podobno.

Prevozim 482 km

Cestnine: Monfalcone – Venezia 6.50€, Venezia – Milano 14.30€, obvoznica Milana 1.30€, AC A8 do lago Maggiore 1.30€

Cena goriva na AC: od 1.527 – 1.550 €/liter

Sobota 19.7.2008; 133990 km

Zjutraj, ko ostali še spijo, si v grilu privoščim kavo (caffe machiato) in rogljiček (1.10€ in 1€). Po zajtrku odrinemo naprej po cesti SS33 smer Stresa. Cesta poteka po zahodni strani jezera Maggiore in skozi mestece Arona ter ponuja čudovit pogled na jezero in vile ob jezeru. Tu je skozi zgodovino zahajal na oddih višji sloj prebivalstva Italije, Švice in Avstrije.

2

Lago Maggiore

obala Lago Maggiore

Neverjetno je, da kljub temu, da jezero leži med samimi gorami, oddaja sredozemsko klimo in tako omogoča obstoj najrazličnejših sredozemskih rastlin. Parkiranje z AD je možno, vendar ne okrog pomembnejših krajev, tam je potrebno poiskati parkirišče namenjeno AD.

Mi prevozimo mestece Stresa in se raje ustavimo v kraju Beveno, kjer parkiramo na brezplačnem parkirišču ob mestnem kopališču (N45,913140 E8,504090).

3

Od tu se odpravimo z barko na ogled Boromejskih otokov. Priporočam, da se za prevoz na otoke dogovorite z zasebnimi lokalnimi prevozniki, saj vam ponudijo zelo ugodne cene, še posebej če imajo malo dela. Mi smo za štiri odrasle in tri otroke odšteli 35€, kar je znatno manj kot cena, ki jo ima redna ladijska linija (15€/otroci, 30€/odrasli).

Boromejski otoki: Trije glavni otoki, ki so odprti za turiste, so prava turistična tarča, še posebej Isola degli pescatori. Tu vam na obali in po ozkih uličicah na vsakem koraku v ličnih malih restavracijah ponujajo najrazličnejšo hrano in pijačo. Na ostalih dveh otokih sta palača in botanični vrt ter veliko, veliko prodajalcev spominkov. So pa vsi trije otoki prekrasni za sprehode in uživanje ob ogledu arhitekture, ki je vsekakor nekaj posebnega.

4

5

Ko se vrnemo si privoščimo še sladoled (1.30€/kepica) in že vozimo po SS33 v smeri Locarna in v kraju Fondotoce preidemo na cesto SS34.

Med potjo točimo gorivo (1.586€/lit), se oskrbimo s svežim kruhom in si ob cesti skuhamo kosilo. Cesta SS34 je od kraja Connobio (I) pa do Brissago (CH) zelo prepadna, ozka in ovinkasta, ponekod se dva AD ne srečata, zato previdnost ni odveč.

POZOR: Na Švicarski meji vam bodo hoteli na vsak način prodati cestno vinjeto, ki pa jo ob uporabi državnih in lokalnih cest NE potrebujete !

Ko prečkamo mejo zamenjamo tudi oznako ceste, sedaj je št.13, ki nas pelje vse do Bellinzona. V Bellinzonu preidemo na cesto št.2 in nadaljujemo skozi krak Biasca v smeri kraja Airolo, kjer se začne cesta na prelaz St. Gotthard. Ustavimo se v kraju Faido, kjer prespimo v spalnem naselju delavcev tunela Gotthard.

Prevozim 166 km

Gorivo Baveno 1.586 €/liter

6

Nedelja 20.7.2008; 134156 km

Spanje je bilo za razliko spanja ob AC prava idila. Zjutraj si je bilo mogoče ogledati mojstrovine gradbincev pri gradnji AC proti tunelu pod Gotthard, AC namreč poteka v skoraj neprehodno strmem terenu okoliških hribov. Vsi sveži in naspani odrinemo v smeri Airolo, kjer se odcepijo štiri ceste: cesta za prelaz Nufen (Nufenpass), tunel pod prelazom Gotthard, nova hitra cesta čez prelaz Gotthard (St. Gotthard - 2108 m) in slavna stara cesta na prelaz Gotthard.

