CIANCI I PRILOZI

DR STEVAN LIL/C*

IZAZOV PRAVNE INFORMATIKE

I. »MEGATRENDOVI«

ilinovna ue lka,rakteI1ist!ika sav.remene eipohe, ;posebino diru:ge ipolovtlne dvadesetQg rvdka, 1Desliuceno 111ara:stanje k9II11plek.tsnos.ti u svim oblaistima -od svailoodnevnog zi:vota i naida u grandio:mmn IIIllrlti-mhl!ionsk!im ux1bamm loompleksima do jplaneta.rn.e mrcie rva2:c:1Jusmh Ii itele..komunlilkaoionili veza. Be-z µresedana Ill celdktuipnoj dosadoonjQj ljudslooj wstoniji, fonomen kom­iplekis,nosti je isveu,r.iis,utna nova realnost srveta u tk:ojem �vi.mo. U isore!distu savremenog rteonijskog i 1Prak'1:iionog :intereSOVla.Ilja, ovaj femomen ne ,samo da 1PeIUDa1I1en1rr1,o iproM!ruje pos,tojece ,tdloove imtelek1!00line spoonaje, vec i nq,osroono 'l.lrhrokruje 111e sa.IIlO :nasta111aik !llOvti!h metoddloslci!h Ii. tebnolos­kiih dostlii�uta, vec Ii konstrukcljlll isoftiJstlioiirmh .iinJStn,umenata. IPralktlione apllicaclje. Raxvoj <IIJJ3Jterija!Lnih · p,raizvodmh snaga, !mljedno ,sa ,razvojem odlgovarajuce 1ehnologije i naucnog saamanja {'ll!Z odigovaraljuce soaio;poli­tiake procese), ciana .deteI1ID!itmrajtU6i izna6aij rza opstli Taizvoj i na,predak sa­vremenog dru1St'Va. Za tsavremensu na'1.1!kiu i dnistvo, rza raci(l(Ilalnu i umnu mjedmw J ooveka, ,kOIIl!Pleksnost ,savrememog sveta otviara problem o11kla­njanJja islucaijlllO.Sti ii stimjmosti, neusikladenositi i drusprqporcija, OOlllOsno ostv>aruvwja tkoordi1naoije i ef.iilkasnosm, ipra'VlilJnog iporetka stva.ci d il>la,gostJa­nja. Samo u meri .u ikojoj ,se il)OVe6ava steyen org31Ilil7JOvaJillOsl!i, moguce je trairiti iirLlaz :iz stanjia »(protgresivne ipa.ral:irze«, 'kotja llmStUpa ka<la :kompletks­nost, kao ikakv korov, pocne nekontrolliisano da bu!ja. Slozenost ,saweme­m�g ,sveta ii�lljava se u vrtO§l.avom povecallllju broja. � koji svaikog tremrtka gemeni"SU ogromne Jroliaiine mf011maoi,ja - oclJ irndi'Vlid'1.10iline a:�td,v­nos t, tkao tkakav •korov, poiOile !llelkontroliisa!llo da lbuja. ISlaze.nost 5aweme­npmsJcih isiisterna :n<1,oiona[mh pmvreda, 1Uipnave !i., javniih -shuibd.

Jasno je da sredstvima kojima dan.as .raspolal.emo ne mozemo izici na kraj sa toUkim ,mnostvom informa.oija. Nekontirolisane i neor:ga-

nizovane ,inf01'lmaoije prestaju bif.i izvor bogatstva .savremenog drus·

tva. Naprof.iv, postaju nam ne.prijateJ.ji. Naulmioi, preplavljeni tehnic·

• Dr. Stevan Li1ic, profesor Pravnog fakulteta u Beogradu

7

kiim podacima, zale se na in.fornw.cijsko zagallenje i o,pominju da je Jakse obaviti neki eksperiment nego 1prove.riti da ,Ii je vec izveden. lnformaticka tehnologija unosi red u haos mformacijslkog cz:agade.nja' i osmisljava podatke koji bi in.ace bili neupotrebljivi.«

2

Za raizlikru od irainiijiih wemena, iJrada je broj »'lokomo'liiva«, tj. ma­tenilja.ln!ilh 1Sredstarva (1I1Udnikia, fubl1i!ka, v07li:la. 11td.) oznacavao i stepen drus­tvenog razvojia, u savremeruim uslovtlma na!j2lllacajmjli :rarzvojni lt"esuns je infurmaaiJja, Zcl!PffiVO l'llillalilje. U Tazvtijetrcim rzeml�01Illa, llzv . .iJndu:srt:r'iua zna,nja javJ,ja se !Jrnio moana Ii :propulislivna ipriwedna gr,ama llroja ipretvaira nau{ma otk.nica Ii spoznaije JU 111ove tehnologije: pI1CmvOidli ove ri.nc:Lustnilje rznanjal su »I1esenje ,p110blema« (ipndblem solving). iP:ro.diuikt:iiv.nost mdiustmije rzman'ja po­stao je kljucm faktor proizvodne produk!tivn.ostii Ii ikonlrurenti.sike mo6i -ne samo veliktih kor,poraailjia, vec !i oiitiav.ih rdrlava.4

. »Proces re.produkaije, bilo inaividualnog reproduktivnog subjekta,

bilo celokupnog drustva nerzamisliv je ibez informacija. [ ... ] Danas su infonnacije kroz nauku, inovacije, transfer tehnologije, »lcnow-how« i »show-how« vrlo znacajna kampa.nenta ekonomskog ,rasta i razvoja."

Telmoloske eyohe numo ,se ne ,poklaipaju sa wstor.iJj.slkim, rpolitiickriim, odnoSIIlo eironomsklirm '1P()'lmtrna. Svedoci tSllilJO 11'.'al}»dne smene iindius,tniljsJce u post.iin,dtustrijsku epohu, u kojoj melma:Jrl.ckli k:oncept 1US1tru.pa mesrt:o ri.n­fo11D1ami6kom. Tenhdloske (W()he (Predstavlija'jJU 9s,nov:u tpromelna, koje bi-L­no .urticu na (POve6anje 1Stepena ,pro.i� .radra, Ii rto ip,romene koje ,s,u posledlice progresa u ljud.slkom s�anlju i IIlaJUai. Kako je odttros nan.tke i telmologije mecliusob!Ilo ruslovljen, it:o sSe 1Sva!kia tehnoloska revoliucijia korjom nas,taje [}Ova tehnolosloo. epoha wsrnava na 1I1auooim otlc,riaima lkoJa &u tran­sfo.rmisana u ;pra.krtti.c.ne iteb!nolosk.e 01p.liilkaclje.

»Nova tehnologija uvek nastaje kao poslecLica ljudskog znanja, od­n,.osno nauke. Ona je osnova za tehnolosku epohu do koje dola,z;i onda kada nova tehnologija u globalnim razmerama ,postaje dominantna. Tre.n.utak kada rnova tehnologija postane dominantna, je trenutak pre­laska kvantiteta u inov kvalitet. Zbog promene u tehnologij,i koju je makro svet preuzeo, menjaju se ukupni odnosi u drustvu . . . «6

1 Naipom.ena: Ovo, i sva ostala podvlacenja u daljem izlaganju su moja. 2 Naisbitt, John, Megatrendovi - Deset nov-ih smjerova razvoja kojti mije-

njaju inas zivot, Zagreb, Globus, 1985, str. 131. 1 Vricli veoma zanimljive radove sa medunarodnog nauonog skupa »Indus­

trija znainja - poluge ekonomskog i drustvenog razvoja 90,ih godina«, (Inter­national Conference »Knowledge I,ndustries-Levers of Economic and Social Deve­lopment of tl1e 1990's«) (Institut informacijslcih znanosttl, Zagreb - Department· of Information Science, University of Strathclyde, Glasgow), Dubrovnik (juni) 1989.

• Vidi - Dragoljub Milicevic, »Informacija kao osnovni razvojntl resurs«,Zbormk Loformaoi'jla kao ra:ZVojlDli. resurs, M. Crnobmja reda!klt:or ,Bclicija Samo­u,p.ravljainje i mreca telmoloska revolucija, MC, Beograd, 1985, str. 11-12.

s Mihajlo Crnobrnja, »Ekonomija i rinformaoije«, zbornik Informacija kao razvojni resurs, M. Crnobrnja redaktor, Eclicija Samoupravljanje i treca teh­noloska revolucija, MC, Beograd, 1985, str. 17-19.

