Povezovanje ustvarjalnosti podjetijPovezovanje ustvarjalnosti podjetij

CIOFORUM, 21. 11. 2014

Andrej Kokol, UNIOR d.d.Andrej Kokol, UNIOR d.d.

Charles Darwin (1809 1882):Charles Darwin (1809-1882): ”It is not the strongest species that survive, nor the most

intelligent but the ones most responsive to change”intelligent, but the ones most responsive to change

Sledimo jasni vizijij j

Vizija Unior d.d.Prepoznavni smo kot napredno mednarodno podjetje v kovinsko predelovalni inPrepoznavni smo kot napredno mednarodno podjetje v kovinsko predelovalni in turistični dejavnosti. Z lastnim inovativnim procesom v sodelovanju s kupci, dobavitelji, s sorodnimi podjetji in raziskovalnimi organizacijami razvijamo, proizvajamo in tržimo rešitve z vse višjo dodano vrednostjo. Naša bruto dodana vrednost na zaposlenega je 34 000 evrov in je vsaj na slovenskem povprečjuvrednost na zaposlenega je 34.000 evrov in je vsaj na slovenskem povprečju industrijskih podjetij. Naša prodaja znaša 183 milijonov evrov. Dosegamo pozitivno ekonomsko dodano vrednost (EVA), zagotavljamo varno naložbo lastnikom z donosnostjo (ROE) vsaj 6,6 odstotka in prihodnost zaposlenim.

Vizija Skupine UniorSmo povezovalni člen v dinamični Skupini, ki izkorišča svoje sinergije in skupajdosega 440 milijonov evrov prodaje, čisto donosnost kapitala (ROE) 7,3 odstotka indosega 440 milijonov evrov prodaje, čisto donosnost kapitala (ROE) 7,3 odstotka inzaposluje 4.216 ljudi.

Z roko v roki

Sledimo jasni viziji

Vizija programa OdkovkiVizija programa OdkovkiDosegamo 72 milijonov evrov prodaje odkovkov, od tega je 13 milijonov evrov vrednosti obdelanih odkovkov Proizvedemo 10 milijonov ojnic Vse večji

Vizija programa Ročno orodjeVizija programa Ročno orodjeSmo globalno prisotni in usmerjeni v izdelke in storitve z vse višjo vrednostjo za kupce, kar nam omogoča doseganje 32 000 evrov dodane vrednosti naodkovkov. Proizvedemo 10 milijonov ojnic. Vse večji

delež prodaje dosegamo izven avtomobilske industrije in smo hkrati vse manj odvisni od največjih kupcev. Bruto dodana vrednost na zaposlenega znaša 33.000 evrov.

doseganje 32.000 evrov dodane vrednosti na zaposlenega. Uspešni smo pri razvoju, proizvodnji in prodaji specialnih orodij (kolesarsko, avtomobilistično, motoristično, VDE DP), kjer dosegamo 30 odstotkov naše realizacije. S programom hladnega kovanja

Vizija programa SinterVizija programa SinterSmo hitro rastoč program, ki je atraktiven za

l j i lič t t k i i

Vizija programa Strojna opremaVizija programa Strojna opremaDosegamo letno realizacijo 20 milijonov evrov in bruto

realiziramo 6 milijonov evrov.

zaposlovanje in različna partnerstva s kupci in dobavitelji v avtomobilski in drugih dejavnostih. V letu 2014 na lokaciji Zreče proizvedemo za 12 milijonov evrov prodaje. Imamo bruto dodano vrednost 38.000 evrov na zaposlenega.

g j jdodano vrednost 48.000 evrov na zaposlenega. Povezani smo v enakovredna in kakovostna strateška partnerstva, kar nam omogoča potrebno stabilnost in nadaljnji razvoj. Smo vodilni na področju globokega vrtanja Prepoznavni smo kot zanesljivo in odgovorno

Vizija programa TurizemVizija programa TurizemDosegamo letno realizacijo 20 milijonov evrov in bruto dodano vrednost 48.000 evrov na zaposlenega. Povezani smo v enakovredna in kakovostna strateška partnerstva kar nam omogoča potrebno stabilnost in nadaljnji razvoj Smo

p g vrtanja. Prepoznavni smo kot zanesljivo in odgovorno inženiring podjetje.

v enakovredna in kakovostna strateška partnerstva, kar nam omogoča potrebno stabilnost in nadaljnji razvoj. Smo vodilni na področju globokega vrtanja. Prepoznavni smo kot zanesljivo in odgovorno inženiring podjetje.