Stara cesta na prelaz Gotthard: (N46,53507 E8,58386)

Cesta je večinoma tlakovana z granitnimi kockami, kar ji daje še poseben čar. Gradili so jo tako, da ni predstavljala večjih težav za takratna prevozna sredstva, zato so serpentine ostre, vendar še kar široke (N46,54911 E8,5686). Razdalja med serpentinami je zaradi terena (dokaj ozke doline) kratka, kar skupaj z v povprečju 10% klancem ne dopušča hitrejše vožnje.

cesta na Gotthard

7

Med dvigovanjem na prelaz se večkrat ustavimo in uživamo v naravi, ogledujemo si mojstrovine graditeljev ceste in spodbujamo motoriste – starodobnike, ki so imeli ravno takrat dirko čez prelaz. Če bi bili brez AD, bi lahko brez težav rekel, da smo na začetku prejšnjega stoletja. Na vrhu prelaza je zadeva drugačna, vse je usmerjeno v kratke postanke popotnikov in čimboljši iztržek. Muzej, gostilna, sobe, ponudba sira in seveda pečenih klobas (kar je skoraj zaščitni znak vseh prelazov v Švici) in seveda ogromno turistov, ki za kratek čas odpočijejo svojega »jeklenega konjička«. Prelaz je idealen za krajše in daljše sprehode, kjer vidiš marsikaj zanimivega, med drugim, da je bil prelaz še pred kratkim zelo pomembna vojaška obrambna točka.

8

prelaz Gotthard

Na prelazu je namreč vkopana kasarna in ogromno povezovalnih rovov, ki povezujejo vojaško najpomembnejše točke prelaza. Zadeva je tako skrita, da je ne opaziš dokler ne stopiš pred njo (rezen kasarne, ki jo zlahka prepoznaš zaradi najrazličnejših prezračevalnih naprav). Po daljšem sprehodu po okolici, zapustimo prelaz in se spustimo v smeri kraja Andermatt. Predlagam, da se z vrha prelaza pričnete spuščati po novejši cesti, ker se tako ali tako po nekaj kilometrih združita v eno, pa še priključek stare z novo je dokaj problematično izveden. Spust iz prelaza ni tako zahteven kot vzpon in kmalu smo v dolini, kjer v kraju Hospenthal nadaljujemo po cesti št. 19 do mesteca Andermatt, kjer zavijemo desno v smeri mesta Chur, po cesti št. 19. V Andermattu se takoj za železniško postajo parkiramo na gramoznem parkirišču (N46,636573 E8,594822), kjer lahko parkiramo tri ure zastonj. Tu skuhamo kosilo

9

in si malo odpočijemo. Parkirišče je primerno za družine z otroki, saj je na robu parkirišča manjše mestno igrišče z raznimi igrali. Izredno urejeno, čisto in slikovito mestece je tudi znano po zelo lepih in prostranih smučiščih, tako imajo tudi temu primerno infrastrukturo.

strma železnica na prelaz Oberalp

Med drugim se lahko iz Andermatta do Chura peljete tudi z železnico, ki vam ponuja slikovite razglede med svojim strmim serpentinastim vzponom in spustom čez prelaz Oberalp pass (2044 m) (N46,65929 E8,671075). Po kosilu odrinemo proti prelazu Oberalp, Marko in jaz z AD, žene in otroci pa z vlakom (odrasli 5€, otroci 2,5€, otroci do 7 let 0€). Zaradi dežja se na prelazu nismo zadrževali in smo raje nadaljevali pot v spustu po cesti, ki je na več odsekih dokaj ozka in prepadna. V kraju Reichenau (N46,824795 E9,408861) smo zavili čez most reke Rhein (tu je reka še dokaj ozka) na lokalno cesto št.13 v smeri kraja Thusis, kamor prispemo ob 19. uri zvečer. Na začetku kraja Thusisu parkiramo na parkirišču pred trgovino Hardi, kjer tudi prenočimo.

Prevozim 148 km

Prelazi: St. Gotthard 2108 m, Oberalp pass 2044 m

Ponedeljek 21.7.2008; 134304 km

Zjutraj opravimo nakup v trgovini pred katero smo parkirani, pozajtrkujemo in odrinemo v smeri St. Moritza. V kraju Thusis je možno naložiti vozilo na avtovlak do St. Moritza, vendar je omejitev pri višini na 2.80 m. Na koncu Thusisa v krožišču v zadnjem izhodu zavijemo v smeri Tiefencastel, cesta po prečkanju reke preide v daljši tunel, ki se v S-u dvigne za skoraj 100m nmv.

