SPNI. televizo^
Hodnosti * J j adran sežana
L J U B L J A N A , SOBOTA, 12. J A N U A R J A 1991 LETO XXXIII
• ŠT. 9 • C E N A 10 DINARJEV
3,30 DEM, 23 ATS, 2,80 CHF, 2460 ITL
Danes v prilogi: Vroči ostanki hladne vojne - Slovenski denar -
Slovenija brez vojske? - Ali se lahko Albanci združijo? I 1 — 1
—
TEMA DNEVA
Vlada na čistini Vsi tisti poslanci, ki so nemara le
pričakovali, da bo predsednik
Peterle že na včerajšnjem skupščinskem zasedanju v Markovičc-vem
stilu iz žepa potegnil primerek bodočega slovenskega denarja in jim
pomahal z njim. so bili bridko razočarani. Prvi mož sloven-ske
vlade je le sveto zatrdil, da že imajo v predalu zakone, ki
omogočajo takojšnjo ustanovitev samostojne emisijske banke, ki bo
postopoma uvedla tudi lastno vr.lutol in to izključno prek
transakcij s tujimi plačilnimi sredstvi.
Pa nc le. da ni bilo nobenega denarja v roki, nobenih novih
zakonov na mizah in nobenih obvestil o tem, kaj konkretno bo že
jutri obrnjeno na glavo. Prostodušno priznanje premiera, da vlade
srbska monetarna tatvina sploh ni presenetila, ni mogla ostati brez
upravičenih očitkov! Zakaj vlada, če je bila. kot zdaj pravi, žc
tako daljnovidna, slovenskega prebivalstva in gospodarstva pred
njim ni tudi ustrezno zavarovala? Poleg tega pa so tudi spomini na
omaho-vanje vlade pri pripravljanju na lastni monetarni sistem v
drugi polovici lanskega leta še tako sveži, da tudi to, da seje
obotavljala zaradi lastne politične neodločnosti glede odnosov do
Jugoslavije, še ni utonilo v pozabo.
Za to, da se je včerajšnje zasedanje veliko bolj obrnilo v
kritiko slovenske vlade kot pa srbskega ropanja, pa obstajajo tudi
razlogi zunaj slovenskega političnega prostora. Tempo dogajanj jc
pač nor: v ponedeljek izbruh monetarnega škandala, v sredo ukaz
Jovičc-vega predsedstva o razorožitvi vseh nearmadnih enot, že
naslednji dan pa iz istega zveznega telesa znenada šokantno
pomirljive napovedi o skorajšnjih pogajanjih. Sistem vročc-hladno
mora vzbu-diti nezaupanje.
Paralelna slovenska valuta s svojim ekonomskim in simboličnim
pomenom pa je tako rekoč le že skoraj v naših rokah. Zdaj gre res
le še za vprašanje dni. MJJA REPOVZ
Štirje sklepi na poti v samostojno Slovenijo
Slovenska skupščina podprla memorandum slovenske vlade -
Republika prevzema sistem prometnih davkov in carin - Podrobni
ukrepi na finančnem področju LJUBLJANA, 11. januarja - Slovenski
parlament, ki se je danes sestal na izredni skupni seji vseh treh
zborov, je proti večeru s šti-rimi sklepi končal razpravo o edini
točki dnevnega reda, o ukrepih Slovenije za urejanje gospodarskih
odnosov v Jugoslaviji po nedav-nem vdoru Srbije v monetarni
sistem.
Parlament je podprl memo-randum, ki ga je slovenska vlada
poslala zvezni. V sklepu pa je naložil vladi, da že za sejo, ki bo
23. januarja, pripravi oceno raz-mer po plebiscitu in predlog
na-daljnjih aktivnosti. V tretjem sklepu je odločeno, da Slovenija
prevzema sistem prometnih dav-kov, carin in carinskih dajatev in da
bo za minimalno delovanje zveznih upravnih organov in JLA
vplačevala natančno dolo-čene in ovrednotene naloge, o katerih bo
odločila skupščina.