Podjetja v skupini (21)Podjetja v skupini (21)

UNIOR FERLACH GmbH, Avstrija 99,55% (1986)UNIOR INTERNATIONAL Ltd., Velika Britanija 50% (1992)UNIOR KOMERC d.o.o., Makedonija 85% (1992)UNIOR FRANCE S.A.S., Francija 70% (1996)UNIOR HELLAS, S.A., Grčija 50% (1998), , j ( )UNIOR ITALIA S.r.l., Italija 95% (1999)UNIOR ESPANA S.L., Španija 95% (2001)UNIOR DEUTSCHLAND GmbH, Nemčija 100% (2001)RTC KRVAVEC d.d., Cerklje na Gorenjskem, Slo. 98,56% (2004)UNIOR Bionic d.o.o., Zreče, Slovenija 85,04% (2004)UNIDAL d o o Hrvaška 51 00%% (2004)

Pridružena podjetja (12)Pridružena podjetja (12)

UNIOR SINGAPORE Pte Ltd., Singapur 40% (1992)ŠTORE STEEL d.o.o., Štore, Slovenija 29,25% (1999)RHYDCON d o o Šmarje pri Jelšah Slovenija 33 50% (1993)UNIDAL d.o.o., Hrvaška 51,00% % (2004)

UNIOR USA Corporation, ZDA 100% (2005)UNIOR Professional Tools Ltd, Rusija 55% (2005)UNIOR Australia Tool Company Pty Ltd, Avstralija 100% (2005)NINGBO UNIOR FORGING Co. Ltd, Kitajska 50% (2005)UNIOR COMPONENTS a.d., Srbija 92,31% (2005)

RHYDCON d.o.o., Šmarje pri Jelšah, Slovenija 33,50% (1993)RIMSKE TERME d.o.o., Rimske Toplice, Slovenija 12,26% (2004)UNIOR TEPID S.R.L., Romunija 49% (2006)SOLION Ltd., Rusija 20% (2006)UNIOR Teos Alati d.o.o., Srbija 20% (2007)ROBOTEH, d. o. o., Šmarje pri Jelšah, Slovenija 24,97% (2007)

UNIOR BULGARIA Ltd., Bolgarija 58% (2007)UNIOR COFRAMA, sp. z o.o. Poljska 51% (2007)Unior Savjetovanje i trgovina BH d.o.o. 80 % (2011)Rogla Investicije d.o.o. , Slovenija 100 % (2011)UNIOR Hungaria Kft. , Madžarska 70 % (2012)

SINTER a.d. , Užice, Srbija 24,99% (2010)UNIOR FORMINGTOOLS d.o.o., Srbija 49% (2009)RC SIMIT d.o.o., Kidričevo, Slovenija 20% (2011)UNIOR Tehna d.o.o., Bosna in Hercegovina 25 % (2011)

V poslovanje uvedeni in certificirani sistemi

Prvi certifikat sistema vodenja kakovosti po zahtevah ISO 9001 v Uniorju za program Ročno orodje leta 1994Sistem vodenja kakovosti po zahtevah ISO 9001 za UNIOR d.d. leta 1999Sistem ravnanja z okoljem po zahtevah ISO 14001 za UNIOR d.d.leta 2004leta 2004

Sistemi vodenja kakovosti po zahtevah avtomobilske industrije:QS 9000 na programu Odkovki leta 2000 (nadomeščen z ISO/TS 16949)VDA 6.1 na programu Odkovki leta 2003 (nadomeščen z ISO/TS 16949) ISO/TS 16949 na programu Odkovki in programu Sinter leta 2005VDA 6.4 na programu Strojna oprema leta 2005

POTRDILA O USTREZNOSTI PROIZVODOV IN STORITEVPotrdilo ustreznosti za ročno orodje DIN EN 60900 (VDE), GOST PCT.

v Oznaka o skladnosti za stroje CE.v Oznaka o skladnosti za stroje CE. Potrdilo o uvedenem sistemu po zahtevah HACCP.

