D I P L O M S K O D E L O GLOBALNI KATALOG PROIZVODOV KOT

UNIVERZA V LJUBLJANI

EKONOMSKA FAKULTETA

D I P L O M S K O D E L O

GLOBALNI KATALOG PROIZVODOV KOT ORODJE TRŽENJSKEGA KOMUNICIRANJA

Ljubljana, april 2007 IVKA SAZDOVA

IZJAVA Študentka IVKA SAZDOVA izjavljam, da sem avtorica tega diplomskega dela, ki sem ga napisala pod mentorstvom prof. dr. VESNE ŽABKAR, in dovolim objavo diplomskega dela na fakultetnih spletnih straneh.

V Ljubljani, dne 4. 4. 2007 Podpis: ____________________

Kazalo

1. UVOD.................................................................................................................................... 1

2. NACIONALNI INTERES VKLJUČITVE GS1 SLOVENIJE V GLOBALNI KATALOG IZDELKOV..................................................................................................... 2 2.1. GS1 in GS1 Slovenije...................................................................................................... 2 2.2. Elektronski katalog izdelkov kot orodje trženjskega komuniciranja............................... 4

2.2.1. Model komunikacijskega procesa v trženju....................................................... 4 2.2.2. Zakaj je globalni katalog priporočljivo orodje trženjskega komuniciranja ........ 5 2.2.3. Izbira ciljev trženjskega komuniciranja.............................................................. 9

2.3. Princip delovanja globalnega registra............................................................................ 10 2.4. Ponudniki storitev elektronskega kataloga .................................................................... 13

2.4.1. Transora (1Sync) .............................................................................................. 13 2.4.2. Sinfos ................................................................................................................ 13 2.4.3. WWRE.............................................................................................................. 13 2.4.4. GXS .................................................................................................................. 14

2.5. Prednosti uporabe RIP ................................................................................................... 16

3. PRETOK IN SINHRONIZACIJA MATIČNIH PODATKOV V PRESKRBOVALNI VERIGI............................................................................................................................... 17 3.1. Standardi GS1................................................................................................................ 17

3.1.1. Identifikacijske številke .................................................................................... 18 3.1.2. Enote – nosilci identifikacije ............................................................................ 19 3.1.3. RIP – Računalniška izmenjava podatkov ......................................................... 20 3.1.4. EAN.COM –standard za računalniško izmenjavo podatkov............................ 20 3.1.5. Simbologija....................................................................................................... 21 3.1.6. GDSN ............................................................................................................... 21 3.1.7. GS1-128............................................................................................................ 21 3.1.8. GPC – Globalna klasifikacija izdelkov............................................................. 22

3.2. Pomen identifikacije karakterističnih številk GS1 ........................................................ 22 3.3. Sinhronizacija matičnih podatkov ................................................................................. 25 3.4. Osnovna načela sinhronizacije matičnih podatkov....................................................... 26

4. PREDNOSTI VKLJUČITVE SKUPINE MERKUR IN MERKURJA, D. D., V GLOBALNI KATALOG IZDELKOV............................................................................ 27 4.1. Prodajni program Merkur, d. d. ..................................................................................... 29 4.2. Poslovni rezultati Merkurja, d. d. .................................................................................. 30 4.3. Opis izmenjave elektronskih podatkov o izdelkih v nabavni funkciji v podjetju Merkur, d. d. ................................................................................................................................ 31 4.4. Prednosti, ki jih prinaša vključitev Merkurja, d. d., v globalni katalog......................... 32 4.5. Rezultati ankete o elektronskem globalnem katalogu izdelkov v Merkurju, d. d. ....... 35

5. SKLEP ................................................................................................................................ 36

Literatura..................................................................................................................................... 37

Viri ............................................................................................................................................. 38

1. UVOD

V preskrbovalnih verigah poslovni partnerji v poslovnem procesu danes odkrivajo nove možnosti in rešitve in načine za optimiziranje pretoka trgovine izdelkov in storitev. Učinkovit menedžment preskrbovalne verige je po vsem svetu postal splošno prizadevanje organizacij. Pri vsakodnevnem poslovanju potrebujejo podjetja nove in inovativne načine za čim hitrejši prenos podatkov, identificiranje izdelkov in uspešnega trgovanja s svojimi poslovnimi partnerji.