• Ivan MecanoV>ic, »Razvoj nauke i tehnologije i promjene u po�iciji uni­verziteta«, Naucno savetovanje »Untiverziitet na pragu XXI stoleca«, Centar za marksizarn Univerziteta u Beogradu (19-20. decembar 1988), Beograd, str. !.

8

II. AKTUELNI JUGOSLOVENSKI 11RENUTA:K

U,brnam,i cr1auanii i tehnolomci raiz,vaj takode !I)'I'eds,tavljia karaikteris.ti­ku isavremenog ,sveta. J1UJgoslavija rza()staje u rarz:voju cr1auk.e i tehnologi­je, slio ise .nepovoljno odrafava !Illa njen akolnomski ii. IUlku/pnii. dru!Stve:rri ra­zv0tj, kiao Ii cr1a 1I1jen polmaj u meoonairocl'.Il'oj rzajedinrl.ai. Ima 1POjecl!iimh sita­vova u Joojlima ,se, u OSU1ovli, �asllu!pa stanoviiste da je 1:ehnO'loskii ll'aQjyoj irz:a­zov koji je .»:nametnut« nalsoj zeunljli. o'd :strrune medu!Ilarodlnog olkmll!Zenja. Naucnertehnoloslci �rzarzov, medutrlm, IIlJije ,s,amo [POSl.ed!i:ca �ljnjeg utica­ja, ·vec 1PJ.100S11Iice ii. rl.rz ciinjenti.ce dia .se !Ili(jedlain savremeni ,dmustve.Illi s.i ·stem, pa !Illl ITTas, U1e moze ipooi:tivno ,rarzviiljarttl, ruko.liko tl'atlJVllljla naucnu .i tehno!Os­ku osno'\IIU .so.pstvene re.produ;koije ,j raizvojia.

»Postojece zaostajanje Jugoslavd.je u odnosu na razvoj zemalja sli­cne velicine i mogucnosti u oblast,i nauke i tehnologije mora biti pre­vladano. Osnovrno o,predeljenje u strategiji tehnolos.ko.g razvoja Jugo­slavije mora biti usmereno na ;po.dizanfu tehnolos.ko.g nivoa u svim oblastima, posebno .p,raizvodnih i dr.u§tvenih aktivnosti, 1Prodorom u ritn,forrnacione teihnolo�je. [ ... ] Zbog dez,inte.gracionih 1pri.wednri.h ,toko­va u proslom periodu, ,d,rustveni ka,pital i pojedini tehnoloski sistemi razbijeni su ,do te mere da .mnoge orgam,izacije udruze,nog ra,da danas ne .predstavljaju ozbiljne p,r,iNredne i tehnolosike faktore«.7

Imaijuci u V'i.clu aktJuelno stianje rnaise ipri:wede, iprav!Il!Qg SUJstema, jav­ne uprave, drustvenlih islu�txi ii. ,dJr., fkiao ii stla!1IllU tendenciju pogorsrunja eiko­nomslcih kretain�a, sve je vdse 1kompetentmrl!h 1Strucnjaika lkioji ·smartraju da postojece 1stanije me mo.ze potrajia'1li. diUze od godJinu dana. Neqphodina je hitna ,reforma prrl.v.rednog isriJSterna, kalko :ne ,oo dloslo do Qpsteg »kol«l{Psa« na.se ip11ivrede, uiz sve ,teske elronamske, poliltrl.cike .i. ,dlrustrveme iposledrl.ce koje ovo ;s,tainje nll7IDo 1prate.

»Razume se da je pri stvaranfu novog privrednog sistema neopho­.dno poci od toga id.a nam je nui,na efikasna privreda wz samoupravni odnos. Socijalisticke zemlje sve vise zaostaju u naucno-tehnoloskoj revoluciji. OZJbiljrno ,ih ugrozava tehnoloska i ,preko nje svaka d-ruga ,inferior.nost. Bklsploataoija ti!h zemalja na sve�om tl1'Lilstu IPO osno­vu tehnoloskog 12aostajanja, vec ,ug,rozava ,dostignuti civilizacijski ni­vo U njwna«.8

I 'Sta.oje u oblastli p.ravnog srl.stema, l(X)elljemo je .Imo ,l\k.rirza«, rttj. ikaiostanje »pobuna fokta p.rotiv praw«, k.alda ;prn:vo me tizrafuva .reaJ.ne d:rus­tvene odnose i kada se is1Naraju ,sustrioske Ii fioo:una:hne 111euskJ.adenos,ti rl.iz­medu praV[le nomne ii OIIIJIPfilatii.va ,cl,rurstvenog diaklta, sto oovod.i <lo rasko­raka �medu isoai•jalne ii. ·sistemiske inteigracije lprav.nilh iinstirucija. IBrojni s,u uzrooi nepr.imeillj.i.vainija rprava ii. ipov.rede rnacelia ustaV1Dos1li Ii �koruoosti kod nas.

1 Skupstina SFRJ: »OdluJca o strategiji 11:ehnoloskog razvoja SFRJ«, Skup­stina SFRJ, April 1987, Biblioteka Skups·tine SFRJ, Kolo XXIV, sveska 7, Beo­grad, 1987, str. 20-21.

• Dragoje Zarkovic, »Da li je moguca rpr>ivredna reforma?«, Pravni zivot,Beograd, br. 7-8, 1988, str. 1072.

9

»U o�tvarwanju ustawwsti i zakonitosti stanje je rnezadovoljavaju­ce, sto izaz:iva k,rupne prabJeme u drustvu. To se posebno izraf.ava u pojedinim oblast,iima drustvenog zivota, u oblasti ,prosirene reproduk­cije, funkcioni.sainja jedinstvenog jugos.ZOvenskog t.rfista, deviznog sis­te,ma, sistema cena, k,re,d,itno·monetOfrnog i bankarskog sistema, pores­ko.g sistema, zastri,te &rustve,ne svoj,ine i drugo. [ ... ] Zbog postojecih sla,bosti u funkoionisanju 1pobitickog sistema, ne obei:beduje se dovolj­na .zastita ustavom utvrt!enih sloboda i prava coveka i grac1ana«.9

III. NOV A REALNOST

Nova .reamost .revoluoiJonia1ii!sail.a je d ipostojece pogledle Illa -svet, stva­ra:ju6i nove ,teoni1ske osnove n0ll1Cll0g �am.j,a i nove rnetode nauonog is­traeiV01Il!ja. StavljanJjem pitam.jiai lkompleksne illilterakaije Ill cerutair 1svog lin­teresovarrja, ·savrernenia nooika je iiiStowemeno otvonila i U":m d� (Ptiitia.n.9ai ool.astri. .neposredno !IX)VeZJa!filih sa fenomenJOm. slozenosti - od QpStnih prin­oipa standard!nog Ii aruroornats1mg ill!Praavl!jiamja slozenim :stlsternima do ipni­rode Ii .kiaraik!iera :imfonmacije· Ii. kornunfilmaionrnh stril.likitura. Ovaj iprisrup slo­zentim IJ)djavairna, 1rzV. ISiJstemskJ pIU!Stulp, da!nas je tU<SloV »sine qua :non« Ii osnov m najelernenrt:anniije na,uane raisprave . .Uipravo je Sli,s,temskii !Pri,sliUp bio ono delotvonno (rnetodolosko) sredistJvo kojdm ise · moglo iusipesino sup­rotstavaiti narastlalilJju 1S1lozenostri, talko sto je ll.llp!"avo ISliistemsk.iun ;pni91n.lll)Om prome.ntjen o.hlj isamih naru.omh iistramvainlja. Kiaraktenisti6no rza :nalUiku, ipo­sebno za oblast idruis.tvenih 1I1aulka, do skora je ibila njena iptI'evashodno aina­litncka � empi-r.icka ortijemtadja, ,UJsrnerena ikJa pro.nial�enju 6injenica ii �­vodenju ekisperimen01ta. Niairavtr10, ovo je hi,lo veoma lro11isno, iposeibno u smislu irarzvn,j01Ilja 71IlaJillja 1 uipozn01V0Jillja sa detaljlima �.ifmih <i ograinti.­cemh domena (til!Pr. istr.ulkrura ipraViilip. nmmi 1t1 ipojedli,ntlm J>ravndm !PTOP'i­sicrna � ,sl.). Medrutim, ru 'UJSloviima neprekiicllnog nmastanja slozenostli., iamalli­tickii J empi1nij,s,Ici ipnis1rujpi su »otikarz:i'V·ailli.«, llll :k<airaikJteniistli.Cll!U situaciju da opsti kan:cep1li i ttoorj:ska modeli [le odigovaraj1t1 stvarnosttl: nerna ooiigledmi­jeg p.rimera za ov.u Stiituaaiju od tzv. »raiskonaJm iprava d stvannostli.« .. Ovo je ima1o za iposaledli.au �stavljamlje ,teoretskog pTiistJutPa lrojii je or.i!jenitisain na iprincirpe multi-'dirnenzionalnosti ii inter-0i1sdipmarnosti.