Prepričujemo s sinergijo štirih programov

40,9 %2013:2013:Prodaja: 166 mio EURZaposleni: 2122

Program Ročno Program Ročno orodjeorodje

Program Odkovki Program Strojna Program Strojna opremaoprema

Program TurizemProgram Turizem

Prodaja: 87,0 mio Zaposleni: 932

Prodaja: 31,1 mioZaposleni: 384

Prodaja: 27,1 mio Zaposleni: 176

Prodaja: 16,8 mioZaposleni: 405

53,7 %53,7 % 19,2 %19,2 % 16,7 %16,7 % 10,4 %10,4 %

apos e 93 Zaposleni: 384 Zaposleni: 176 Zaposleni: 405

Struktura prodaje proizvodnih programov: 93% IZVOZ7% DOMAČI TRG7% DOMAČI TRG

Program Odkovki

S programom Odkovki se Unior uvršča med pomembne dobavitelje avtomobilskih delov najuglednejših evropskih avtomobilskih proizvajalcev.

53,7%Prodaja: 87,0 mio €Zaposleni: 932j g j p p j

utopno kovanje jekla utopno kovanje jekla 90%90%strojna obdelava odkovkovstrojna obdelava odkovkov 10%10%

Zaposleni: 932

strojna obdelava odkovkov strojna obdelava odkovkov 10%10%

Glavni proizvodi programa Odkovki

ojnice za motorje osebnih vozilodkovki za ohišja & dele krmilnega mehanizmaodkovki za lastno proizvodnjo ročnega orodjarazni odkovki za potrebe avtomobilske industrijeobdelava vseh vrst odkovkov za potrebe avtomobilske pindustrije in drugih odjemalcev

Reference programa Odkovki

Kupci naših proizvodovKupci naših proizvodov so ugledna podjetja avtomobilske industrije:

Glavni proizvodi programa Sinter

• Glavni proizvodi programa Sinter:d li l kih h i b il• deli volanskih mehanizmov za osebna vozila

• deli za okovja pri stavbnem pohištvu • drsniki, rotorji in ohišja za oljne črpalke • samomazalni drsni ležaji in puše • mehkomagnetni statorji in rotorji za električne motorje • zobniki, verižni zobniki, jermenice, ojnice in prirobnice

Reference programa Sinter

Kupci naših proizvodovKupci naših proizvodov so ugledna podjetja:

Program Ročno orodje

Unior je širom sveta sinonim za zanesljivo, kakovostno in funkcionalno premišljeno ročno orodje. Zaradi zdaj že tradicionalne kakovosti je znamka ročnega orodja Unior priljubljena tako med poklicnimi kot med ljubiteljskimi

19,2 %Prodaja: 31,1 mio €Z l i 384ročnega orodja Unior priljubljena tako med poklicnimi kot med ljubiteljskimi

mojstri.

Bogata tradicija tradicija orodnega kovaštva, upoštevanje novih tehnoloških tehnoloških

Zaposleni: 384

g jj g jdognanjdognanj in vrhunski materiali, kot je krom vanadijevo jeklokrom vanadijevo jeklo, zagotavljajo dolgo življenjsko dobo orodij UNIOR.

Program Ročno orodje

Izdelava ročnega orodja poteka večinoma v matičnem obratu v Zrečah, nekaj pa v ostalih treh proizvodnih obratih: Vitanju, Lenartu in Starem trgu.

Ime podjetja “UNIORUNIOR”” je osnova za ime naše blagovne znamke:UNIUNIverzalna ORORodjaj

Izvoz ročnega orodja predstavlja 84 % prihodkov tega programa. Orodje izvažamo v več kot 90 držav po celem svetu Blagovna znamka Unior jeOrodje izvažamo v več kot 90 držav po celem svetu. Blagovna znamka Unior jezaščitena v več kot 90 državah na vseh petih celinah.

Program Ročno orodje-glavni proizvodi

fiksni in nastavljivi ključiklešče

škarjeizvijači in vijačni nastavki

elektronske kleščeorodje za delo pod napetostjovodovodno inštalacijski programvarilne klešče in stege

kladiva, snemalcimerilno orodjekovinska embalaža (vozički, kasete omare )varilne klešče in stege kasete, omare,..)