10

ceste po soteskah v CH

mostovi v CH

11

Cesta nato poteka po robu soteske vse do kraja Solis, kjer si ogledamo zanimivo mojstrovino gradnje viaduktov čez globoko sotesko (N46,679117 E9,530998). Nadaljujemo do Tiefencastla, kjer zavijemo desno na cesto št.3. Mimo akumulacijskega jezera se cesta kmalu začne vzpenjati in že se dvigamo proti prelazu Julier (2284 m) (N46,472036 E9,727309).

prelaz Julier

Parkiramo ob koči tik pod prelazom (N46,470243 E9,718062) in se odpravimo na sprehod po okoliških planjavah. Med sprehajanjem ponovno odkrijemo skrivne vojaške točke prvih obrambnih linij, ki so branile prelaz oziroma južno mejo države. Čez dobro uro odrinemo čez prelaz in se strmo spustimo do kraja Silvaplan, kjer zavijemo levo na cesto št.27 smer St. Moritz. Dolina, v kateri leži St. Moritz, ponuja precej kolesarskih poti ob jezerih, ki ležijo v dolini ter najrazličnejše pohode po okoliških gorah, kamor te popeljejo nihalke.

12

St. Moritz

13

V St. Moritzu se ne ustavljamo in raje nadaljujemo ter po štirih kilometrih zavijemo desno na cesto št. 29 v smeri prelaza Bernina (2323 m) (N46,410683 E10,022298).

prelaz Bernina

ledenik Bernina

14

Cesta ni strma in kmalu smo na vrhu, kjer se ustavimo in si ogledamo ledenik v bližini in kupimo nalepke za spomin (nalepka 6€). Kmalu odrinemo naprej in spet se strmo spuščamo v dolino.

Livigno

Livigno panorama

Po nekaj kilometrih se na eni od serpentin (N46,411415 E10,050724) cesta odcepi v 20 km dolgo cesto št.SS301 za Livigno, brezcarinsko cono in zelo priljubljeno smučišče na italijanskem ozemlju, vendar je potrebno prej čez prelaz Forcola (2315 m) (N46,441225 E10,056108).

15

16

jutro na prelazu Forcola

Ker smo tik ob meji, je takoj po križišču tudi švicarski mejni prehod. Italijani imajo mejni prehod na samem prelazu, nekaj kilometrov višje. Mejni prehod ni odprt 24 ur, ampak od 6.00 do 22.00 ure, pa tudi pozimi ga zaradi snega in nevarnosti plazov ne odprejo. S prelaza se spuščamo po tipični ledeniško oblikovani dolini, kjer razen ovc in travnato poraščenih pobočij nimaš česa opazovati. Ustavimo se par kilometrov pred Livignem in si ob cesti pripravimo zakasnelo kosilo na roštilju. Po kosilu se spustimo v Livigno, kjer se sprehodimo po mestu, nakupimo nekaj poceni čokolade in seveda natočimo gorivo, katerega tu dobite po 1.040€/lit. Proti večeru se dvignemo iz Livigna na prelaz Eira (2208 m) v smeri Bormia. Na prelazu je veliko parkirišče za AD, kjer se lahko prenoči, natoči svežo vodo in odtoči fekalije. Na tem parkirišči tudi prespimo, vendar se prej odpravimo na večerni sprehod do bližnjega oddajnika.

17

Prelaz ponuja prelep razgled po okoliških gorah, smučiščih okoli Livigna in celotno dolino z Livignom.

Prevozim 119 km

Prelazi: Julier 2284 m, Bernina 2323 m, Forcola 2315 m, Eira (Trepalle) 2208 m

Goriv Livigno 1.040€/lit

Torek 22.7.2008; 134423 km

Zjutraj se zbudimo v rahlem naletavanju snega, termometer kaže 2°C, zato dokaj hitro pozajtrkujemo, dolijemo svežo vodo, odtočimo fekalije in odrinemo po cesti št.SS301 v smeri Bormia. Seveda je z vsakega vrha potrebno tudi sestopiti in tako je bilo tudi tu, vendar samo nekaj kilometrov in že smo rinili na prelaz Foscagno (2291 m). Zaradi sneženja se na prelazu niti ne ustavimo in se raje spustimo v dolino in malo pred Bormiem (N46,472601 E10,365912) zavijemo levo nazaj v hrib na cesto S38 v smeri prelaza Stelvio (2757 m), ki s svojo višino kraljuje med okoliškimi prelazi.