Četrti sklep je obsežnejši;
AH, TISTI NJEGOV N A S M E H . . .
m §@m®
Karikatura: Franco Juri
v osmih točkah je zajeto tudi ve-liko predlogov, ki so jih v
raz-pravi ponudili poslanci. Sloven-ska vlada mora na podlagi
amandmajev k slovenski ustavi
cev izrečenih več kritik in še več zahtev, da bi morala biti
kon-kretnejša, jasnejša in da vsaj pred poslanci ne bi smela
skriva-ti nekaterih nameravanih potez, če jih že mora pred širšo
javnost-jo. Sicer pa je razprava izzvenela v skoraj soglasno
zahtevo, da se je treba čimprej odreči dinarju kot še zakonitemu
plačilnemu
Vladna politika samostojne Slovenije Predsednik republiškega
izvršnega sveta Lojze Peterle je na zase-
danju slovenske skupščine med drugim dejal: • Z Narodno banko
Slovenije je vlada že začela uveljavljati denarno politiko, s
katero bo nevtralizirala negativne posledice srbskega vdora. Ta
politika ima en sam cilj: trdnost valute, se pravi navezavo valute
na trdno valuto in vztrajanje pri sprejetem razmerju. •
Pripravljena je zakonodaja, ki omogoča takojšnjo ustanovitev
slovenske centralne banke. • Svojo valuto nameravamo uvajati
postopno in izključno s tran-sakcijami s tujino ali s tujimi
valutami. • Za uveljavljanje trdnega gospodarskega sistema je
potrebno pri-bližno 30-odstotno znižanje stroškov na enoto
proizvoda, torej tudi tolikšno znižanje kupne moči v tujini in
življenjske ravni. • Monetarno reformo bo spremljala davčna
politika s prerazdeli-tvijo davčnih bremen, neuravnovešenim
proračunom ob omejeva-nju javne porabe ter prizadevanju za
koncesijsko financiranje infra-strukture ter prevzem dolgov
infrastrukturnih dejavnosti in banč-nega sistema. • Primerna je le
politika izvozne ekspanzije, zgrešena pa politika substitucije
uvoza. Zaščita domačega gospodarstva bo predvsem stvar tečajne in
manj carinske politike. • Dejavnost vlade je naravnana socialno,
vlada pa pripravlja soci-alni program. • V celoti bomo sami urejali
in financirali pravice borcev, voja-ških invalidov in družin padlih
borcev.
Govor objavljamo na 3. strani
Prepoved za slovenske poplebiscitne postopke Ustavno sodišče
Jugoslavije prepovedalo uresničevanje dokumentov, sprejetih na
podlagi zakona o plebiscitu BEOGRAD. 11. januarja (Tanjug) -
Ustavno sodišče Jugoslavije je izdalo začasen odlok o preprečitvi
uresničevanja posameznih dokumentov in postopkov, ki izvirajo iz 4.
in 10. člena zakona Republike Slovenije o plebiscitu, po katerih
naj bi republiški organi prevzeli z ustavo SFRJ določene pravice in
dolžnosti federacije ali bi se enostransko spremenila državna meja
ali meje med republi-kami. Tako so sklenili na seji, ki je bila 26.
decembra 1990 in 8. januarja 1991.
Zahtevo za oceno ustavnosti omenjenega zakona in predlog za
izdajo začasnega ukaza, ki naj velja do konca sodnega postopka, je
ob koncu minulega leta vložil zvezni zbor skupščine SFRJ. Kot vemo,
sodišče ni upoštevalo stališča, da je treba zaustaviti »vse
postopke« v zvezi s plebiscitom, saj bi to po-menilo tudi prepoved
izvedbe ple-biscita in odločanje na podlagi domnev o njegovem
izidu, kar pa po mnenju sodišča ni sprejemljivo.
S 4. členom zakona o plebiscitu se skupščina Slovenije zavezuje,
da bo v šestih mesecih od razglasitve odloka o plebiscitu sprejela
»ustav-ne in druge dokumente ter ukrepe, ki so potrebni, da bi
lahko Republi-ka Slovenija prevzela uresničevanje suverenih pravic,
ki jih je prenesla na organe SFRJ, ter začela pogaja-nja z drugimi
republikami v SFRJ
o pravni dediščini SFRJ in prihod-nji ureditvi medsebojnih
odnosov, o načelih mednarodnega prava, vštevši ponudbo konfederalne
po-godbe.
Z 10. členom zakona o plebiscitu pa je določeno, da bo skupščina
Slovenije, če se bodo na plebiscitu ljudje izrekli »za«
samostojnost in neodvisnost republike, »sprejela delovni program za
uresničitev od-loka o plebiscitu«.