Program Ročno orodje-prodajna mreža

Za trženje ročnega orodja skrbi razvejana distribucijska mreža 19- ih podjetij, vkateri so še posebej pomembna Uniorjeva lastna podjetja v naslednjih državah:

Unior Unior AustraliaAustralia ToolToolCompanyCompany P/LP/L

DeutschlandDeutschland GmbHGmbH, Nemčija, Nemčija

U i P f i lU i P f i l T lT l LtdLtd

p j p j p j j j

UNIOR UNIOR TehnaTehnad.o.o., Bosna in d.o.o., Bosna in Hercegovina Hercegovina

Unior Unior ProduktionsProduktions--undund HandelsHandels––GmbHGmbH, Avstrija, Avstrija

Unior France S.A.S., Unior France S.A.S., FrancijaFrancija

Unior Professional Unior Professional ToolsTools LtdLtd,,Ruska federacijaRuska federacija

Unior Unior SingaporeSingapore PtePte. . LtdLtdjj

Unior Unior HellasHellas S.A.,S.A.,GrčijaGrčija

Unior Italia S p AUnior Italia S p A

Unior Unior EspanaEspana S.L., ŠpanijaS.L., Španija

UniorUnior InternationalInternational LtdLtdUnior Italia S.p.A.Unior Italia S.p.A.

Unior Unior KomercKomerc d.o.o.,d.o.o.,MakedonijaMakedonija

Unior Unior InternationalInternational LtdLtd., ., Velika BritanijaVelika Britanija

Unior Usa Unior Usa CorporationCorporation, ZDA, ZDA

Unior Unior TepidTepid, S.R.L., Romunija, S.R.L., Romunija

Unior Unior TeosTeos AlatiAlati d.o.o., Srbijad.o.o., Srbija

Unior Unior BulgariaBulgaria LtdLtd., Bolgarija., Bolgarija

Unior Coframa, sp. z o.o., Poljska Unior Coframa, sp. z o.o., Poljska

Unior Unior TehnaTehna d.o.o., BiHd.o.o., BiH Unior Unior HungariaHungaria KftKft., Madžarska., Madžarska

Program Strojna oprema

Z razvojem in izdelavo CNC obdelovalnih strojev za serijsko obdelavo odlitkov (Al, Cu, GG, GGG) ali odkovkov nudimo našemu

16,7 %Prodaja: 27,1 mio €( , , , )

kupcu :j ,

Zaposleni: 176

sodobno tehnologijo obdelavg jizvirni koncept gradnje stroja

Program Strojna oprema

Proizvodni program obsega:

fleksibilne obdelovalne celice FPZ 250fleksibilne stroje z vrtljivo mizostandardne in namenske stroje za globoko vrtanjeffleksibilne stroje za obdelavo koncevpredelave – razširitve

Reference programa Strojna oprema

Naši kupci so ugledna imena partnerjevavtomobilske industrije:

Program Turizem

10,4%P d j 16 8 i €

Program TURIZEM se z edinstveno lokacijo ROGLE,

Prodaja: 16,8 mio €Zaposleni: 405

g j ,TERM ZREČE in KRVAVCEM uvršča v sam vrhslovenske turistične ponudbe.

Odmaknjena od vrveža vsakdana, na nadmorski višini 1.517 metrov, vabi ROGLA,klimatsko zdravilišče, olimpijski in smučarski center., p j

Odlično urejena smučišča na skupni površini 80 hektarjev nudijo 100 dni snežnegarancije, z umetnim zasneževanjem pa je podprto 90% smučišč. Smučarjem je

lj 13 (2 d ž i i i 11 l č i ) ki l hk lj j d 14 500na voljo 13 naprav (2 sedežnici in 11 vlečnic), ki lahko na uro prepeljejo do 14.500smučarjev.

Lepoti in zdravilnosti narave smo na Rogli dodali niz namestitvenih objektov z 240p g jležišči v Hotelu Planja in 300 ležišči v depandansah in bungalovih ter rekreacijskihobjektov: bazeni, savne, wellness center, športna dvorana, nogometni stadion zatletsko stezo, tenis igrišča,…

V objemu zelenega Pohorja, na nadmorski višini 395 m,so se razvile TERME ZREČE, sodobno zdravilišče, ki nudi obilo možnosti za zdravilen, aktiven in sproščujoč oddih.

Bazeni s skupno površino 1.600m2 s temperaturo vode od 27° do 34°Cin Savna vas nudijo obiskovalcem čudoviti ritem sprostitvein Savna vas nudijo obiskovalcem čudoviti ritem sprostitve, dobrega počutja in bogato izbiro vodnih doživetij.

Namestitev gostov nudimo na 180 ležiščih v Hotelu Dobrava in 160 ležiščih v Vilah Terme.