prelaz Stelvio

18

spominki na Stelviu

Cesta in prelaz Stelvio: cesta S38 na JZ strani prelaza se prične dvigovati na prelaz v kraju …….., ki je bolj znan po termah in je v neposredni bližini znanega smučarskega središča Bormio. Naklon ceste je zmeren in dopušča tekočo vendar previdno vožnjo, saj je cesta ponekod kar ozka.

19

cesta na Stelvio

V 18 kilometrih ceste je tudi nekaj tunelov, kjer je potrebna pazljivost, saj je srečanje dveh AD v tunelu še posebej zahtevno, ker so tuneli neosvetljeni in v ovinku. Največja višina, ki jo dopuščajo tuneli je 3.20m, vendar je tudi tukaj nekaj rezerve. V prvi polovici ceste vas pričakajo zelo gosto posejane serpentine, saj je potrebno premagati precej visok vzpon. Ta del ceste je tudi najslikovitejši, zato se je vredno ustaviti na vrhu serpentin in malo posedeti, fotografirati ter uživati naravo. Cesta se nato nadaljuje po ledeniški dolini, ki spominja na odtočni žleb, kjer kraljujejo črede ovac, raztresene med cesto, potokom ter daljnovodom. Ledeniška dolina se konča tik pod vrhom prelaza, kjer se cesta ponovno prične strmo vzpenjati do prelaza Stelvio. Zadnji kilometer je ozek in zahteva pozorno vožnjo. Na prelazu vas pričaka kar nekaj zgradb, kjer vam ponujajo najrazličnejša prenočišča in restavracije, ne

20

manjka pa prodajalcev spominkov ter pečenih klobas. Za parkiranje je dobro poskrbljeno, kar priča o obljudenosti prelaza. Prelaz je izredno priljubljen med motoristi, katerih na prelazu ne manjka. Seveda pa tu lahko parkirate in se še malo povzpnete po okoliških hribih, tako z lahkoto pridobite še tistih 109m nmv, ki vam manjkajo do enakovredne višine našega Triglava.

Po približno petnajstih kilometrih prispemo na prelaz Umbrail (2501 m), ki je hkrati mejni prehod med Italijo in Švico.

prelaz Umbrail

Mi nadaljujemo še kake 3km do prelaza Stelvio, kjer se ustavimo za kake pol ure, da si odpočijemo, razgledamo, kupimo kak spominek in fotografiramo. Spustimo se nazaj do prelaza Umbrail, kjer prečkamo mejni prehod in se pričnemo spuščati v dolino po cesti, kjer v večini prevladuje 14% klanec. Cesta, ki nam jo je priporočal prodajalec spominkov na prelazu Stelvio (»...brez problemov tam vozijo tudi tovornjaki, vlačilci...«), nam je skrajšala pot za cca 50 km, vendar nas je tudi dobro utrudila. Cesta je sicer zelo slikovita, lepa in prazna, vendar ima kar nekaj strmih, ozkih in makadamskih odsekov. Uporabo ceste v nasprotni smeri ne priporočam voznikom AD s prednjim pogonom, predvsem zaradi makadamskega dela cestišča. Po dobre pol ure spuščanja (v 17km se spustimo še za cca 1300m nmv), prispemo v kraj St. Maria (N46,602036 E10,424985), kjer nam že dobro smrdijo zavorne obloge. Tu zavijemo levo na cesto št.28 v smeri kraja Zernez. Kot se za Švico spodobi, je potrebno ponovno čez prelaz. Tokrat se po široki in lepi cesti povzpnemo na prelaz Ofen (2149 m) (N46,639371 E10,29308), ki že z imenom pove, da za primerjavo z našim Vršičem, kljub snegu, ni zaprt niti pozimi.