Čeprav v Sloveniji še niso izdali posameznih aktov oziroma
sprožili postopkov, ki bi imeli zaradi ome-njenih dveh členov
zakona trajne škodljive posledice, so z začasnim ukrepom v resnici
prehiteli sprejet-je tistih ukrepov, s katerimi bi re-publiški
organi na podlagi zakona prevzeli pravice in dolžnosti federa-cjje
ali enostransko spremenili dr-žavno oziroma republiške meje.
ZIS zavrača slovenski memorandum Vlada sodi, da gre za kršitev
zveznih predpisov in bo zah-tevala razveljavitev odločitev
BEOGRAD, 11. januarja (Ta-njug) — Zvezni izvršni svet jc sino-či
proučil memorandum slovenske vlade o sprejetju ukrepov, s kateri-mi
naj bi slovensko gospodarstvo zavarovali pred posledicami vdora
Srbije v denarni sistem države.
Kot smo izvedeli, bo ZIS v od-govoru slovenski vladi vztrajal
pri tem, da republike ne sprejemajo posebnih ukrepov, ki naj bi
bili od-govor na zakon in sklepe srbske skupščine. Zvezna vlada bo
na-mreč zahtevala razveljavitev teh predpisov.
Zvezni izvršni svet je ob memo-randumu slovenske vlade
upošte-val ista merila kot ob nedavnih od-ločitvah Srbije. Namen
Slovenije, da bo v celoti prevzela sistem pro-metnega davka, v
zvezni proračun pa vplačevala le kotizacijo, ki bo zagotavljala
minimalno delovanje zvezne uprave in JLA, je ZIS oce-nil kot
nesprejemljivo in grobo kr-šitev zveznih predpisov. To velja tudi
za druge enostranske odloke, ki jih vsebuje memorandum slo-venske
vlade.
pripravljati novo republiško za-konodajo in ukrepati sproti, v
obeh primerih po načelih tržno zasnovanega gospodarskega si-stema
in politike socialne varno-sti. Izdelati mora tudi učinkovit
protiinflacijski program. Prav ta-ko predlog za razmejitev
finanč-nih sredstev in drugega premo-ženja ter zunanjih in
notranjih dolgov v Jugoslaviji, torej pred-log čistih računov v
Jugoslaviji. Vlada mora pripraviti tudi zako-ne, ki bodo udejanili
drugi sklep (prometni davki, carinska zako-nodaja, financiranje
zveznih or-ganov in JLA), nevtralizirati učinke inflacijskega
udara,ki ga bo povzročil vdor Srbije v mone-tarni sistem, in
zavarovati prebi-valstvo in gospodarstvo Sloveni-je pred
hiperinflacijo. Do 23. ja-nuarja mora biti pripravljen tudi zakon o
Narodni banki Sloveni-je, čimprej pa tudi podlage za nadaljnje
sodelovanje v zveznih organih in institucijah federacije, za možne
dogovore o sporazum-ni razdružitvi s SFRJ in ukrepi za vključitev
Slovenije v OZN. In še zadnje: Slovenija ne bo sprejela, niti
spoštovala nobene-ga ukaza predsedstva SFRJ, če bo ta sprejet s
preglasovanjem in ne s soglasjem vseh.
Sicer pa se je delovni dan v parlamentu začel že zelo zgo-daj.
Ob osmih zjutraj so se sesta-li s predsednikom vlade Lojze-tom
Peterletom vodje poslanskih klubov in vodstvo skupščine. Se-stanek
je bil zaprt za javnost. Skupna seja se je začela dobro uro
kasneje, in sicer z govorom Lojzeta Peterleta, po prekinitvi - za
sestanke poslanskih klubov, pa se je nadaljevala z razpravo o
memorandumu, o govoru predsednika vlade in o sklepih, ki jih je ta
ponudila v sprejem poslancem. V šestih urah je bilo slišati
marsikaj, v skupščini že iz-rečenega (zlasti ob pripravah na
plebiscit) pa tudi veliko novih predlogov in zahtev za odločnej-še
ukrepe vlade je bilo izrečenih. Prav tej je bilo skoraj iz vseh
parlamentarnih klubov poslan-
sredstvu v Sloveniji in urediti položaj Narodne banke Sloveni-je
tako, da ji bo omogočena tudi emisija denarja. V prehodnem obdobju,
so predlagali poslanci, naj bi bilo zakonito plačilno sredstvo
bodisi tuje valute bodisi paralelno »plačilno sredstvo« (denimo
»boni). Več na 3. strani.