Podjetja se soočajo z liberalizacijo trgov in globalizacijo poslovanja v industriji in trgovini. Premagovanja kontinentalnih in medkontinentalnih prostorskih razdalj in časovnih zahtev si danes ne moremo zamisliti brez elektronskega poslovanja in povezanosti podatkovnih skladov dobaviteljev in trgovcev. Hiter razvoj znanosti in tehnologij v poslovnem svetu prinaša vedno nove rešitve, katerim se morajo gospodarski subjekti prilagoditi, v kolikor želijo slediti zahtevam sodobnega trga.

Če se zagotovi kakovost matičnih podatkov, bo to omogočilo tistim, ki sprejemajo odločitve, dobro preglednost in pozitiven vpliv na proces odločanja v preskrbovalni verigi in na oživljanje povpraševanja. Ves postopek, ki pripelje do natančnih, ažuriranih podatkov, ponavadi imenujemo sinhronizacija matičnih podatkov, ki je osnova globalnemu katalogu izdelkov kot orodje tržnega komuniciranja (Globalni uporabniški priročnik standardov EAN.UCC, 2002. 72 str.).

Elektronsko poslovanje postaja vse bolj del našega vsakdana in dogaja se, da večja podjetje od svojih poslovnih partnerjev, če že ne zahtevajo, vsaj pričakujejo pripravljenost na elektronsko izmenjavo podatkov. Težave, ki onemogočajo uspešno elektronsko izmenjavo podatkov, izvirajo iz neurejenih in neusklajenih matičnih podatkov izdelkov oz. iz pomanjkanja elektronskega kataloga izdelkov.

Na večjo pomembnost informacijske tehnologije v poslovnih procesih vplivajo nove tržne poti, spreminjajoči se vzorci povpraševanja in povečana pričakovanja kakovostnejših storitev. Standardi GS1 omogočajo komunikacijo v državi in na mednarodni ravni med vsemi trgovinskimi partnerji, ki sodelujejo v katerikoli preskrbovalni verigi, vključno z dobavitelji surovin, s proizvajalci, z grosisti, distributerji, detajlisti ter končnimi kupci in porabniki.

Številna podjetja razširjajo svoje tržne poti na trg in stranke v drugih gospodarskih panogah, ki niso tipične zanje. Podjetje, ki se opredeli za kakšen panožno specifičen standard, se bo soočilo s potencialno visokimi stroški vzdrževanja dveh sistemov, če želi prodajati izdelek in storitev ali preprosto komunicirati izven svojega »zaprtega sveta«.

Uporaba standardov lahko pripelje do pomembnih izboljšav pri logističnih operacijah, zmanjšanju pisarniških stroškov, skrajšanju časov naročanja in dobave, večji natančnosti in boljšem upravljanju celotne preskrbovalne verige.

1

Dejstvo je, da se tudi v bolj razvitih okoljih, kot je Slovenije, kjer že imajo izdelane lokalne kataloge izdelkov, srečujejo z enakimi problemi. Zaradi globalizacije trgovanja se lokalni problemi širijo v mednarodna okolja. Države, ki imajo množico nepovezanih katalogov, in države, ki sploh nimajo svojih katalogov izdelkov, imajo dokaj podobne težave.

Cilj diplomskega dela je predstaviti prednosti, ki bi jih prinesla vključitev GS1 Slovenije kot nacionalne organizacije v globalni elektronski katalog izdelkov kot priporočljivo orodje tržnega komuniciranja za slovensko gospodarstvo in slovenska podjetja. Pri iskanju odgovora sem se obrnila na podjetje Merkur, d. d., ki mi je s svojimi izkušnjami in znanjem ter konkretnimi podatki pomagal potrditi moje prepričanje, da je za srednja in velika slovenska podjetja uporaba globalnega kataloga izdelkov kot orodja tržnega komuniciranje strateška in dobra odločitev. Za vsako trgovsko podjetje je najbolj pomembno, da je njihov izdelek, glede na reference porabnikov, na prvem mestu in po drugi strani da se njihovemu prilagajanju tržnim razmeram (povpraševanju kupcev) prilagajajo tudi njihovi dobavitelji z ustrezno dinamično proizvodnjo, ki zagotavlja pravočasne dobave. To pa se najuspešneje zagotovi z globalnim elektronskim katalogom izdelkov, ki omogoča cenovno ugodno oglaševanje svojih izdelkov, natančno identifikacijo izdelka, hitre postopke naročanja (elektronska izmenjava podatkov), kar posledično omogoča krajše dobavne roke brez nepotrebnih napak in zamud.