»Opsti pristup koji karakterise raniji empirizam svo&io se na toda pojave proucavamo tako sto ih rastavljamo na posebne, medusob-110 odvojene delove (faktore), na ipojave koje ostaju i,zolovanie. Glavni cilj bio je raZJbijanje pojedinih ,uzrocnih nizova. Na taj nacin fizicka stvamost je bila razbijena u masu atoma, f.ivi organizam u celije, ponasanje u reflekse, perc0poija u sen,zacije, itd«.1°

• Slobodan Perovic, »Kriza pravnog sist_ema«, Pravni zivot, Beograd, br.11, 1987, str. 1125.

'" Miroslav Pecujhlc, Metodologija drustvenih nauka, Savremena admini­stracija, Drugo, izmenjeno i dopunjeno izdanje, Beograd, 1982, str. 46-47.

10

IV. PRAV.O - METODOLOGIJA - TEHNOLOGIJA

Savrnrnenii rarzvO'j tehno'logije, d praVID.oj n•aiuai ,postavlja kiao zahtev pIU!Illenu Sa'V.remene narucne metodolog�je. P.rnWli {u ,s,tJvami dogmaitsktl) me­tod, Jc.ao osnoWlli (ailti. tne � tk!aio tlskJ(juc.iv.i), metod! 1Uobli6avanja IPraV'Illih ikaite­gorujia, svqjdm prveinstveno �emi&im d .lot¥ckim 'mstrumenrtlima !i0naliarz.i i otlcriva tzv. iPTaJVO :zmaoon:je pra,vne ID.onme. ,U slk.ladlU sa itrlm, ipravna dog­maiti;ka (IQ�) virlo dobro qper.ise 'UIIlurt:ar rprawr kao (1ogi6loi.) ll'Jaltvorenog s,istema. iP.rohlemi tSa pravilllim metodom. n0511:alju kada •t.reba obljaSIDJitli, re­cimo, vec ,spomenurtri »raskaralk prava Ii stvamo.stti« ('tlN. no.nmarti'V!i,ty g.ap), i to :uipravo drz rarz.lqga sto trzv. praVIDU metro ipo rsvojoj. 1UD1UtralS!Iljoj Qogici pre pmparcla. dogma1liai, a ne nauoi. Iz ovih �� su \Se ipdjedirrui auitori, veSI.llioi »m.ovdh 'Vetrova Ill ipravu«, rziastmamllju6om airgt.lllllentaaijom i velrhlcim polem.irakii:m farom zailagiail:i za ,stav da ue iklra!jlJJlje weme 7Ja »tuvodenje nauc­nog metJod:a u IPravo«.11 I �stia, .siu§1liina !Praiva je u !Oljegovoji otvorenosti kao •sistema ,(ne Ill njegovoj o>savr,semoj logitko-arpstraktnoj �ait'VorenO'St'i«), kao J u njegovJm ne\l)Osiredruim i posredn:im rurtricaijli.ma na .realne odnose. Da,kle, niije svrha :prava ,cla se sairp.o »sarzna« (lkalko .u os.novi iproirz.hlarzi iz dogmartli.ke), vec cia se »ostvarii.«, u s.mi,s1u da se »ono sto itreba cl.a b-ude« avtJikcli.-se ,i <transfonm:ise JU >>O'Ill() §to Jeste«.

Sav »sjaj i beda« ;praMlle <logmatrllke sazet u normaita'Vii.:s@clk:oj ·koncep­ciji tzv. ciste teo:nije prava, lk:oja je ldovodeci primenu iPTav,no-dogn:navskog metoda ,do svog :konsekventnog kraja »oaistlil.a« ipravo od ,svjih >>iDepnaV111il!h« (rea1ruih) elemen.aita. Polarzecd, u 1SUst!mi, od ,toga da je pmvo isamo ono sto je propj,samo u zakonu, tij. sto je »n.orumran.o«, nonmatirvJstti.iclka slkola oopela je dia, kako 11:o ,pravnici ,s1i:koviito vole <la d,st,almu, »a:ajedin.o sa 'Vodom :i� ko­ruta .1WJbaoi ri <lete«. Irz d.amJa.snije pempellctrl.ive posmiartrano, »aiisrtri nonmart:iivi­zam« (cwji sledlb�ci vole sebe da .narzivaij1U »lklasi.fui, iJ)rav'lliai«), dana,s je isto tohliko an.iahrono Ii 11.1 svakorn smislu prevaaJideno, ilrollhl<.o d maigdj,slke re­ci ,plemenslrog v.raoa u od:nosu na QPeratiVlll!U '1eh1Ilolagjljlt.1 isavremene me-didne.12

Nema s,umnje da pnimena sa�emene metodologije ti itelmologi.je -njen,i.h metioda ii sredstava u oblaisitii ,praiva, moze ibliiti od 1WU1Zetme kartisti pravnicima, ne samo ikod stvaTainJja, vec i kod iprimene ipnwa. U tom ismi­s1u, posebno od ,poseb.nog SU :macaua savremene .kcxncepcije prava Jroje preovladuju u ,ra;zvijemilin rzemljama i ,prema kojima ise ipra'Vo ,posmatra tU

svom >�ream.om lkomple!ksnom �enju« d dstrafuje 1kao ,komumkia.dij,ski(a ne nonmativ.ni) fen.omen.

»Pravo se maze definisati ka.o eticki nad,zor nad ,kom.unikacijamai nad jeziko.m kao oblikom kamUJn1Jkacija, pogotovu kada je ovaj nor­mativni vid iJJOd kontrolom ne,ke vlasti, dovoljno jake ,da svojim od­lulcanna da deJotvornu drustvenu sankcifu. To je ,proces ,podesavanja »sprega« koje ve,zuju ponasanje razlicit.ih pojedinaca kako bi se mog-

11 Lee Loevingery, »Jurimetnics - The Nex,t Step Forward«, Minnesota Law Review, No. 5, Vol. 33 , 1949, str. 455-493.

" Stevan Lilic, »Kiibemetska: mode1is1lika i pravilno odredivanje upravne funkcije«, Pravni z,ivot, br. 11, 1985, str. 1073-1082.

11

lo ostvariti ono sto zovenw pravdom, i kako bi se s.porovi izbegli ili ba,r izglad,ili. Stoga teorija i ,praksa prava obuhvataju dve gru,pe pro­blema: one koji se odnose na nje,govu apstu svrhu, tj. na 1koncept pravde, i one koji se odnose na tehniku sprovod.enja ovih nacela. [ ... ]

Pored opstih pninofpa pravde, zakon mora biti tako jasan i ponovljiv da svaki pojedini grallanin, moze unapred proceniti svoja prava i du­znosti. On mora biti u stanju da utv,rdi sa razuninom izvesnoscu ka­kav ce stav zauzeti sudija ili porota u odnosu na njegov polozaj. Ako to nije u stanju da ucini, pravni kodeks, bez obzira na to koliko do­bronamerain bio, nece mu omoguciti da vodi zivot ,posted.en ,parnice­nja i konfii,zije. [ .. . ]« 13

Kol,ilkio je no.Pmaiti!V'.izam, kao dogmaitski i- »zait-voren« .naoin rarzJilllS·

ljainja, ne samo neadekvaitan m rusipesno .resavia;nije aktuemiih ,slozen:i,h ipi­

ta:nja ipravne iteovije ti prakise, vec Ii. plodlno ,tle rza naij.razliiaitrilje ti.deoloske i

dogmatske aipilikacije, nema ,potrebe iposebno dokazivart:i. S :toga IS'U or,i'jen:ta­

cije rut saiv.rememu prawi,u metodologilju, p07mta'Vamje savrememh .tO'kO'Va u

svojoj stnuoi, presudine u ifo.mniranju li!nteg.niteta profesionalne ellirke, i pre

svega, ljrudskog dostojan-st'Va tlcreatilvtn.Og ipravnika.