JANA TAŠKAR i
PRED TEŽAVNIMI NALOGAMI - Lojze Peterle v republiškem parlamentu
(Foto: Srdan Zivulovič)
Cuellarjeva popotnica Generalni sekretar OZN je pred zadnjo in
odločilno posredniško misijo dobil vso podporo ES in neuvrščenih -
Posvet z Budimirjem Lončarjem OD NAŠEGA DOPISNIKA a n n i j e m d e
Michelisom, P r i . . ? f V r . . , , . . . . . . . . „ . f . . mer
so ugotovili, da so stahsča ŽENEVA, 11. januarja - Generalu,
sekretar OZN Perez de: Cuel- ^ » Q n a č j n | h r £ lar, k. je
popoldne odpotoval v Bagdad na zadnjo m odločilno k r i z e k t i č
n Q ident iJč_ posrednisko misijo pred .ztekom skrajnega roka,
določenega Iraku n a N a i h s o i z m e . za umik iz Kuvajta, je
na dopoldanskem krizneni posvetu v Palači !. b • narodov dobU polno
podporo Evropske skupnosti in gibanja neuvrš-čenih, ki ga je
predstavljal naš zvezni sekretar za zunanje zadeve Budimir
Lončar.
£ Slovenski »denar« z likom Triglava
Medtem ko je zvezni premi-er Ante Markovič pred nekaj več kot
letom dni v zveznem parlamentu pred delegati ma-hal z bankovci
novih dinarjev brez štirih ničel, je slovenski ministrski
predsednik Lojze Peterle danes pokazal le ožje-mu krogu poslancev
za zaprti-mi vrati (vodjem poslanskih klubov in menda tudi
Demo-sovim poslancem) certifikat, ki naj bi bil kmalu nekakšno
pa-ralelno plačilno sredstvo v Slo-veniji. Peterle ga baje ni hotel
pokazati na skupnem zaseda-nju parlamenta, ker ni hotel ponoviti
Markovičeve poteze.
Kot nam je uspelo zvedeti, »denar« (nekateri poslanci so v
skupščinskih odmorih govo-rili tudi o bonih) zaenkrat še nima
imena. Na njem je lik Triglava, je rjavkaste barve, nominiran pa je
v vrednosti ena, dva, pet, deset, petdeset, sto in petsto apoenov.
Ta »de-nar« naj bi do dokončne uved-be lastne valute veljal kot
me-njalno sredstvo v Sloveniji, vlada pa naj bi, preden bi ga
uvedla, dobila še soglasje cen-tralne banke in vlade ene iz-med
zahodnoevropskih držav glede vrednosti valute, na ka' tero naj bi
se vezal ta novi slovenski »denar«. Zvedeli smo tudi (sicer
neuradno), da so bili ti certifikati tiskani v celjskem Aeru, papir
zanj pa je menda prispevala papir-nica iz Kadeč. V. S.
20 točk SP - doslej največji uspeh Nataše Bokal KRANJSKA GORA,
11. januarja - Nataša Bokal. 23-letna Škofjeločanka, je vendarle
prebila psihološko blokado, v katero so se nemočno zaletavale naše
smučarke na začetku te sezone. Drugo mesto na veleslalomu
svetovnega pokala, za veliko Vreni Schneider in pred nemara še
večjo Petro Kronberger. to je resnično sanjski rezultat, najboljši
v zgodovini jugoslovanskega ženskega smučanja v tej disciplini, če
seveda odštejemo dosežke Mateje Svet. Kakšen obet pred obema
slalomoma v Kranjski Gori in pred svetovnim prvenstvom v
Saalbachu!