21

prelaz Ofen

Na prelazu se ustavimo le za kratek čas in takoj nadaljujemo spust. Nekaj kilometrov po prelazu, ko se cesta malo zravna, se ustavimo na večjem obcestnem parkirišču in si skuhamo kosilo. Kuhanje kosila in počitek izkoristimo, da malo pregledamo AD (olje, voda, gume). GROZA!!!!, pri mojem AD ugotovim, da je z vodno črpalko nekaj narobe, postala je glasna in vse kaže, da je obremenitev motorja pustila posledice na ležajih črpalke. Kaj zdaj?? V takem primeru si ne moreš prav nič pomagati, saj ga skoraj ni, ki bi imel vodno črpalko in orodja seboj na dopustu. Ostane ti le avtomehanična delavnica ali pooblaščeni servis.

Po kosilu odrinemo po cesti št.28 naprej v upanju, da bo vodna črpalka zdržala do kakega servisa. V kraju Zernez zavijemo desno na cesto s skupno številko št.27,28 do kraja Susch/Süs, kjer zavijemo levo nazaj na cesto št.28 čez prelaz Füela (2383 m) (N46,750359 E9,947465). Pred vzponom si najini boljši polovici želita vsaj enkrat prevoziti en visokogorski prelaz, zato se zamenjamo in vožnjo nadaljujem kot sovoznik. Že takoj po prvih kilometrih začne deževati in bolj kot se dvigamo, bolj se dež spreminja v sneg. Zadnje kilometre pred vrhom se sneg že oprijemlje trave ob cesti, tako vožnja postane še dodatno razburljiva in napeta. Prelaz in spust voznici prevozita brez težav in tako je bil ognjeni krst mimo. Voznici nadaljujeta do znanega smučarskega mesteca Davos, kjer zavijemo desno v smeri kraja Landquart (N46,970247 E9,561538) od tu pa desno še vedno po cesti št.28 za Maienfeld. V Liechtenstein vstopimo skozi mogočno trdnjavo Luzisteig (N47,037986 E9,527714), ki leži na manjšem sedlu med krajema Maienfeld in Balzers, kjer se tudi ustavimo in si ogledamo tamkajšnji grad Gutenberg (N47,066296 E9,502343).

22

Liechtenstein panorama

Vaduz

23

grad Gutenberg

Pot nadaljujemo skozi glavno mesto Vaduz do kraja Schaan, kjer zavijemo levo nazaj v Švico in v kraju Buchs zavijemo na cesto št.13 v smeri St. Gallen. Ker je že skoraj večer, se ustavimo v vasici Rüthi, kjer zavijemo z glavne ceste in takoj čez železniško progo parkiramo na parkirišču pod tamkajšnjo cerkvijo (N47,285873 E9,536783).

Prevozimo 232 km

Prelazi: Foscagno (2291 m), Stelvio (2757 m), Umbrail (2501m), Ofen (2149 m), Füela (2383 m)

24

Sreda 23.7.2008; 134655 km

Zjutraj odrinemo v smeri Bodenskega jezera, držimo se ceste št.13, ki pelje ob južni obali Bodenskega jezera in se ustavimo v slikoviti vasici Steckborn, katera leži tik ob jezeru, kakih 10 km od mesta Konstanz (N47,668059 E8,984683).

vasica Steckborn

25

PZA Steckborn - jezero Boden

Tu se parkiramo na mirnem označenem postajališču za AD (PZA), kjer za ceno 9€/dan dobiš elektriko, vodo in odtok fekalij. V vasici Steckborn si skuhamo kosilo, potem pa se odpravimo s kolesi proti mestu Konstanz. Obala jezera je pravi raj za kolesarje, saj je okoli jezera speljanih ogromno kolesarskih stez, ki ponujajo rekreativno kolesarjenje brez naporov.

Bodensko jezero

26

kolesarjenje ob Bodenskem jezeru

ladijski prevoz po Bodenskem jezeru

27

PZA ob Bodenskem jezeru

Če vam zmanjka moči se lahko vrnete na start tudi z ladjo, ki neprestano povezuje obalo jezera. Zvečer se še sprehodimo po obali jezera in dan je zaključen.