»Novi odnosi zahtevaju stvaralackqg ;pravm,ka, koji ce .znati da

se otrese svih onih uticaja i mentalnih taloga koje je ostavila ranija drustvena klima, ali ujedno mara da se sa svojim znanje,m postavi nasuprot nekih dana.snj,ih neodgovarafucih pogleda na ulogu prava u ,novim odnosima, kao i sv.im pokusajima takvog utvrllivanja drus­tvenih odno.sa kojri. ometaju nastajanje p,ravne drzave i koji ugro­zavaju njenu osnovnu vrednost - ljudska .prava. Pravna se nauka

mora, sto je mo.guce pne, otresti rn�ri,me,rene ideolosike na-vlake, mo­ra se vratiti osnovnian zQjpovestima teo.rijskog rada i ,ponuditi pre

svega {Plravnicko �nanje [ ... )« 14

" Norbert Wiener, Kibemeti•ka i drustvo, Beograd, Nolit, 1964, Poglavlje »Pravo ,i ikomunikacije«, str. 131-140.

•• Anton Perenic, »Kriza prava i autonomnost pravnickog poziva«, (mate­rijal za Savetovanje »Kriza pravnog sistema«, Centar za marksizam Uoive�ite­ta u Beogradu i Pravni fakultet u Beogradu, 18. april 1989), str. 8.

Kolika je stvarna potreba za pravim »pravnickim znanjem« u nasoj zem­Iji danas, takode nema potrebe posebno i·stiicati - cinjenice same za sebe go­vore. Evo, !ilustraitJil\lnog :pr:ime11a, iz jednog stnu:cn:og ,komentara: »Druga novela Zakona izvrseoa je 1976. godine radi uskladivanja sa Ustavom iz 1974. gocline. K.aiko se ria:dilo o opsezrum ti,zmenama zakona u skladu sa ustavn:im promenama, na sednici Skupstine SFRJ od 24. XII 1976. godine usvojen je integralni tekst Zakona o upraVIl!im sporovima (Sluzbeni list SFRJ br. 4/77), tako da on pred­stavlja nov zakon cijim je ,stupanjem na snagu prestao da va:bi ranJji Zakon o upravnim sporovima. [ ... ] U ovom ,komentaru, da bi ,se izbegle zabune nasvim odgovarajuc.im mestiirna upotrebljen je i:z,raz »novela Zakona iz 1976. go­dine«, umesto »novi Zakon«. Uporedi: Vera Bacic i Zoran Tomic, »KomentarZakona o upravnim sporovima«, Sluzbeni list, (Beograd) 1984, str. 21.

12

V. INFORMATil<!A I BRA VO

U iposledatiih deseJtak godina, inlfo11matilka je postala je<llaln od osnov­mh fal®ora elronoon,skog .i drustvenog ir.arzvdja. U naijr.arzvdjeruiijwm rzemljama (SAD, Jaipain, SR Neanacka), iprdizvodlnja ii ,pnimena ii.nfonmaitti.cke rtehnolo­�je ;predsta<vlja osnmme ,polm-etace ri 1Usmeni.v,ace razvqja. Nirz zerrnalja, ko­je iSu do nedavno lbile 111era:zv.ijene i �stale, ostvaini:le ,su 12aviidme uspehe u �ju, llllPMVO mhvaJ:ju1j1UIOi :imifonmartrlrzaaijii (Siingapur, MailerzriJja, Hong KOil!g, i idr.). iI u iPOjedirni'rn 1SocijaliistiJcJci1m rzemljiama 1{1SSSR, iPo'ljiska, ,Cehoslo­vacka i ,dr.) l!'aaiste interes za pittiain(ja nrnlformartiilke, rla uloglll .illllfommaoije u p.rocesu n.JiPI1avJj,anja uop§te, ia iposeibno Ill obl0!S1Ji iprava.

Od pocetJka IPedesetih ,goclina - tk:ada su 1Se 1P01j0Mili ,prv� e'lektronski

digirtaJmn iracunani,, rt.eh!nolofilce iiinovaoije 1Se svaktim danom i u 1Svakom ipogJe­du sve 'ViiiSe .rarzviljaju. U meduwemenu, imfiormaitli!Clm -tehndlogija - aijri. je

nepniik.oSilloven:i simbO'I kOII1ipj1Urter, itohllko je urznaipredovala, da je iirziarzvala

dnama,tri.CaJD ipredkret u .ra.z,yojru ,tehnolog,ije obrade podiartaika ii ,UfPraiv�jarnja

- per,spektive razvoja iidu ,u rpravou raizvrilja.nja t!Zv. seste generadije komp­jrutera .(Illa O'srnov.ama tzv. moJek,uJ.arne ele!kltroni!ke).

»Jnteres za ucesce u razvoju i ipr�meni ,inifor.matvke nije slucajan.On je jeda,n od osnovrvih pokazatelja vitalnosU i .pe,rspektw,wsti .pri· vrede i ,dirustva. [ . .. ] hzrfonnatioka tehnologija omogucava da infor­macije budu pot,punije, dostupnije i blagovre;m.ene. Na toj osnovi iinapreduje se kvaLitet t�pravljanja, s·to se pozitivno odrazava na

,priv.redni pros,pe,ritet i ukt�pni drustveni razvoj«JS

VI. IZAZOVI PRAVNE LNRORMATIKE

Qpsta .kretam.ja u i:ndust-ri1jsk,i .rarzviijenim, a iposebno u )POSit-ooidus­tnij,skrim drrustvwma iimaju, JWmedu os,taiog, rz.ia 1P01Sledli.ou [ proces tr.am;for­maoije drfave od tlzJv. 131Pairarta rza vrisooje autorti.ltami.vnrlh fiunkcija v,lasti i pninude 1U koor-dmatora 1Stnucinih ,j rlmdiol!'maitickfuh ill!.S'llll!ga (iiinifior,maJtlion ma­nagemenit), sa jedine, odnos,no trains,fanmacije iprava od si,sitem.a 01U!tori:ta­tiVIIllih imipovesti u s,j:s,tem autonomniih pra'Wlla ik:oordrunaoije, isa <lruge stra­ne. Talko, lllipr. sawemene rtendenciJje ipolk.wutliu preobrarzaj if.ilm1lwija dria,ve (poseb:no llllpr.ave) od »autoritartiwiog uprr,av1lljanja putem vJJaJS!ti. � ia:d!mims­fratiirv.n,im meraima« Ill »struonodiuinkaianal!ruu malk.ro ikoordti!nacijiu« isloze­niih drru.stvemh rtolcova .kori1Scen1em vtlisoloo4:e'lmoloskiih 011garn.irmoilQilID rneto­da ii sredsrtava Ulillfornnait:i<cke rtelmologije. fy.iJrupljanje, dbriada ii lkoni>Scenje pocLart:aka oduvek je iigralo ooaoajnu ubogu u vodenj.u ,dmustven:ih iposlova i ostvariirvanju fiwn!kciua vla5,tii.

15 Nikola Markovic, »Informatika i aktuelna drustvena pitanja«, XVll ju­goslovensko savetovanje o i.nformaoionim sistemima, Beograd, Praksa, br. 6-7, 1988, str. 2-3.

13

U savremenirrn uslovima, moie se Te6i da je upravo ova akt1i\l\Ilost »jprocesiiran.ja« ipodaltalka jedna od fundamentaJ!ntlh fun:kcija drlarve - olhra­da .podartaka javJ.ja se lkao :bitm.a ipretpostavka zalroni.Jtom, efil.kasnom j �ko­nomicnam ostvartlvanjru uloge drlaive. Ova 11:v.rdmlja more, se lako do:kaizatii mno:gim iistonjisk!im Ii savremendm primer.inna rlrz naj,ra;zllioil!ijih obilasit'i jav­nog zrivota - od: pqp,iisa :staID.OVilliiSJt'Va do vodenja najirazmovrsni�1�h slUZJbe­rri!h ·i diru!?Jih evtldencija -{lll(Pr. matione lmjri.ge, prebivailiisite i lboraiviste, Iic­no ,ime, irtd.). Ove >>prave .i,nfunmaoi.je« se mog:u koristiltti u :najra.iihoitli.je sv,rhe, odinosno regiis,trovaiti .i »6uva1Ii.« u ikompjurtenioovanwm iniformaaioniim s'istemima. S rtoga su .i a!kironiimi »AOP« (»aJUtomartska ohrada ,podataika«), odnosno, »BOP« (»elektronw o.brada podart:,aka«), postali 1.5.iJnon1m na ,sa­vremena »ri.niformait:i&a do:usl!va«,'6 tj. m driu-stva ,u koj1ima se veLike kohl­cillle naj,rarz:liai,tijliih pod!a!taka obradujru 01tlitomat,s·ki - elekitroil!silcim (Pllltem.