Zimska ponudba se prepleta z rekreacijskim turističnim centrom Krvavec, kjer je 26 kilometrov odlično urejenih in , j j jrazgibanih smučarskih prog na nadmorski višini od 1450 do 1971 metrov, primernih tudi za rekreativce in tekmovalce.

Skupni RR projekti

Open innovation,Connect and develop,Collaborative R&D,Integrative R&D,Common (R&D) projects,Sharing knowledge, skills etc.,(open) Innovation management.

Skupni RR projekti

Kdaj in zakaj partnerstva? Naše izkušnje:

1.) Zavedanje, da skoraj nihče ne more razviti karkoli sam,2 ) Zaupanje2.) Zaupanje,3.) Odprtost organizacij,4.) Podobni poslovni interesi in cilji,5.) Deljenje razpoložljivosti osebja, specifičnih izkušenj, znanj in vednosti,6.) Ni večjih odstopanj in težav pri razumevanju in sorazmernem deljenju PIL,7.) Sofinanciranje projektov,7.) Sofinanciranje projektov,8.) Težave v času trajanja projekta? Kako jih lahko rešujemo, ko pride do njih? Jih lahko napovemo?,9.) Aktivna vloga vseh partnerjev,10 ) Z išt10.) Zavezništva

Zakaj odpreti organizacijsko kulturo?

• Niti vodilna multinacionalna podjetja nimajo zadostno število raziskovalcev, da bi lahko imela monopol nad znanjem in , p justvarjalnostjo, čeprav imajo neprimerno več virov.

• Preveč je univerz, raziskovalnih centrov, izobraženih, razgledanih in ustvarjalnih posameznikov za katerokoli podjetje da bi lahko biloustvarjalnih posameznikov za katerokoli podjetje, da bi lahko bilo navzven zaprto, torej se ne more zanesti zgolj nase. Hitrost in spremembe so prav tako velike.

• Nobena ideja ne postane inovacija zgolj tako, da jo imamo odloženo v „predalu“, na mizi ali polici.

• Ljudi ki razmišljajo o spremembah celo o enakih kot mi v enakem• Ljudi, ki razmišljajo o spremembah, celo o enakih kot mi v enakem času, je mnogo.

• Znanje je razlito po celem svetu, uporabno znanje ni več zbrano na nekaj mestih.

Zakaj odpreti organizacijsko kulturo?

• Vrednost ideje ali tehnologije je prej odvisna od poslovnega modela kot pa obratno, saj ona odloča (1) kateri problemi kupcev so zaznani p , j ( ) p pin rešeni, (2) katere notranje in zunanje ideje so preiskane za zaznavanje in reševanje problemov in (3) kakšen delež koristi bo kdo pridobil. V to je vključen tudi PIL.

• Trend, ki se kaže v zadnjih letih: mnoga najboljša podjetja so odvrgla inoviranje na osnovi monopola znanja (in se zanašala na boljše časa za ideje, ki čakajo „na zalogi“) ter se usmerila k uporabi j j j g ) ptehnologij idr., ki so jih razvili drugi, skrbno preučujejo akademske raziskave ter investirajo v njih in nova podjetja tvegan kapital.

• Ne gre več zgolj za denar ampak za medstrokovno ocenjevanje kaj• Ne gre več zgolj za denar, ampak za medstrokovno ocenjevanje, kaj si lahko obetajo od finančnega tveganja in od previdno izbranega sodelovanja, ko se aktivira znanje, ki manjka posamezniku ali podjetju, ki je prišlo na idejo. Predvsem zato, da bi se prenehalo z zapravljanjem idej in kapitala.

Zakaj odpreti organizacijsko kulturo?

Principi zaprtega inoviranja Principi odprtega inoviranjaPrincipi zaprtega inoviranja Principi odprtega inoviranja

Pri nas delajo najpametnejši in najboljši strokovnjaki.

Pri nas ne delajo najpametnejši strokovnjaki. Vesčas jih moramo odkrivati znotraj in zunaj podjetja.

Da bi imeli korist od RR moramo ideje sami Z nanji RR je lahko elo koristen Notranji RRDa bi imeli korist od RR moramo ideje sami ustvariti, razviti in tržiti.

Zunanji RR je lahko zelo koristen. Notranji RR potrebujemo, da nam omogoči del te koristi.