2. NACIONALNI INTERES VKLJUČITVE GS1 SLOVENIJE V GLOBALNI KATALOG IZDELKOV

2.1. GS1 in GS1 Slovenije

GS1 je nepridobitna mednarodna organizacija, ustanovljena leta 1977 v Bruslju kot Ean International in združenje uporabnikov za dodeljevanje številk EAN Association z namenom vzpostavitve mednarodno sprejemljivega in poslovno usmerjenega standarda za identifikacijo in z njo povezano komunikacijo izdelkov. S svojim univerzalnim sistemom za identifikacijo je svojo dejavnost zelo razširila tudi izven Evrope in se leta 1984 preimenovala v International Article Numbering Association EAN. Leta 1987 je bil podpisan še sporazum o sodelovanju z UCC (Uniform Code Council), organizacijo, ki s svojimi standardi za identifikacijo pokriva ozemlje ZDA in Kanade (Notranji viri GS1 Slovenije, 2006).

V GS1 so danes vključene 104 članske organizacije, ki s svojimi nacionalnimi predstavniki skrbijo za uvajanje standardov iz sistema GS1 v svoje okolje. V sistemu GS1 je nekaj več kot 1.000.000.000 članov v 145 državah. Med njimi so podjetja in organizacije iz zasebnega ali javnega sektorja oziroma gospodarski subjekti, ki izhajajo iz različnih dejavnosti poslovanja.

GS1 Slovenija je nacionalni predstavnik mednarodne organizacije GS1 v Sloveniji. Organiziran je kot pravna oseba zasebnega prava, zavod, ki v skladu z licenčno pogodbo z GS1 iz Bruslja kakor tudi v skladu s pravilnikom o zaščiti sistema GS1 in pravilnikom o pravicah in dolžnostih nacionalnih organizacij v sistemu GS1 vzdržuje in širi mednarodne standarde GS1 v Sloveniji. Naloga zavoda GS1 v Sloveniji je, da uvaja mednarodne standarde sistema GS1 za identifikacijo izdelkov, prodajnih in transportnih enot, storitev, lokacij ter za računalniško izmenjavo podatkov

2

(RIP) znotraj preskrbovalnih verig na področju Republike Slovenije. GS1 kot posrednik pri prenosu svetovnih izkušenj in sodobnih rešitev predstavlja najdonosnejši vir informacij ter znanja in lahko na ta način kar najbolj pripomore k racionalizaciji poslovanja in pospeševanju uvajanja sistema GS1 v logistiko. GS1 Slovenije izda nekajkrat letno revijo, s katero svoje člane redno obvešča o novostih in svojem delu. Dvakrat do trikrat letno organizira izobraževalne seminarje, na katerih so med drugim predstavljeni tudi standardi GS1 za pospeševanje logističnih procesov. GS1 v Sloveniji na dan 30. 6. 2006 združuje 3.726 članov (glej Tabelo 1).

Tabela 2-1: Struktura članstva GS1

organizacijska oblika število odstotek

gospodarske družbe 2.544 68 %

samostojni podjetniki 859 23 %

fizične osebe in druge institucije 323 9 %

SKUPAJ 3.726 100 %

Vir: Notranji viri GS1 Slovenije, 2006.

Če pogledamo dejstvo, da je bilo leta 1996 2.212 gospodarskih subjektov včlanjenih v tedanje združenje EAN, ugotavljamo, da se je v desetih letih članstvo povečalo za 68 %. Člani GS1 v Sloveniji za dodeljene številke GS1 plačujejo članarino. Višina članarine je odvisna od vrste dodeljenih številk GS1 in od prometa, ki ga je član ustvaril v preteklem letu. Novemu članu se ob pristopu zaračunava pristopnina, ki je enkraten fiksni znesek in znaša 103,91 evra. Člani GS1 v veliki večini uporabljajo identifikacijske številke GTIN za označevanje artiklov v maloprodaji. Način dodeljevanja teh številk je, da se članom za določeno denarno nadomestilo, omogoči uporabo intervalov številk (glej Tabeli 2 in 3).