Porastorn sloz�sti iiindUJStrij,skili tl <lru.stvemiih stlistema, mogu se .uo­ci ti ,dve 1lmralktem:istlione 11:endendje - .sa je.dne strame, uocava se 1pora!Sit dlr­za.V!Ile Ii adtmi:ntiistrartiwie .im.tervenailje, a LSa druge, velrlJci. idrlavni 1i aidJmin'i5-tratiiv.rui orgamzarc.ionrl. issteu:n'i ipos,taju modelli '1ndiulstrij,skrim ipreduze6ima i instiltuaijama j1avnih slioobli. 1Podaoi se !plIUkwp).1jaju, obradiuj11.1 ii· prenose, od­nosno k1aisi,fikuju ,pomo6u mocn'ili ipotenoijala elelktronsk.e 'imiformartiicke te­hnologije dain.asDJjdh ,kompjruter-.draaivia {COJiljputer stiart:es).11

Oko lkompjute.ra ipooele su se �jati, .i potipu,no nove ob'las,ti !Prava i rpraVllle runfur.martrilke - od relat-iW10 lalk.o mampulartivrnh i »pniljateljskiih« (ruser.J,riendily) ipe11Sona1nih lrompjurtera .i S:istema rm ka:nicela..ni:jiSlke Ii llru6ne potrebe, .d,o ikompleksmh ·(macionaln'ih d tram.sacianailiruilh) ip:ravmih rimfu.rma­cioniih 1sistema - OR.iFIDOC, OUWC/ILAW, iliRiETiU, JIURIS, ITIA!I..JGIIUIRE,EUROLEX, LEXIS, WBSTLAW, EURONET, INTERDOC, J>RAV0-1, PRIS i,t,d_1e,

»Rezultat procesa inicijalne abrade (pr(Wnih) podataka je pro­nalaze,nje osnovnih pravnih izvora. Ovi izvori nalaze se kao pisa!Yl.a pravila u raznim zakoni,ma, propisima, sud.skim odlukama itid. Tu­macenjem ov.ih od.redbi, pravni.k uoblicava 1pravnu no.rmu. [ ... ] Ovaj integraLni postupak uoblicava!Yl.ja pravne odluke mora biti adekvat­no pri,menjen i pni i,zgradnji kompjuterizo.vanih sistema, tako da po­stoji mogucnost modifikacije prethodnog zakljucka, od,nosno moguc­nost ukljucivanja prethodnog zakljucka u naknad.i«.'9

1• Vidii - A. Mele:z:inek - A. Kornhauser, - J. Sturm, »Techniik und Infor­

mationsgesellschaft (Information, Technology and Society)«, Referaite des 16, interna,trionalen Symposiums »lngenierpadagogik '87«, Darmstart:d, 1987.

17 David Burnham, T.he Rise of the Computer State, New Yo.rk, 1979, str. 7. " Vli'Cl!i, ia.medu ostaltlh - Jon Bing, »Han:dbook of Legal lnlformation

Retnieval«, Amster.darn-New Y.ork--Oxford, 1984; Flx;>ry A. & Conze, H: »1nfor­ma11iq,ue Junidi.q,ue«. Paris, 1984; Garcia ,D. de Sa1rn1Jis: »mtroduca To-iformatrica Jumdioa«, Sao Paolo, 1978; Stevan Li�ic, »Teor.ijske os.nove u:xravnih in­formacionih sistema«, Pravni fakultet, Beograd, 1978; Klaus Grimmer, »ln.for­mationstechnik jn offerntlichen Verwaltungen«, Basel/Boston/Stuttgart, 1986. Ii dr.

" Jon Bing, »Handbook of Legal Information Retrieval«, Amsterdam-New Yor.k-Oxford, 1984, str. 21-23.

14

I u !tlasoj reml'.j.i, nalk.on prvih ,{pio:rui.Mklih) ipelrusaja .i0gra<linje ek:s­penimenta'l!ruih ,pravnrih iimOJ1I11acio:dih sistema · ,(YU&I>.IEM)20, ,sve v.irse ima projeklta 10Ve <vl's,te. Jed0111 od t:iih je ti projekt .PRIS, Pravos,udrui. i1nformacioni siistea:n J,ugoslaiwje21, ikdji predsbavlja osnov m .rarzimaitram.je ii ipristruJparl!ie etapnoj anode:mimoijii DJI11famnaoianog siistema 2a ipotrebe p:ravOSlllda ii dru­gih dirustveniih -sUJbjek,ata ikoji se ,bave wucarviainjem, stvarainjem i primenom praV1a. Pored ,�RIS-a, ii .u SR S11bijii u tokru. je .rad 111a i0raidJi iProjekta li:n­fo.rmaoian.og sisterrna ,opst,ilIJJSlke ,t!jp-rave22, tkao !i. aonmacion:i isi,Sll:ea:n za ipo­trebe Vrhovong ,su,d,a SR 6loveniije23, ii dr. Bfel.ooi koji 1:reba ,cl.a ,se post:ignu pr.iimenom runfuranatiicke telh!n.'01o.gilje na p,odrucJju ,prava i ipravOS1Uaa su vi­ses1lrtlki. ,u obliasti .imormiJsa:nja, efelk!ni 5e i�ljavtaju kroz stvanmje savre­menog, •jeclinstvenog ii, ipre svega, efii:k.0'SII10lg ,pravm.og iimfur,macionog si,ste­ma, .kojii. 6e ibJJti u stanjru da se sruprotstavi >>!l)Oplaivii« ipra'Viilli!h .infurmacida sa kojom <Su 1S1Uocemi. prakitiono sv'i ucesa::ricii. u prav:nom isaobna.6aju: Jrako gradan!i. ii pr.i:wed!oii suibjelcttl, talro ii ,cllrmvln.i. ongaci ii. saanOUjpraV!tle �ecllrui­ce. U ovdj ipoplavii, a:nedu1'.im, n,ajvise ise »<lave« ip.rav!D.ici ,i ipra'Vlne iSlwbe u svojoj svakod:nmmoj 1p.ralk,s,i - 'Sit<UJacij1a ipostaje jos tefu, !tlarooibo za iprav­nike u ip.I1i<vredli,, .kojii ruvodemem ,dli,namilJke i itrnsn.e orijerntacije ipriv.rede, treba ,da svojiim ifirmama .i orgamiirzacja.ma, prwe .kv.ailtellne ii. lbllagovrea:nene »praVtDe '1.IISmge«. Od kvruiiteta ocflulkia. pravmkia u pr.iMrechrrim ii .�m !Pre·diuzeciona ii- ustarnoNama, u najve6oj meni 6e za'Vlisii.tii. .i rus.pesnost poslovanjjai ostNanivaITTja dooomi. Imormacion.i sistem rza potre'be ipravmka .i ipmvos,udatreioa Ida iiima jiugoslovenskii. karaikiter ii <la ,se za.i51Illi.va ma jemistvem,im me­todolookJan osnovarrna. Na ovaj mia.oin ·,se IJ)OStwe lko:ruz!istentmOISt d. IU!Il!U·trasn.jauskJademost isli.,s,tema, odnOS!llO ii21begava vii.sestmu!ko evidentiJra.nije ,i- priikiup­ljamje, kao ii mepotreJbna •i .neracionama dbrada, ou'Vanje i iprenos ilstilh po­dartaka 1 .idormaoirja. Osnovru ohlj svakog iJn�aailOOOg siistema ue U[la­predeaje efiilkaSJI1osti r.ada u dbl,as,ti _koju iSisteim obuh<vata. P.rema ooa:ne, op­sti ailj jedinog {PTamog :imrforma:a'ionog so.Sll:ema jes,te 11.J1I1ap.rede.nje ukupnogpravm.og IJ.)Orellka: :kako !tlormaiti'V[l.e ,deO.aJtinosti, itialko it oblast :p:xi.imene pnava.U tom ,smiislru, 1i d.zgriadinja ,PRIS� itrdba <la O!Illog}Uci 'i doip-nimeJse:

1) Unapred.iva:nju i razvijanju pravnog i pravosudnog sistema u skladusa razvoj_em �upnih drustvenih odnosa, drus-tveillim potrebama i opredeljenji­�a; 2) s1stemskom pracenju i stalnom uvidu u stanje postojeceg normativnog ! stvarnog pravnog iporetika; 3) praVlilnoj i jedinstvenoj pl1imeni zakona, propisa1 isamoup.ravnih opstih akata; 4) jacanju i ucvrscivanju ustavnosti i zakoillitosti;5) jacanju 1pravne sigurnosti; 6) pot,punoj i brzoj informisanosti i ubrzanju pro­cesa odlucivanja; 7) rrasterecenju pravosudnih organa od poslova i zadatakakojJ se uz primenu raounara mogu brle, lakse i efiiikasnije -izvrsavati; 8) vecojjaV111ost-i rada, s obzirom na otv,oren.ost !Sistema 'Prema gradianirma ,i d.rugim sub­jektima; 9) neposrednom uV'idu, i samim tim vecem proiimanju pravne teori­je i p:ra.kse; 10) Scllgledavm1:ju i analiziranjiu poja'Vla d. problema kojti se jav1j•aju pr:ilikom ,utvrc1ivanja i primene pravnih ,normi.24

20 YUSPI-EM - Jugoslovenski sistem pravnih informacija - eksperimen­talni model, Institut za javno upravo - Pravna fakrulteta v Ljubljani, 1972.

21 PRIS - Koncepcija Pravosudnog informacionog sistema Jugoslawje, Na­crt, Savezni sekretarij-at za ip.ravosude ii organizaciju savezne u,prave - Zavod za informatiku savezni.h organa i Savezni sud, Beograd, septembar 1986.

22 Opsti projekt informacionog sistema organa uprave opstine (skracena verzija), Insttltut Mihajlo Pupin, Beograd, maj 1987.

23 Nii.na Plavsak, »Pravni informaciom ,sistem Vrhovnog suda SR Sloveni­je«, Seminar »Komjuter i pravo«, Brioni, 20-21 april 1987.

'' Koncepcija PRIS, str. 17.

15

U razw.Jeruim izemljiaana, •najnovri.ja d.astrlgnu6a 111a IPOdiru6jru ipravne wnformallike Jae6u se ru !Pravou IJmn,s,truiisanja wsoko ,sofistliciranili, tj. inte­liigentni!h pra'Vllliih dnfor.maaionili sistema (l�ail e,cpent systems) !Pr.imenom tzv. !Vestacke imtehligencije {iartifica'l mte11:irge111ce - »AI«) urz tehnolosJm po­drskru .suiperkompjutera pete generacije.

»Mogucnost izgradnje »inteligentnog« ,pravnog in.formacionog si­st0Jna, tj. info.rmacionog .sistema koji na neki nacin ,,razume poj­move« od,retlene pravne oblasti, veoma pr:ivlaci pa,znju u poslednje vrem.e. lnteresovanje za intelige,ntne sisteme velikiim delom prois­tice iz zelje da se preva,zidu postojeci s,isterrui. ZQ 1p.ro,nalazenje ,pmv­nih dokwmenata (legal dokument retrieval) koj,i se jos uvek oslanja­ju iskljucivo na tehYldlku ,punog teksta i kljucnih reci ... Najkniticnija taoka u projektovanju inteligentnog rpraNnog informaoionog sistema za ,pronalazenje podataka, kao strucno-dijgnostickog sistema, je kon­strukcija 1pojmovnog modela (conceptual ,model) ocLgovarajuceg prav­nog podrucja«.25

K.ako .stv,a;ri ina ,tom podrucju sitoje .kod nas, ina�alost viise nego �hu­

stratlivno govore najnoVtij.i vlad'Lilii iizvestJalj ,u vezj, iiinfonmatjzaaije drfaV'Ilih

orgaina, flllpraive :i drustvenili sLuiibi.

»Dosadasnje faze infonmatizacije organa uprave u Republici nisubile pracene odgovarajucim. aktivnostima na ,planu infor.matickog api­s,1nenjiva.nja ,i obrazovanja, sto je dovelo ido gotovo ipasivnog adnosa korisnika infonnacionih sistema. S toga je neaphodno da se ,para­leJno sa rnzvojem infonmacionih sistema i usl])ostavljanjem savrem.e­nih baza ,podataka, organizuj,u aktivnosM na informatickom opisme­njavanju ,(,podvukao - SL) svih ,kategorija zaposlenih u organima, kaiko ne bi doslo do raskoraka izmellu nivoa opremljenosti organa ibprave i mogucnosti koriscenja sav,remene baze podataka i infonna­cionih servisa, s jedne strane, i znanja potrebnog da se oprema i usluge iz domena informacione tehnologije koriste, sa druge strane«.26

" Vidi, izmedu ostalog: McCarty, Throne »Intelligent Legal Information Systems - P.roblems and Prospects«, R<Utgers Computer & Technology Law Jour­nal, Volume 9, No. 2, 1983, str. 265-266.

O pdmeni »vestacke intelii.gencije« u pravi vidi jos i: Anne Garner, »Over­view of Artfficial Intelligence Approach To Legal Reasoning«, u zborniku »Com­puting Power and Legal Reasoning« Ed1ted by Charles Waite, West Publishing Co, St. Paul, 1986, str. 247-274; Bostian Zupanrnc, »Moznosti za izdelavo eks­pertneg sistema v (kaznenem) rpravu«, Zborr:rik »Pravni aspekti varstva in upo­rabe racunaJJnBklh tl)rogramov i:in podatkovnih baz«, Nova Gorica, 1988, str. 157 -165, Allen, Layman - Radovan Stipanovic, »Automatic Generation of a legalExpert System From a Normalized Intenpretation of Legal Rules«, Zbomik pra­vnog fakulteta ru Zagrebu, Zagreb, br. 6, 1988, str. 7807-7843; Stevan Lilic,»Expert Systems And Pub1ic Adm.1ruistration«, International Conference »Know­ledge ilndustr.ies - Levers of Economic and Social Development of ithe 1990's«(lnstitut informacijskih znanosti, Zagreb - Department of Information Science,University of Strathclyde, Glasgow), Dubrovnik, juni, 1989. -i cir.

" Izvrsno vece Skupstlne SR Srbije, »lzvestaj o stanju razvoja informaci­onih sistema drfavnih organa ru RepubLici«, Beograd, april, 1989, str. 2.

16

Rarzvirtaik kompjute:nske rtehnoLog'ije oiblrade [PC>dataika nru.w.o otvara i 1Piitanje preirspitivanlja rr1ekili ipos,toje6ih pra'VIIbih konc�oi,ja. TradticiQI11alne pravne kategonije, lk>ao sto su lll!govori, 'imovmiskli odnosi, 011J1to11Sk1o ii rpatemrt­no ipravo J IIl/jii!hov,a zast:rl,ta, vodenje sloobenih ev.idenoija i 1i:zidwvainje �aVIDlih irsprava 31td., odljednom su se lllasli u 1b'i!tno �enjenlim okol!no&tlima Ii no­vom konJt:elkistu. Sa druge istrane, sawemeni ipraVIIli rzivot 1S1Udcava nas isa no­vJm Q)TaIViilillIIJ. iootJ•tuaija!IIla - od ,tzv. prava pnivatm.ostn .(.r.iigh,t ,ro !Privacy) i zastite 1P01dataka ,Odata protection) do transnacional!nog iprenosa rpodatalka (trainsnational d!atia filow).27 J>i,tooje rzaist:irt:e jpddiaitaka, odinosno raisipireva o ostvarivanju Ii :ziastri.ti. tzv. pnwa JPrivartm.ostii, IPOseblno Ill odinoru .na ipojedlim.­ca j graoone, predstavdja jedan od najve6ih ii. [laljneposredmjih, ne samo teorij1ski!h, vec ip.re svega, ipralkticrui!h oizarzova sav.remenom praVIU .i iprawioj nauai. U ov.a!kvrn okol!nos•truma, ipostojece iprarv.ne tl.nstituoije - od '2Jak()[lo­dav.nlih do ,suc!Jskiih, .nisu Ill sitanju ida 1odrie korak ,sa rnzvojem itehinolosk.ih moviacija. Zbog rtoga je [leqphodlno da ise ipr.hlilrom ,1:1arz1II1artraJITja pravtIIih ipi­tanja u oolovilllla razvrlljene li!ruformaitri.ake rtehindl�je, a .ru1;roci'fo tpr.i njjho­vom mk:01110daVillom Tegu:!Ji·sainj1U, ipro:nade ii. 1Usipostavi IPrava mera iizmedu mogucnOlsti ostvani.rv.ainja !i zastlirte sloboda J pmva grad0!Illa i ipdtreba drius­tvene rmjedmrl.ce <la {lkoniscenjem sarv.remenlilh elek1tronsk:ilh uiredaja) osif§Ura ostvarenje javnog ilrtteresa.