Prevozim 86 km

Stroški: PZA 9€/dan

28

Četrtek 24.7.2008; 134741 km

Zjutraj se še okopamo v jezeru, skuhamo kosilo, odtočimo fekalije, dolijemo čisto vodo in odrinemo po cesti št.13 v smeri mesta Schaffhausen, kjer si ogledamo največje slapove v evropi (Rheinski slapovi). (N47,675242 E8,615635)

Rheinski slapovi

29

Schaffhausen pri slapovih

Največji slapovi v Evropi ponujajo ogled neverjetnega pretoka vode skozi skalno ožino, kjer se Rhein v slapu spusti za ……m. Slapovi niso prevozni z nobenim plovilom, ker bi vas gmota vode pri prelivanju čez ovire dobesedno pogoltnila. Priporočam ogled slapov na južni strani, kjer si slap lahko ogledate z več ploščadi, ki so razporejene od vrha pa vse do vznožja slapu. Na sredini slapu je tudi velika pečina, do katere lahko pridete edino s čolnom, nato pa še peš do vrha. Ogled 0.70€ odrasli, 0.35€ otroci. Parkirišče je brezplačno!

Pot nadaljujemo tako, da prečkamo reko Rhein, zapustimo Švico in uberemo smer Ulm po cesti št.313 do kraja Mebkirch, kjer je izvir reke Donave ter nato zavijemo na cesto št.311 za Ulm. Cesta je izredno slikovita in vam prikaže poljedelski del Nemčije in se hkrati skoraj stalno vije ob reki Donavi. V Ulmu uberemo JV obvoznico in nato po cesti št.16 do kraja Gunzburg, kjer obiščemo Legoland (N48,425097 E10,298035).

Prevozim 226 km

Gorivo Mengen 1.499€/lit

Stroški: Ogled slapov 0.70€ odrasli, 0.35€ otroci. Parkirišče je brezplačno!

30

Petek 25.7.2008; 134967 km

Legoland

31

32

Tu ima vsak svoje mnenje, zato bom napisal izključno moje vtise. Srednje velik zabaviščni park je namenjen otrokom od 5 – 10 let. Ostali nimajo možnosti izkoristiti vseh ponujenih igral predvsem zaradi velikosti. Parking je drag in ne ponuja obljubljenega.

Zvečer vsi utrujeni odrinemo po A7 (E43 in E532) v smeri Fussen, kamor prispemo pozno zvečer in se zaradi polnih PZA parkiramo in prenočimo pred trgovino OBI (N47,581901 E10,697424)

Prevozim164 km

Stroški: Vstopnina v Legoland odrasli 32€, otroci 27€, Parking Legoland

33

Sobota 26.7.2008; 135131 km

Zjutraj opravimo nekaj nakupov, na PZA (N47,582446 E10,701793) za 1€ dolijemo vodo in odtočimo fekalije ter odrinemo do parkirišča (N47,558856 E10,740005) pod gradom Neuschwanstein in Hohenschwangau, kjer parkiramo in se peš odpravimo na ogled gradu Neuschwanstein.

grad Neuschwanstein

34

35

Na grad vas odpelje tudi kočija ali avtobus. Vendar se nam 40 minut hoje v eno stran prav prileže.

parking pod bavarskimi gradovi

36

Hohenschwangau

Po ogledu si na parkirišču skuhamo kosilo in nato po cesti št.17 na avstrijsko stran, v smeri kraja Reutte (takoj čez most zavijete na odsek ceste 179 do kraja Reutte, kjer ne potrebujete vinjete), v Reutte zavijemo levo (N47,479439 E10,73092) na panoramsko cesto (št.2060) za grad Linderhof. Pot se vzpenja do jezera Plansee in nadaljuje do manjšega prelaza Ammer (1118 m), grad Linderhof (N47,56948 E10,957303) je kmalu po prelazu.

Grad Linderhof

37

vhod v umetno jamo v Linderhofu

38

umetna jama

sprehajalna pot okoli gradu Linderhof

Grad, ki ga je zgradil Ludvik Bavarski je pravi sprostitveni dvorec, saj ponuja nemalo sprehajalnih poti, vodometov, bazenov in celo umetno jamo, ki si jo je dal zgraditi Ludvik Bavarski. Zaradi pozne ure si notranjost dvorca nismo ogledali, smo pa se zato raje sprehajali po sprehajalnih poteh okoli njega (če si samo ogleduješ okolico, je vstop v park brezplačen).

39

Pot nadaljujemo do kraja Ettal (N47,56926 E11,09259), kjer si ogledamo še samostan in kapelo (vstop v kapelo je brezplačen).