Če sami odkrijemo novost, bomo z njo prvi na tržišču.

Ne moremo se izogniti temu, da bomo morali bitiizvirni povsod, da bi imeli koristi od novosti.p

Podjetje, ki bo prvo na tržišču bo zmagovalec. Ustvariti boljši poslovni model je bolje kot priti prvi na tržišče.

Če ustvarimo največ in najboljše ideje v naši Če bomo uporabili notranje in zunanje ideje na panogi, bomo zmagovalci. najboljši način, bomo zmagali.

Nadzor nad PIL izvajamo zaradi tega, da ne bi naši tekmeci imeli koristi od njih.

Koristi moramo imeti od drugih, ki bodo uporabljali naše PIL. Prav tako jih moramo kupovati od drugih ko bo to delalo naš poslovnikupovati od drugih, ko bo to delalo naš poslovni model naprednejši.

Izhodišča za razmislek o spremembah

•vse je med seboj povezano,•nezanesljivost je novo normalno stanje,•kompleksnost narašča,•globalno tržišče,•hitrost sprememb narašča,•viri postajajo vse bolj redki,•porušite trdna prepričanja in razmišljajte »out of the box«,

Področja največjih izzivov 21. stoletja

Naslavljajo človeško populacijo, ki je gonilnik b i j b d 7 10 ilij dsprememb in je bo med 7-10 milijard:

•Proizvodnja hrane,K flikti i t i•Konflikti in terorizem,

•Vodni viri,•Dobava in shranjevanje energije,•Zdravje,•Biotska raznovrstnost,•Okolje in klimatske spremembe,•Minerali.

Področja največjih izzivov 21. stoletja

• Globalna ekonomija se ekstremno spreminja: v letu 2000 sta ZDA in Evropa prispevali 42 % svetovnega2000 sta ZDA in Evropa prispevali 42 % svetovnega BDP, v 2014 malo manj kot 32 %. V letu 2000 je bil BDP Evrope 2,5 krat večje od Kitajskega, v 2014 je Kitajski čjivečji.

• Prosta mobilnost proizvodov, talenta in znanja –Evropa pred izzivom celotnega sveta:p p g

• Dolga in ponosna zgodovina znanosti, kulture in umetnosti,Le nekaj naravnih bogastev• Le nekaj naravnih bogastev,

• Žrtev bega možganov,• Prestavitev proizvodnje in raziskav,Prestavitev proizvodnje in raziskav,• Naša produktivnost, učinkovitost in konkurenčnost se

zmanjšujejo,

Področja največjih izzivov 21. stoletja

• Jalove razprave o dobrem počutju, k j i ki d bi d l ih h ipokojninski dobi, delovnih urah in

priseljencih,• EU 20 100 % več vlaga v izobrazbo v• EU 20 -100 % več vlaga v izobrazbo v

primerjavi s preostalim svetom.• Investicije v RR nižje kot v ZDA Japonski in• Investicije v RR nižje kot v ZDA, Japonski in

Koreji,• Investicije v RR imajo vpliv znanosti.Investicije v RR imajo vpliv znanosti.• EU podjetja so v primerjavi s podjetji iz ZDA,

Kitajske, Japonske in Južne Koreje j , p jpodhranjena v smislu investiranja v RR,

• Je družbena odgovornost (ISO 26000) odgovor za prihodnost, če to ni neoliberalni kapitalizem?

Področja največjih izzivov 21. stoletja

V Evropi je skoraj 21 milijonov podjetij. Od tega je 99,8 % MSP Približno 50 % BDP prispevajo velika 25 % srednjaMSP. Približno 50 % BDP prispevajo velika, 25 % srednja in 25 % majhna podjetja.Največ k BDP prispevajo naslednje panoge: • 25% proizvodnja, • 20 % distributerska trgovina,

10 % nanst ene in tehnične deja nosti• 10 % znanstvene in tehnične dejavnosti, • 10 % gradbeništvo, • 9 % IKT,9 % IKT, • 8 % logistika in skladiščenje, • 7% administrativne in podporne storitve, • 5 % dejavnosti povezane z nepremičninami, • 5 % mreža za dobavo energije.

Nekaj generacij dejavnosti R&R

1. generacija (po l. 1950): intuitivnost, prepuščeni sami sebi z določenim proračunom za nekaj let naprej. Nezaupljivost med RR indoločenim proračunom za nekaj let naprej. Nezaupljivost med RR in vodstvom podjetja ter tipično ozko gledanje zgolj na tehnično-tehnološko inoviranje.