Nataši Bokal v njeni karieri ni bilo prav nič podarjenega. Bila
je obetavna smučarka, pri 16. letih je postala državna prvakinja v
smuku, toda ravno sredi njenega preboja v članske vrste jo je
zaustavila huda poškodba. Pa ne med smučanjem, temveč pri tre-ningu
skoka v daljavo na FTK. Pretrgala si je križne kolenske vezi. Ko je
po operaciji in rehabilitaciji znova stopila na smuči, jc bila
neizmerno razočarana in se v mislih že poslovila od tekmovalnega
smučanja. Toda vztrajala je in počasi je šlo na bolje, vse dokler
je pred dvema letoma naslov svetovne študentske prvakinje na
univerzi-adi v Sofiji ni prepričal, da še lahko poseže med
najboljše. Lani ji je uspel preboj v elitno petnajsterico
slalomistk, toda glavnemu trenerju naše ženske reprezentance Jožetu
Drobniču to še ni bilo dovolj. Trmasto je zatrjeval, da mora
smučarki s tako velikim tehničnim znanjem uspeti tudi v veleslalomu
in je vztrajno pilil njen slog.
Začetek letošnje smučarske sezone je naša ekipa po slovesu
Mateje Svet in silnih napadih na SZS pričakala precej zbegano. Na
treningih je šlo našim dekletom izvrstno, toda na tekmah so se
preveč šibile pod bremenom in željo po dokazovanju. Prav Nataši je
bilo najteže, kajti na prvih dveh slalomih in prvem veleslalomu jc
ostala praznih rok in šele na tretjem slalomu je prvič segla po
točkah svetovnega pokala. In šclc.tu na domačem terenu, ko je na
cilju druge proge z vse bolj žarečim obrazom opazovala, kako
tekmicc zaostajajo za njo, sc ji je končno odvalil kamen s srca.
Sedaj bo šlo vse veliko laže, nc le njej, temveč tudi njenim
tovarišicam. Več na 6. strani. (B. S., foto: Joco Žnidaršič)
Evropska dvanajsterica, ki so jo predstavljali zunanji ministri
vseh članic skupnosti razen Veli-ke Britanije - ta je v Ženevo
poslala državnega sekretarja v Foreign Officeu Douglasa Hogga - je
na izrednem dopol-danskem srečanju uskladila svo-ja stališča do
najtežje politične krize po drugi svetovni vojni in pri tem
poudarila, da mora Irak do črke natančno izpolniti dolo-čila
resolucij varnostnega sveta, ki narekujejo popoln umik ira-ških čet
s kuvajtskega ozemlja. Perez de Cuellar, ki se je zgodaj popoldne
sestal z ministri ES, ni dobil zgolj njihove podpore, temveč je v
Bagdad odnesel tudi sporočilo dvanajsterice za Sada-ma Huseina, v
katerem je med drugim zapisano, da si bo zahod-noevropska
politično-ekonom-ska grupacija prizadevala za pol-no spoštovanje
sklepov svetovne organizacije, v pokriznem ob-dobju pa za mirno
reševanje vseh problemov na Bližnjem vzhodu, tako političnih kot
tudi vojaških. Luksemburški zunanji
• Na srečanju zunanjih mini-strov Evropske skupnosti so
go-vorili tudi o baltskih državah in izrazili zaskrbljenost zaradi
na-petega položaja ter pozvali Sov-jetsko zvezo, naj spoštuje
dolo-čila KVSE, še posebej pa pari-ško listino.
minister Jacques Poos, ki je v imenu predsedujoče članice strnil
politično stališče skupno-sti, pa ni odgovoril, ali s prizade-vanji
-mislijo na konferenco o Bližnjem vzhodu, ki so jo omenjale
nekatere mirovne ini-ciative, recimo francoska. Evropska skupnost
skuša očitno ubrati srednjo pot med togim ameriškim stališčem, ki
zavrača vsakršno razmišljanje o umiku iraških čet iz Kuvajta v
zameno za mirovno konferenco o bliž-njevzhodnih problemih, ter
fran-coskim, ki je naklonjeno taki formuli.
Perez de Cuellar se je danes posvetoval tudi z zveznim
sekre-tarjem za zunanje zadeve Budi-mirjem Lončarjem, ki je konec
decembra obiskal Bagdad, kjer
se je pogovarjal s Sadamom Hu-seinom, zatem pa še z zunanjima
ministroma Kuvajta in Saudske Arabije. V pogovoru z Lončar-jem je
De Cuellar pojasnil svoje zamisli za mirno rešitev krize, s čimer
bi preprečili, da se seda-nji konflikt razširi v oboroženi spopad.
Sogovornika sta ugoto-vila, da je De Cuellarjeva misija zadnja
priložnost za razrešitev krize v okviru resolucij svetovne
organizacije.