Ettal

Nadaljujemo po cesti št.23 do kraja Oberau, kjer zavijemo desno na cesto št.2 v smeri Garmisch-Partenkirchen in naprej po E533 do Innsbrucka. Ker je že večer prespimo ob cesti nekaj kilometrov pred vrhom prelaza Seefelder (1185 m).

Prevozim107 km

Prelazi: Ammer (1118m)

Stroški: Vožnja z kočijo iz grada dol 5€/1xodrasla in dva otroka, PZA sveža voda 1€

40

Nedelja 27.7.2008; 135238km

pogled…..

pohod…..

41

in spust iz Roshutte

Zjutraj po zajtrku se odpeljemo do prelaza, kjer parkiramo (N47,332295 E11,19878) in se odpeljemo najprej z železnico, nato pa še z nihalko do višine 2000m, potem pa peš še dobrih 100m nmv do vrha gore Seefelder Spitze. Ob povratku smo imeli priložnost videti, kako poteka helikoptersko reševanje v Avstriji, med sestopom si je nemška pohodnica zvila gleženj (neprimerna obutev). Po povratku k AD si skuhamo kosilo in se spustimo proti Innsbrucku po eni najbolj strmih cest, naklon ceste presega 17%, vožnja v prvi prestavi je nuja, v nasprotnem primeru ostanete kmalu brez zavor. V Innsbrucku parkiramo (N47,275184 E11,39881) kakih 200m od starega mesta in se peš napotimo v mesto, ki je tako polno turistov, da je po nekaterih ulicah skoraj nemogoče hoditi.

skakalnica v Innsbrucku

42

Innsbruck

Ogledamo si nekaj ulic in glavni trg in kmalu zapustimo mesto ter se začnemo dvigovati (N47,256214 E11,397732) proti prelazu Brenner. Cesta št.182 je v prvem delu (do kraja Matrei) ovinkasta, ozka, prepadna in skoraj brez prostora za parkiranje, kar nas prisili, da se ustavimo šele v vasici Matrai, kjer tudi tankamo gorivo. Ker je povsod prepovedano parkirati, se parkiramo na majhnem parkingu (ravno za dva AD) nasproti bencinske črpalke (N47,128197 E11,452871). Po večernem ogledu kraja se odpravimo spat, vendar ne za dolgo, kmalu nas vrže pokonci peščica mladih domačinov, ki pod vplivom alkohola prično lomastiti po vratih AD. Ker se ne počutimo varne, raje vžgemo vozila in se odpeljemo do naslednjega kraja Steinach, kjer se parkiramo pred trgovinama z živili in agrarijo (N47,099737 E11,463781). Po namestivi na parkingu še malo pokramljamo pred AD, ko se naenkrat

43

pripelje policijska patrulja. Razložimo jim kdo smo in kaj počnemo tukaj in zaželijo nam mirno noč.

Prevozim 62km

Gorivo Matrai 1.422€/lit

Prelazi: Seefelder (1185 m)

Stroški: železnica in nihalka na 38€ (2xodrali,2xotroci, 5€ kaucija)

Ponedeljek 28.7.2008; 135300km

Zjutraj opravimo nakup v trgovini, pred katero smo parkirani in nadaljujemo v smeri prelaza Brenner (1375 m) (N47,005846 E11,505615). Čeprav vem, da je bil Brenner eden glavnih trgovskih prelazov čez Alpe, me vseeno negativno preseneti. Velika železniška postaja, ogromno objektov in parkirišč, ki ne služijo več svojemu namenu, vse to po tolikih letih še vedno kazi prelaz, ki bi si danes zaslužil drugačno, bolj turistu prijazno podobo. Na prelazu se ne ustavljamo in raje nadaljujemo po cesti št.12 vse do kraja Brixen (Bressanone), kjer zavijemo levo na cesto št.49 za Bruneck oziroma Lienz. Pred krajem Brixen nas preseneti ogromna trdnjava Franzensfeste (N46,777287 E11,6278639), ki zelo spominja na našo trdnjavo Kluže vendar je najmanj desetkrat večja, saj je pod njo speljana celo cesta. Po cesti št.49 nadaljujemo do kraja S.Candido, kjer izvira reka Drava. Tik pred bivšim mejnim prehodom med Italijo in Avstrijo se v kraju Vierschach ustavimo na večjem PZA tik ob cesti (N46,73927 E12,365807), ki sprejme nekaj čez 40 AD. Tu ostanemo dve noči