»Pod ,pnitiskom tehnologije dolazi do �riblizavanja pravosudnih,knjigovodstvenih i admmi!St,ratwnih delatinosti. Obrada infonmacija prisutna je u mnogi,m t,radioionalni,m podr,ucjima jav.no,g rprava, kao i u ok.vir,u rada orgamizaci.ja i orrgana pravosulla i up.rave. Jasno je da pitanja koja se odnose .na obradu 1podataka u nji.ma ne mogu biti resena tradicionalnimi i,zolovan,i,m naciinom :rada ,pravnika - s toga, timski rad st,nucnjaka razlicitih profiila postaje nuzan or,gani­zacijski odgovor«.2s

Imajuci 'll vu.du ,povecanu mogucnosrt zlOUipOtlrelbe kojia .se moze ga­wti .zbog sve ·sire primene koIDJPjute1:1ioovamh ddomnaoiomh ,srl,stema, mno­ge zemlje ,su, narooito razvri.jene, ipriistupiile iprouoaivoojru i danosenjiu od­govaraj1U6ih wkonoda'V'll:iih a!katia, pre svega, zakona ,sa ciljem poseibne i n�osredne »zastirt:e ,podaitaika«, odaiosno, »:pni1Vatm.osti«. GlaVlllli ,r�Log to­me i osnoVllli motii.v ire 1pnfo;·bupa,nje posebnoj zakonodaVIIloj �aitiv.i svo­de 1se na rr1ealdeika,vtmost i neodgovarajucu iplrimenljrivost ipostofeai!h 12akon­.slcih propisa na nov01I1ialsrtale s.ituaaije. U r.arzv.ijen:im zemljaima, isitru.aoirja rtzv . .relaitilVIIle liinfarun:acione irzolovainositi :pojedi!naca, poslednjtlh se ,god!ma bitno promen:itla. Ovo je posledica iizuzebno;g ,raizvoja ikompjuteI1Sike .teh!nologilje 'lllQJ>ste, a naromto isipektakula.m,i rarzvo.j rtehliloLogije Zia. wv. elektronsko tpra-6enije ii inac:Irror ipolll31San.ja ipojedtilnoa.29

27 Vidi - Wolk, Stuart & Luddy, William, »Legal Aspects of Computer Use«, Engelwood Cliffs, NJ, 1986.

21Dragoljub Kavran, »Lews and Regulations on Information Sysrtems -Development and Operation« (Prepared For The Department Of Technical Co­operation For Developmen, United Nations), 1987, ,str. 6.

29 Stevan Lille, »Pravni aspek-ti zastite podataka u automa,tJizovanim s1uz­benim evidencijama«, Nasa Zakonitost, lbr. 5, 1989. str. 621.

17

»(Do nedavno) eleklironsko IJ}racenje i nadzar je uglavnom biloograniceno na audio uredaje ... , sad.a, med.uUm, tehnoloska dosti­gnuca su znacajno prosini.la ovo polje dejstiva - i"lJmedu ostalog, minri.jatiirni odasiljac,i za audio ,pracenje, lagane komakt TV kaimere za video ,pracenje, poboljsane nocne kamere i video uretlaji, kao i narooito veLiki porast brojnih kompjuterski-orijentisanih tehnvka pracenja i nadzora. (Ovi) elekt,ronski urettaj,i mog,u se korisf.iti za pracenje i nadzor kretanja ri postupaka pojedinca, njegove komuni· kacije i emocija . . . npr. psiholoske i IJ}si.hicke reakoije ma odretle­ne okolnosti, is,pitriva.nje poligrafom, analiza naipetosti ,glasa, analiza daha, analiza mo?Jdnih talasa, kao naoiini da se odirede emooionaLna stanja pojedinca .. . «.JO

Ra:zimatrainja ,i rasprave o piit.anjri.ma zasit.ilte '.bianostri i illion.ih ipodatia­ka, IPI'<l,tio je i jed:ain .diubok:i emoaionalnri. rpodkontekst - zellja da se ne dozvo1i ipcmavJjanje s.iruacije iz poslecL'njeg isvetskog !l"i<llta, lkada isu 2)a os­tvanivanje ifasistic.Jcih J :na:e.i,stri.aJcih :pdhliti6lcih ci�jeva stajialle na rasipola:ga­nju raizne 1drimrV1De ti ja'Wle e videncije o 1gradanima u •kojima isu, iirz,medlu os­rtalog, ibi1i sadr.faind. ti ipodaci o ,rasnom rporeklu J IPOlditickom ru!bedetnju -podaai kojti su Illa najnethumamrl,ji mogu.6i nac.iin lbi!li .zloupollnfuljeni 1Pr.oti1V onih o !kojliana su voderui.31

Iz navedenih razloga, smatlrarno da SU se, ikao akadernslci odigovor j,z. azQVIU lk:oj·i iinfonmatriclka tehnologida (Predstia:vlja pravru, U1paredlo isa �v,i!ja­njern i prosi,nivanjem onanija rlz pra'Vlle iiin.fornnartriike, 'Sll:ekli svj ineophodni preduslovii. za sac:Lrz.iineko uobJricavanje jecline savremene, .mter-d!iisciplinamne i dwnamicke pravne ,dtisaijpl:ine, pod tenrta'1:ivlnim naoivam »I'Il.![or.macij,skopravo«32

- koja bi, obogacivanjern positojecih ipravin:ih <lisaiipli:na IIlaljlilovi­j:i!IIl teonijskiim sarz.naaijiima Ii ipraiktionim dostJ,gnucima dz ove ob1alsti, .ne samo u ipotpoulilosti stavtlila iteziiste na prav.ne aspekte pr.iimene imformaiticke tehnolog,ilje ru pnavu , vec dopr.ilnela i ;prevladaivan.ju 111erazurrnevtaillja savre­mtmih rtokova :i dostagD1U6a u pravu.

»Stare iprOMne doktrine ne mogu se jednostcwno IJ)niimeniti na novutehnologiju ... INeophocline su IIlOVe lkoncapdje koje se moraju raz· vijati, uz pa1.ljivo prilagotlavanje starih - novi .putevi .p,rav.nog ,re­zonovanja post�peno se javljaju uiporedo sa rnowm zakonodavstvom i novom ,praksom.«.33

JO »Electronic Surveillance and Civil Liberties«, Congress of the UnitedStates, Office of Technology Assessment, Washington, D.C., (20510) 1985, str. 9-13.

" Tom Riley, »Data Protection Today and Some Trends«, Law/Technology, Vol. 17, No. 1, 1984, str. 9.

l1 Stevan Lille, »lnformaticka tehnologija i pravo«, Privredno ,pravni pri­rucnik, Beograd, ,br. 7, 1989, str. 11.

" Wolk Stuart & Luddy, WJlliam: »Legal Aspects of Computer Use«, Engel­wood emfs, N.J., 1986. str. 6.

18

rKORISCENA I ODABRANA STRUCNA LITERATURA I IZVORI

Allen, Layman - Stipanovic, Radovan: Automatic Generation of a legal Exper;t System From a Normalized Inter­pretation of Legal Rules. Zagreb, Zbornik .pravnog falrul:teta u Zagrebu, br. 6, 1988, str. 7807-843.

Baj.gorJc, N. - Savic A. -Vjestacka mteHgencija i razvoj informacionih sistema. Beograd, Praksa, br. 3, 1989, str. 17-22.

Bing, Jon: Develqp:imig Know.Ledge Baised Legal Systems For PubLic Adm!imistrat-ion. Law /Technology, Vol. 20, No. 1, Washington, D.C., 1987, s,tr. 1-59.

Bing, Jon: Handbook of Legal Information Retrieva!I. Amsterdam-New York­-Oxford, 1984.

Burnham, David: The Rise of The Computer State. New York, 1979.