2 generacija (pozna 1960): neusahljivi viri za RR so izčrpani prehod iz2. generacija (pozna 1960): neusahljivi viri za RR so izčrpani, prehod iz intuitivnega k namenskemu vodenju. Že strateški elementi vodenja (projektno vodenje) in boljša komunikacija med RR in vodstvi podjetij, so soodgovorni in vsi vključeni v ocenjevanje razmerjapodjetij, so soodgovorni in vsi vključeni v ocenjevanje razmerja korist/stroški za RR projekte. Prvi kazalniki uspešnosti: neto sedanja vrednost in ROI. Prvi razkoraki med RR in tržniki.

3 generacija (po l 1980): pri svojem delovanju išče portfelj dejavnosti3. generacija (po l. 1980): pri svojem delovanju išče portfelj dejavnosti (v poslovnih enotah, divizijah in v celotnem podjetju), vzajemno zaupanje med RR in poslovodstvom vodi k celovitejšem obravnavanju RR procesov – izogibanje nezanesljivostim, torej RR ob a a a ju p oceso og ba je e a es j ost , to ejni več izolirana dejavnost. Skladi za kratko-, srednje- in dolgoročno obdobje so fleksibilni. Uporaba ciljnega vodenja kot orodja managementa RR (in drugih)g ( g )

Nekaj generacij dejavnosti R&R

4. generacija (po 1990): prehod h kombiniranju ključnih elementov zlitja (znanstvene discipline, ki so med seboj ločene, a se med seboj d l j j j ) i “ ki j ” i i j (di t išlj jdopolnjujejo) in “prekinjenega” inoviranja (divergentno razmišljanje o proizvodih, tržiščih itn.) v metodo vodenja. Ker je 4. generacija RR nad dometom tradicionalne RR prakse, ustvarjanje pogojev za njeno izvedbo zahteva nekatere značilne spremembe v vsem PS. Spremembe zajemajo

d i ij k t kt t j dd lk d i ij kihod organizacijske strukture znotraj oddelkov do organizacijskih procesov.

X generacija (po 2005): ustvarjalno sodelovanje v mrežah poudarjenX. generacija (po 2005): ustvarjalno sodelovanje v mrežah, poudarjen projektni management, soodvisnost med vsemi (primer Brainport), sodelovanje med vlado, raziskovalnimi organizacijami in podjetji

Projektni management

RR projekti:

FOKKS (razpis RIP 09, partnerja Hidria Rotomatika + UNIOR, od 2009 do 2011, upravičeni stroški 6,5 mio EUR, višina sofinanciranja 2,6 mio EUR rezultat: 12 inovacij)mio EUR, rezultat: 12 inovacij)

REDIKOMP(razpis e-vsebine 2009, partnerji Palsit + UL EF + Talum + MLM + ( p p jUNIOR, od 2009 do 2010, upravičeni stroški 600.000 EUR, višina sofinanciranja 266.000 EUR, rezultat: delujoč prototip)

RC SIMITRC SIMIT (razpis RCSG 2010, partnerji 6 velikih in 8 malih podjetij, od 2011 do 2019, upravičeni stroški 32 mio EUR, višina sofinanciranja 16,7 mio EUR, pričakovani rezultati: 21 patentov/modelov/blagovnih znamk, 21 spin-off podjetij

CENTER ZA VRHUNSKI ŠPORT(razpis KROP 2011 partnerji: 8 raziskovalcev 2 MR 4 zaposleni(razpis KROP 2011, partnerji: 8 raziskovalcev, 2 MR, 4 zaposleni, od 2011 do 2014, upravičeni stroški 522.000 EUR, višina sofinanciranja 241.000 EUR, pričakovani rezultati: 5 inovacij,

Projektni management

RR projekti:

METAL KNOWLEDGE NETWORK(razpis čezmejno sodelovanje SLO-AT, partnerji: FHB+BFI+UM FERI+Talum+MLM+UNIOR, od 2011 do 2013, upravičeni stroški: 727 000 EUR višina sofinanciranja 656 000 predviden rezultat:727.000 EUR, višina sofinanciranja 656.000, predviden rezultat: prototip platforme za e-učenje).

KOOP FLEX AUTOMATIONENERGETSKA UČINKOVITOSTARRS