Zvezni sekretar Budimir Lon-čar se je danes pogovarjal še s
francoskim zunanjim mini-strom Rolandom Dumasom in šefom
italijanske diplomacije Gi-
njali tudi stališča do tega, kaj se utegne zgoditi," če
Cuellarjeva mirovna misija ne bi uspela.
Generalni sekretar svetovne organizacije, ki se bo pred
pri-četkom misije ustavil v Amanu, kjer se bo srečal z jordanskim
kraljem Huseinom, je izjavil, da je zelo zadovoljen s podporo
Evropske skupnosti. V Bagdad se ne podajam s posebnimi pred-logi, a
tudi če bi jih imel, bi svo-je zamisli prihranil za Sadama Huseina,
je izjavil novinarjem. Slišati pa je, da je ena od idej za utrditev
miru na območju Zaliva razmestitev »modrih čelad«, če bi se Irak
strinjal z umikom svo-jih čet iz Kuvajta. Mednarodne sile bi
razmestili ob jraško-ku-vajtski in iraško-saudski meji.
BOŽO MAŠANOVIČ
V DELU • Socialisti še
vedno niso zadovoljni z vlado
o nekompe-vodenih re-
Očitki tentno sorjih
• Je vlada pustila Elan na cedilu? Stečajni upravitelj Igor
Triller pravi, da gaje
• Slobodan Miloševič prisegel Večstrankarska srb-ska skupščina
je za predsednika izvolila dr. Slobodana Unko-viča
stran 2
• Nič mimo občine Kaj se plete ob sežigu zdravil v Šoštanju
• Obračunano bo vse Davki po novem za-konu _
stran 3
• Življenje s 50 markami na mesec Vsak Albanec si po-maga po
svoje, kar je sploh značilno za so-cializem
stran 4
• Iz sveta avtomobilizma Nova serija BMW 3 na domačih cestah
stran 7
VOJNE IGRE - Na območju Zaliva se zbira vojaštvo, vsak dan pride
še po 5000 mož. samo ameriških vojakov je tam že okoli 400 tisoč.
Vsi morajo ostati pri najboljših močeh, zato so si fantje iz
Missourija izbrali za oddih kar gugalnice, ki še najbolj spominjajo
na otroške igre. (Telefoto: Reutcr)
Vojska zasedla Vilnius Zvezne desantne enote imajo v rokah
poglavitne strateške točke - Novi predsednik litovske vlade je
postal ekonomist Albertas Šimenas
ški univerzi, po izobrazbi je eko-OD NAŠEGA DOPISNIKA MOSKVA,
11. januarja - V Vilniusu se vrstijo množična zborova-nja za
neodvisno Litvo in proti njej, desantne enote pa so zasedle
poglavitne strateške točke v mestu. Kot kaže, je armada zavzela
sedež republiške obrambe, tiskarno in osrednjo televizijo.
Predsed-nik Landsbergis je Gorbačovov poziv ocenil kot ultimat.
Novi pred-sednik vlade je postal 40-letni ekonomist Albertas
Šimenas.
Medtem ko rusko govoreči del prebivalstva glasno odobrava poziv
Mihaila Gorbačova litov-skemu parlamentu, ki posredno napoveduje
uvedbo predsedni-ške uprave v republiki, pa ga predsednik
Landsbergis zavrača in meni, da predsednik nima pravice uvesti
takega režima na litovskem ozemlju. Izvedelo se je, da namerava
Gorbačova, ki je lanskega januarja že bil v Li-tvi. povabiti, naj
jo obišče po-novno, da bi se prepričal, kakš-no je dejansko
razmerje politič-nih sil v republiki. Litovski radio poziva
državljane k zaščiti zako-nito izvoljenega parlamenta in priče
pripovedujejo o kolonah avtobusov v smeri Vilniusa ozi-roma proti
sedežu parlamenta. Že zdaj so zagovorniki neodvis-nosti
organizirali nočno stražo pred republiškim parlamentom,
predstavniki gibanja Interfront pa napovedujejo množične stav-
ke v velikih podjetjih zveznega pomena. Letališko osebje
Aero-flota v Vilniusu je že stavkalo. Danes naj bi se visoki
litovski predstavniki v Moskvi sešli z na-čelnikom generalštaba
sovjetske armade Mihailom Mojsijevom, menda pa je ta sestanek
sinoči odpovedal. Kot poroča radio Vilnius, so vojaški oklepniki v
Vilniusu že zavzeli ključne strateške cilje; omenjajo tudi
streljanje, vendar podrobnosti niso znane.. Gibanje za pere-strojko
Sajudis pa poziva držav-ljane k zaščiti republiške
neod-visnosti.