Tabela 2-2: Količina identifikacijskih številk po intervalu

ime intervala količina identifikacijskih številk

G1 1000

G2 10000

G3 100000


Tabela 2-3: Letna članarina za uporabo intervala GTIN

razredi prometa (v mio sit)

G1 G2 G3

1. (0 do 10) 14.600 19.600 37.000

2. (10 do 1.000) 27.400 36.900 69.400

3. (1.000 do 30.000) 44.000 58.900 110.900

4. (30.000 in več) 58.600 78.500 147.500


3

Poleg običajnih GTIN pa zavod GS1 ponuja tudi GTIN za posebne namene, kot je za označevanje spremenljive vsebine, kjer je npr. cena vpisana v samo kodo (glej Tabelo 4).

Tabela 2-4: Cenik GTIN za posebne namene

interval 25 številk GS1 za izdelke spremenljive vsebine

8.300

interval 100 številk GS1 za izdelke spremenljive vsebine

24.600

posamezna skrajšana GS1 številka GTIN-8

1.400


Na podlagi pristopnice lahko postane član združenja vsak subjekt (institucija, pravna oseba, fizična oseba), ki želi uporabljati, uvajati ali kako drugače koristiti integralni sistem ali dele sistema GS1 za identifikacijo in računalniško izmenjavo podatkov po standardu EAN.COM oziroma GS1 - XML. Kaj nam konkretno pove standard GS1 je razloženo na primeru GS1 128 (glej Prilogo 7).

Naloga GS1 Slovenije je, da promovira vključitev slovenskih podjetij v globalni katalog s tem, da jim pri tem nudi vso potrebno strokovno pomoč. Nacionalni interes je, da slovenska podjetja prodrejo na globalne trge v večjem obsegu, kot so že. Vključitev v globalni katalog je najlažja in najcenejša pot za dosego tega cilja. Glede na predstavljene izkušnje podjetij iz tujine je to učinkovito orodje tržnega komuniciranja.

2.2. Elektronski katalog izdelkov kot orodje trženjskega komuniciranja

2.2.1. Model komunikacijskega procesa v trženju

Elektronski katalog izdelkov kot orodje trženjskega komuniciranje dopušča kontaktiranje med podjetji, posredniki in porabniki na optimalen način. To pomeni, da je neka informacija o izdelkih istočasno na razpolago večjem številu trgovcev ali proizvajalcem oz. porabnikom (kot pravnim osebam) ob najnižjih možnih stroških. Podjetje skozi globalni katalog izdelkov bodisi pregleduje, če stvar nekoliko poenostavimo, interni katalog nekega drugega podjetja, ki ponuja izdelke, po katerih povprašuje, bodisi da išče informacije o novih izdelkih, ugodnejših cenah ali primernejšo embalažo za določen izdelek.

Koraki za uspešno komuniciranje so slednji:

identifikacija ciljne skupine,

določitev ciljev komuniciranja,

oblikovanje sporočila,

izbor komunikacijske poti, določitev finančnih sredstev,

4

izbor instrumenta komunikacijskega spleta,

merjenje rezultatov,

upravljanje in koordiniranje s celotnim procesom komuniciranja.

Vir: Starman, 1996, str. 87.

Vse te korake prepoznamo v elektronskem katalogu izdelkov kot način zelo uspešnega, učinkovitega in stroškovno zagotovo najbolj ugodnega načina tržnega komuniciranja. Predvsem je prednost v tem, da informacija ravno tako pride do ciljne skupine, vendar z manj truda in nižjimi stroški (glej Sliko 1).

Komunikacijski proces v trženju opisuje Slika 1.

Slika 2-1: Model komunikacijskega procesa v trženju


Slika 2-2: Kdo komunicira s kom?


2.2.2. Zakaj je globalni katalog priporočljivo orodje trženjskega komuniciranja

Trendi razvoja izdelkov napovedujejo naraščanje računalniške in komunikacijske moči, uvajanje inteligentnih izdelkov (upravljanje življenjskega ciklusa), inteligentne storitve (naraščanje pomena odnosov) in povečanje obsega neotipljivih izdelkov (digitalna vsebina). Trendi razvoja trgov in podjetij predvidevajo krepitev omrežnih odnosov in povezav med podjetji, odjemalci in zaposlenimi (virtualna zavezništva) ter razvoj dinamičnih digitalnih trgov (Electronic Commerce – Europe at the Forefront og the Global Digital Economy, European Commisson, 1999). Pogoji za hitrejši razvoj globalnega elektronskega trženja, ki je osnova poslovanju s pomočjo globalnega kataloga izdelkov, so krepitev zavedanja in razumevanja uporabnikov, ustvarjanje potrebne kritične masa znanj, razvoj prijazne programske podpore in infrastrukture, integriranje e-trženja v poslovni proces organizacij, jasen in predvidljiv pravni okvir, razvoj poslovne prakse in navad porabnikov ter ustvarjanje globalne dimenzije koncepta (odprti sistem, skupni standardi