Prevozim 122km

Prelazi: Brenner (1375m)

Torek 29.7.2008; 135422km

Zjutraj vstanemo, pozajtrkujemo, pripravimo kolesa in odrinemo na kolesarjenje ob Dravi. Kolesarska pot poteka tik za PZA, kjer smo nastanjeni. Izredno lepa kolesarska pot, ki je primerna za vse vrste kolesarjev, saj je ob kolesarski stezi kar nekaj počivališč, servisov, gostinske postrežbe, igral za najmlajše in železniških postaj, kjer te v primeru, da omagaš, vlak popelje nazaj na štartno mesto. Vlak vozi vsakih 10 minut, tako si lahko brez vseh skrbi, kako nazaj.

44

kolesarjenje ob Dravi

prevoz koles na start

Kolesa si lahko tudi sposodite, pri tem pa vam nudijo tehnično podporo med kolesarjenjem, kolo vam v primeru okvare enostavno zamenjajo. Najbolj obljudena in najlažja kolesarska proga je med San Candidom in Lienzem.

Po povratku si skuhamo pozno kosilo, si malo odpočijemo in proti večeru udarimo na lov za gobami, katere je sicer na italijanski strani prepovedano nabirati, zato pa na avstrijski strani ni nobenih tabel in ker smo tik ob meji, Italijani pa si ne upajo po gozdu čez mejo, smo seveda to

45

mi »partizani« s pridom izkoristili in zvečer smo že srebali gobovo juho. Večer ob AD je bil hladen in dolgi rokavi niso bili odveč.

Prevozim 0

Stroški: PZA 12€/dan, vlak 7.8€/osebo in 2.9€/kolo

Sreda 30.7.2008; 135422km

Po zajtrku počasi pospravimo kolesa in se odpravimo proti domu. Potujemo po cesti št.100 skozi Lienz vse do Oberdrauburga, kjer zavijemo desno na cesto št.110 in preko prelaza Gailberg (982 m) do Kötschach-Mauthen. Tu se dopustniško druženje z Markom (Murkom) in njegovo družino konča, Marko odrine po cesti št.111 v smeri Arnoldsteina, mi pa naskok na zadnji prelaz, ki je bil v planu za letošnji dopust. Kakor sem napisal nadaljujemo po cesti št.110 v strmem vzponu na prelaz Plöcken (1360 m) (N46,60279 E12,944542). Tik pred vrhom me lučka na armaturni plošči opozori, da s hladilno tekočino motorja nekaj ni v redu, vendar se vseeno pripeljemo na vrh, kjer malo počakamo, da temperatura vode pade in si v tem času raje ogledamo prelepo okolico prelaza ter zanimivo vetrno elektrarno, ki se vrti na vrhu prelaza. Cesta št.52 na italijanski strani prelaza je bistveno bolj strma, ožja in prepadna kot na avstrijski, zato porabimo kar nekaj časa da pridemo do Tolmezza. Nadaljujemo po AC smer Palmanova (A23) – Trieste (A4), kjer se kmalu po Udinah ponovno pojavi problem pregrevanja motorja. Tokrat je potrebno ustaviti in doliti manjkajočo vodo, saj je očitno, da je vodna črpalka začela puščati. Ja, to je tista vodna črpalka, ki je začela ropotati že v Švici !! Nadaljujemo tako, da dolivamo vodo vsakih 30 km, oziroma vsakič ko naraste temperatura vode. Pri Monfalconu prične ob pospeševanju črpalka blokirati, kar potrjuje cviljenje jermena. Nadaljujemo z rahlim pritiskanjem na pilin. V AD se NE pogovarjamo, sliši se samo ropotanje črpalke in nekaj glasbe s CD-ja v ozadju, tudi otroci začuda molčijo!!!!!

Ko pridemo na vrh Črnokalskega klanca, še zadnjič dolijem vodo in se ne sekiram več, če je prišel do tu bo tudi še teh 5km do doma in tako je tudi bilo. Ko smo doma parkirali, je zadeva zaropotala, voda je v trenutku iztekla in dopust se je »srečno« zaključil.

Prevozim 283 km

Prelazi: Gailberg (982m), Plöeken (1360m)

Stroški: AC Tolmezzo – Monfacone

Končni kilometri: 135704 km

Skupaj prevozimo 2.196 km

Sandi Žvokelj