Litovski parlament, ki praktič-no zaseda dan in noč in pred
katerim je več kot 10 tisoč de-monstrantov, je med drugim po-trdil
novega predsednika repu-bliške vlade, 40-letnega ekono-mista
Albertasa Šimenasa. Zanj je glasovala večina poslancev. Šimenas je
diplomiral na vilniu-
nomist-matematik, doslej pa je bil zaposlen v republiškem
mini-strstvu za plan. Je oče treh otrok. Prebivalstvo je že pozval,
naj ohrani mirno kri. Zgovorna je izjava bivše predsednice vlade
Kazimiere Prunskiene, ki ne verjame niti v novega premiera niti v
njegov kabinet in trdi, da nova vlada ne bo vzdržala niti tri
mesece ter da praktično nič ne more storiti.
Tudi latvijsko Rigo je zajel val množičnih protestov, a kot
kaže, je doslej demonstriralo zlasti ne-latvijsko prebivalstvo.
Zahtevajo odstop vlade, ki je tudi 4- do 5-krat zvišala cene
osnovnim živi-lom. V posebni resoluciji stavka-joči zahtevajo, da
vlada do 14. januarja odgovori na njihove zahteve in zamrzne
cene.
Glasilo Robočaja tribuna, čas-nik za socialno zaščito delavcev,
piše o izrednem stanju na jedrski centrali Černobil. Pred dnevi so
se vnele smeti: 10. januarja zju-traj pa so operaterji tretjega
blo-ka elektrarne ugotovili, da zmogljivosti bloka močno upa-dajo.
Kabelsko pregrado je za-strl dim.
MIHA L A M P R E H T
V Istri trdijo: višje le komunalne dajatve V Pulju in Bujah
zanikajo govorice, češ da se bodo izjemno zvišali davki na
počitniške hiše O D NAŠEGA DOPISNIKA
REKA, 11. januarja - Na Hrvaškem zagotavljajo, da last-niki
počitniških hiš in parcel za taborjenje iz Slovenije v prihod-nje v
tej sosednji republiki ne bodo plačevali davka na premo-ženje.
Zakon o neposrednih davkih, ki je začel veljati 1. janu-arja letos,
pravzaprav zanika govorice, da bodo tako kot srbski lastniki
počitniških hiš tudi slovenski lastniki občutili moč države
Hrvaške.
V Pulju, kjer imajo številni Slovenci svoje počitniške hiše, pa
tudi v Bujah in Umagu občinski funkcionarji trdijo, da so se
povečale le komunalne dajatve, pa ne le za lastnike počitniških
hiš, ampak tudi za tamkajšnje prebivalce.
Finančni direktor sklada stanovanjsko-komunalnih dejavnosti v
občini Buje-Umag je povedal, da bodo komunalne dajatve poslej 46
par za kvadratni meter, kar pomeni, da ho treba za 60 kvadratnih
metrov veliko počitniško hišo plačati blizu 40 dinar-jev na mesec.
V Pulju so komunalne dajatve za počitniške hiše in parcele
povprečno 200 odstotkov večje kot lani, vendar gre še vedno za
skorajda simbolično vsoto. V upravah za prihodke v Pulju in Bujah
nam ni uspelo izvedeti, ali bodo morali lastniki zdaj namesto
davkov plačati kakšne druge pristojbine ali takse. Predstavniki teh
dveh občin pravijo, da je to v glavnem odvisno od republiških
organov.
V nasprotju s Slovenci in pripadniki drugih narodov, ki imajo
počitniške hiše ob Jadranu, pa morajo lastniki počitniških hiš iz
Srbije plačati za kvadratni meter od 100 do 300 dinarjev dodat-nih
davkov. Poleg tega morajo v skladu s hrvaškim zakonom ves davek
plačati za leto vnaprej, tako da smo v lokalnih časopisih že
opazili, da skušajo mnogi lastniki iz Srbije svoje počitniške hiše
prodati. GORAN MORAVČEK