5

in protokoli ter širitev dostopa do podatkov). Glede na predvideni razvoj izdelkov in trgov je globalni katalog izdelkov priporočljivo orodje tržnega komuniciranja.

Začetek prodaje po katalogu sega v leto 1867, ko je Bon Marche izdal prvi katalog, ki je obsegal 50 strani in v svoji ponudbi predstavljal 1500 izdelkov. V ZDA je prodajo po katalogu uvedel 5 let kasneje Aaron Montgomey Ward in njegova trgovska hiša še danes realizira 25 % prodaje na omenjeni način. V preteklosti je imel razvoj informacijske in komunikacijske tehnologije in še posebej uporaba integriranih tehnologij pomembno vlogo v razvijanju inovativnih konceptov neposrednega trženja. To je pripeljalo do e-trgovine in nastanka globalnih katalogov izdelkov (Starman, 1996, str. 87).

Ali so internet in e-trgovine zares sprožile revolucijo v poslovni praksi? Elektronsko poslovanje in e-trgovine povečujejo učinkovitost in kompatibilnost družb, vendar se s tem veča tudi zapletenost njihovega okolja, ob čemer se morajo ukvarjati z drugimi poslovnimi partnerji in tudi konkurirati drugim družbam (Jasom, Nogel, Zhu, 2006). Internetni trgi so sedaj soočeni z novimi izzivi, ki prihajajo iz potrebe po neskončni združitvi neštetih številk katalogov iz različnih virov. Z namenom da bi iskanje izdelkov bilo učinkovitejše, internetne trgovine ponujajo hierarhijo katalogov proizvodov. Vendar pa odsotnost robustnih modelov za kataloge proizvodov in njihovo hierarhijo drastično poslabšajo njihovo sposobnost sistematične podpore strukturnih operacij (Dongkyu, Jaebum, 2002, str. 33).

Pri tržnem komuniciranju se podjetja pri kontaktiranju s kupci poslužujejo slednjih orodij tržnega komuniciranja: pošte, katalogov, telefona in sodobnih video- in avdiosredstev. Vse komunikacijske instrumente je potrebno integrirati in jih koordinirati z instrumenti trženjskega spleta. Elektronski katalog izdelkov je najsodobnejše orodje tržnega komuniciranja, ki združuje dve orodji, katalog in internetno omrežje v eno učinkovito orodje tržnega komuniciranje, za katero predvidevamo, da bo v prihodnosti prevladalo (glej Tabelo 5 na str. 7).

6

Tabela 5: Orodja tržnega komuniciranja orodje tržnega komuniciranja

vrste, oblike prednosti slabosti

pošta

- oglasi s kuponi in naročilnicami v tiskanih sredstvih obveščanja - oglaševalsko prospektni material, poslan na dom - posamezne prodajne ponudbe - pisma - priloge računov

- nazorni prikaz ponujenega izdelka - kakovost pisnega sporočila prikrojimo porabniku - naslovnik dobi neposredno v roke - hiter odgovor na priloženo naročilnico - kontrola frekvence naročil glede na poslano pošto.

- visoki stroški priprave in izvedbe akcije - neučinkovito in počasno delovanje pošte

katalog

- splošni sezonski - specialni - turistični - industrijski

- izbor med celotno ponudbo trgovine doma - ni sugestij prodajalca - posvetovanje družine - stabilne cene v katalogu - različni plačilni pogoji - garancije - povratna informacija o plačilu

- ni neposrednega stika z blagom - ni poceni - prodajalec mora vzdrževati zaloge po stalni ceni - v katalogu ni najnovejših izdelkov

telefon

- aktivno - pasivno

- oglaševanje, raziskave trga - samostojne prodajne akcije - hiter odziv - jasna ponudba, takoj se razjasnijo nejasnosti - kontrola uspešnosti akcije - preprosto ohranjanje stikov s kupci

- vsi izdelki niso primerni za t telefonsko prodajo - le lastniki telefonov zajeti

sodobna avdio- in videosredstva

- kabelski mediji - brezžični mediji - mediji za beleženje in shranjevanje

- učinkovito komuniciranje s kupci

- najdražji način komuniciranja s kupci

Vir: Tržno komuniciranje, 2006.