Russell, B. ,Keeton, R., Landis .. Park, R. -Teaching I.Jaw Wii1th Computers: A Colleotrlion of Essays. BDUCOM !Series, Vol. 2, Boulder, CO, 1979.

Congress of The United States, Office of Technology Assessment. Electronic Surveillance and Ciwl Liberties, Washington, D.C., (20510) 1985.

Crnobrnja, Mihajlo: Bkonomija Ii iinformacije. Zbornik. »Informacija ,kao razvojni res.urs«. M. Crnobrnja redaktor, Beograd, ecliioija, SamoupravJjanje Ii ,treca tehndloska revolucija, MC, 1985, stT. 17-26.

Cvetanovic, Slobodan: Decennja razvoja superkompjutera. Beograd, Praksa, br. 1, 1987. str. 62�6.

Cok, Vida: L'informatique et le droit compare. Zagreb, Zborniik pravnog fakulteta u Zagrebu, br. 6, 1988, str. 765-779.

Flory, A. & Corze, H. -Informatique J.uridique. Paris, 1984.

!US LIBER:IUS LIBER - Metodoloske osnove za izradu informacionog podsistema pravne literature u okviru Pravosudnog informacionog sistema Jugoslavije. Beograd, Pravni falrultet Urriverziteta u Beog�adu, 1987, 1988.

Garcia, D. de Santlis: J.ntroducoa Informatica Juridica. Sao Paolo, 1978.

Garner, Anne: .Overview of Artificial Intelligence Approach To Legall Reasomng. U zbor­niiku »Computing Power and Legal Reasoning« Edited by Charles Walte, West Publishing Co, St. Paul, 1986, str. 247-274.

Grahovac, Vitomir: Neka razmisljanja vezana uz proj_ektiranje Ii ,izgradnju pravnog informacio­nog s,ustava. Zagreb, Nasa zakorutost, hr. 1, 1988, str. 26---43.

19

Grimmer, Klaus: Informationstechnik in Offentlicben Verwaltungen. Basel/Boston/Stuttgart, 1986.

Izvrsno vece Skupstine SR Srbije: Izvestaj o stanju razvoja informacionih sistema drzavnih organa u Repu­blici. Beograd, april 1989.

Kavran, Dragoljub: Laws and Regulations on Information Systems - Development and Ope­rallion (Prepared For The Department Of Technical Cooperation For Deve­lopmen. United Nations), 1987.

Lazovic, A., Ljubisic-Vukanovic, J. Pudar-Pajkovic, V. -Razvoj pravosudnog informacionog sistema Jugoslavije - PRIS. Praks.1, Beograd, br. 9, 1988, str. 2-8.

Loevinger, Lee: »Ju11imetrics - The Next Step Forwru,d«. Minnesota Law Review, No. 5, Vol. 33, 1949, str. 455-493.

Lllic, Stevan: Informaticka tehnologija i pravo. Beograd, Privredno prav.ni prirucnik br. 7, 1989, str. 3-11.

Lilic, Stevan: Data Protection and New Technologies In Public Administration. Zagreb, Zbornik pravnog fakulteta u Zagrebu, br. 6, 1988, str. 793-807.

Lille, Stevan: Pravni- aspekti zastite podataka u automatizovanim sluzben.im eVlidencija­ma. Nasa zakonitost, br. 5, 1989. str. 614-628.

Lilic, Stevan: The Kl10wledge Industries: Expert Systems And Public Administration. International Conference »Knowledge Industries - Levers of Economic and Social Development of the 1990's (Institut informacijskih znanoslli, Zagreb - Department of Information Science, University of Strathclyde, Glasgow), Dubrovnik, May 29 - June 3, 1989.

Markovic, Nikola: Informatika i akituelna drustvena ipitanja. XVII jugoslovensko savetovanje o informacionim sistemima, Beograd, Praksa, br. 6-7, 1988, str. 1-10.

McCarty, Throne: Intelhlgent Legal InformaHon Systems - Problems and Prospects, Rutgers Computer & Technology Law Journal, Volume 9, No. 2, 1983.

Mecanovjc, Ivan: . Razvoj nauke i tehnologije i promiene u pozici.ii univerniteta. Naucno sa­

vetovanje »Univerzitet na pragu XX! stoleca«, Beoivad, Centar za mark­sizam Univerziteta u Beogradu (19-20. decembar 1988).

Melezinek, A., Kornhauser, A., Sturm. L. -Technik und Informationsgesellscbaft (Information, Technology and Society), Referate des 16. internatJionalen Symposiums »Ingenieurpodagogik '87, Darmstatd, 1987.

Milicevic. Dragoljub: Informacija kao osnovni razvojni resurs. Zborn.ik ''.I�orroacija kao _r�oj­ni resurs«. M. Crnobrnja redaktor. Beograd, Edic1Ja SamoupravlJanJe i treca tehnoloska revolucija, MC, 1985, str. 11-16.

Naisbitt, Jolm: Megatrendovi - Deset novih smjerova ·razvoja koji mijenjaju nas zivot. Zagreb, Globus, 1985, str. 131.

Niblett. G.B.F. -f Digital Information and The Privacy Problem. Paris, Organization or

Economic Co-operation and Development, 1971.

Opsti nroiekt: Opsti proiekt informacionog sistema organa uprave opstioe, Beograd, In-stitut »Mihajlo Pupin«, maj 1987.

20

Pecujlic, Miroslav: Metodologija drustvenih nauka. Beograd, Savremena administracija, Dru­go izmenjeno ii dopunjcno izdanje, 1982.

Perenic, Anton: Kriza prava i autonomnost pravnickog poziva. (Savetovanje »Kriza pravnog sistema«, Centar za mark&izam Univerziteta u Beogradu i Pravni fakultet u Beogradu, 18. april 1989).

Perovic, Slobodan: Kriza pravnog sistema Beograd, Pravni zivot, br. 11, 1987, str. 1101-1130.

Plavsak, Nina: Pravni informacioni sustem Vrhovno� suda SR Slovenije. Brioni, Seminar »Kompjuter i ,pravo«, 20-21 april 19!s7.

Predsednistvo SFRJ:

PRIS:

Izvestaj Predsednastva SFRJ o stanju ri problemima unutrasnje i spoljne poUtfre. Maj 1987, Beograd, Biblioteka Slrupstine SFRJ, Kolo XXIV, sves­ka B, 1987.

PRIS - Koncept pravosudnog informacionog sisterna Jugoslavije. Beograd, Savezni sekretarijat za pravosude i organizaciju savezne uprave, Savezni zavod za informatiku i Saveznii sud, 1986.

Reinemann, Heinrich: Organization and information management. Zborniik »New Technologies and Management - Training The Public Service For Information Mana­gement, IIAS, Brussels, 1987, str. 9-28.

Riley, Tom: Data Protection Today and Some Trends, Law/Technology, Vol. 17, No. 1, 1984.

Rosslov, M.M. -Upravlenie, informacija i pravo. Moskva, Misl. 1983.

Skupstina SFRJ: Odluka o strategiji tehnoloskog razvoja SFRJ. Skupstina SFRJ, Beograd, Biblioteka Skupstine SFRJ, April 1987, Kolo XXIV, sveska 7, 1987.

Sturm, Lovro: Pravni aspekti zastite podataka u savremenim informacionim sistemima. Beograd, Anali Pravnog fakulteta u Beogradu, br. 6, 1986, str. 625-665.

Vodinehlc, Vladimir: 0 .kibernetizaciji krimina1istickih vcstacenja u krivicnom ipostupku. Zag­reb, Nasa zakonitost, br. 1, 1988, str. 79-90.

Norbert Wiener: K.ibemetika i drustvo. Beograd, Nolit, 1964.

Wolk, Stuart & Luddy, William: Legal Aspects of Computer Use. Engelwood Cliffs, NJ, 1986.

Zupancic, Bostian: Moznosti za izdelavo ekspertneg sistema v (kaznenem) pr:a�. Nova Gon­ca, Zbornik »Pravni aspekti varstva in uporabe raounalniskih programov in podatkovnil1 baz«, 1988, str. 157-165.

Zarkovic, Dragoje: Da li je moguca privredna reforma? Beograd, Pravni zivot, br. 7-8, 1988, str. 1069-1074.

YUSPI-EM JugoslovenStki stl.stem pravnih informaoija - eksperimentalni model. Lju­bljana Inst,itut za javno upravo Univerze v Ljubljani, (Materijal sa Save­tovanj� na Bledu), Ljubljana, 1972.

21