Strategija trženjskega komuniciranje je odvisna od države do države. Glede na ekonomsko moč in njen položaj ter kulturno in demografsko ter politično okolje se pristopi k tržnemu komuniciranju razlikujejo. Na globalno tržno strategijo pa vplivajo slednji dejavniki: ekonomija obsega, proizvodnja in distribucija ter višina stroškov trženja, vključno z oglaševanjem (Belch, Belch, 1999, 619–626 str.).

Komunikacijski proces se začne pri sporočevalcu oz. oddajniku, ki želi ciljni javnosti nekaj sporočiti. Podjetja skušajo svoje zamisli predstaviti javnosti z različnimi simboli in ob tem se ne moremo izogniti postopku kodiranja, kjer najpogosteje svoje interne kode oz. oznake prilagodijo trgu oz. širni cilji javnosti, kateri je informacija namenjena. Ko je informacija pripravljena, jo sporočevalec pošlje. Pošiljanje informacije poteka po izbrani tržni poti ob upoštevanju izbranega orodja trženjskega komuniciranja do ciljne osebe. Tržna pot je lahko prek elektronske pošte, po

7

pošti ali osebno. Ko prejemnik prejme sporočilo, ga dekodira, to pomeni, da prekodira prejete simbole v zbranem poročilu, da jih razume, in so podatki kompatibilni s prejemnikovo bazo podatkov. Po tem sprejemnik – ciljna oseba pošlje odgovor pošiljatelju v obliki povratne informacije.

V opisanem komunikacijskem procesu naletimo tudi na motnje. To so nenačrtovane ovire, ki povzročijo, da sprejemnik dobi drugačno sporočilo od načrtovanega ali pa ga drugače prekodira. Pri oblikovanju komunikacijskega procesa je potrebno določiti ciljne skupine kupcev, komu kaj sporočiti, kako, kje in kdo bo sporočilo prenesel. Elektronski katalog izdelkov vse prej navedene korake v komunikacijskem procesu trženja kot orodje tržnega komuniciranja najuspešneje podpira.

Če sta podjetji, npr. na eni strani kupec in na drugi prodajalec, sprejela standard GS1, pomeni, da oba v svojih bazah, v materialnem knjigovodstvu in v proizvodnem procesu, uporabljata standarde GS1 za določanje oznake določenemu izdelku z določenimi lastnostmi. V takem primeru kupec, ki želi svojemu dobavitelju – prodajalcu sporočiti, da želi ponovno naročiti določen izdelek, to naredi na slednji način:

z uporabniškimi geslom se prijavi v globalni register,

globalni register ga preveri in mu dovoli dostop do globalnega kataloga izdelkov,

kupec v globalnem katalogu izdelkov izbere izdelek, ki ga želi naročiti (odpade prekodiranje),

kupec izdelek naroči,

dobavitelj dobi istočasno, ko kupec izdelek naroči, sporočilo,

dobavitelj sporočilo odpre in preveri, ali ima zadovoljivo količino na zalogi (prekodiranje odpade),

dobavitelj pošlje povratno informacijo kupcu o potrjenem naročilu,

dobavitelj izvede dobavo.

V primeru uporabe globalnega kataloga izdelkov kot orodja trženjskega komuniciranja se izognemo nepotrebnim vprašanjem, kako, komu in na kakšen način sporočila prenašati. Treba je samo zagotoviti, da se ažurno prebira sporočila, ki jih oddaja globalni register. Motnje, ki se pojavljajo pri klasičnih postopkih tržnega komuniciranja, so npr. napake v dobavah, bodisi zaradi prepisovanja podatkov bodisi napačnega prekodiranje prejetih podatkov. Lahko so napake v količini, kakovosti ali pa tudi v napačno poslanem izdelku. Pri uporabi globalnega kataloga izdelkov kot orodja trženjskega komuniciranja se prvič (in nikoli več) pri sporočevalcu oz. potencialnem kupcu vneseta šifra izdelka in količina. Ta podatek o povpraševanju dobavitelj sprejme in odgovori tako, da naročilo potrdi ali pa ga zavrne. Ob tem se izognemo morebitnim napakam, ki letno kar v veliki meri bremenijo slovensko gospodarstvo.

Pri orodjih trženjskega komuniciranja, kot sta medij in katalog, se odločamo, kdo je naša ciljna skupina kupcev, ker je od tega odvisno, kakšen bo katalog in kateri medij bomo izbrali. Ker uporaba vsakega trženjskega orodja za trženjsko komuniciranje predstavlja stroške, se je treba

8

odločiti, za katero ciljno skupino gre in kako je velika, npr. oglas na televiziji je v času informativnih oddaj namenjen relativno starejšim, izobraženim kupcem.

V primeru globalnega kataloga se nam ni treba opredeliti, ker so vsi porabniki globalnega kataloga naši potencialni kupci in vsi imajo na razpolago enake podatke, vendar je treba poudariti, da GS1 pri izgradnji sistema bolj upošteva proizvajalce in njihove potrebe kot trgovce. Stroški objave za objavitelja v globalnem katalogu izdelkov so enaki ne glede na število kupcev, ki povprašujejo po izdelku. Predvsem pa pri uporabi globalnega kataloga izdelkov privarčujemo veliko časa. Čas prihranimo:

zaradi krajšega odzivnega roka na povpraševanje,

ker ni izgube časa zaradi nepotrebnih napak,

zaradi hitrejšega povratnega odgovora.

2.2.3. Izbira ciljev trženjskega komuniciranja

Cilji trženja so predvsem kupce informirati, prepričati in spomniti jih na to, da nek izdelek potrebujejo (glej Tabelo 6).

Tabela 6: Izbira ciljev trženjskega komuniciranja

informirati prepričati spomniti

o novem izdelku o spremembi trženjskega spleta

opisati razpoložljive storitve

pojasniti delovanje izdelka priporočiti novo rabo izdelka

zmanjšati porabnikovo negotovost, strah

graditi ugled podjetja oblikovati pripadnost, preferenco do znamke

opogumiti za prehod na novo BZ

spremeniti porabnikovo percepcijo o lastnostih izdelka

prepričati porabnika, da kupi zdaj

zadržati zavest o obstoju izdelka

kje je izdelek na voljo

na obstoj izdelka zunaj sezone


Vse prej navedeno elektronski katalog izdelkov kot način trženja tudi podpira. Edina težava je predvsem v malih zaprtih gospodarstvih, kako podjetja prepričati, da je to prava pot.

Prednost tega načina trženja je tudi v tem, da ko v podjetju enkrat usvojijo ta način poslovanja (uvedejo standard GS1, ki tržno komunicira s poslovnimi partnerji s pomočjo globalnega kataloga izdelkov), je to pogosto najboljša pot za ohranjanje, posredovanje, spremljanje, spreminjanja, dopolnjevanje informacij kot del celotnega informacijskega sistema, brez katerega si danes ne moremo predstavljati srednje in veliko podjetje v Sloveniji. Predvsem je prednost tega načina trženja, da so podatki o proizvodih natančni, točni in ne dopuščajo malomarnih napak.

9

Seveda mora biti elektronski katalog izdelkov zastavljen na nekih splošno znanih in sprejetih standardih, ki so na globalnem trgu sprejeti, in potem to omogoča velik napredek za podjetje v smeri uspešnega tržnega komuniciranja. Konkretno to pomeni uvedbo mednarodnih standardov GS1.

2.3. Princip delovanja globalnega registra

Evolucija administrativnih izmenjav v zadnjih 20 letih kaže, da je znižanje stroškov transakcij povezano z dvema dejavnikoma:

s tehnološkim razvojem,

s sprejemanjem skupnih pravil s strani podjetij (sistem GS1).

Znižanje stroškov transakcije omogoča načrtovanje novih aplikacij z intenzivnejšo izmenjavo podatkov, kot so deljeno upravljanje zalog. Povečanje izmenjave podatkov dejansko omogoča boljše sodelovanje, kot je »odgovor na povpraševanje«. S tem se odkriva tudi pomembnost skupnega upravljanja in deljenja podatkov oziroma elektronskega kataloga izdelkov.

Elektronski katalog izdelkov je nepogrešljivo orodje za vsako obliko e-trgovine. Vsi veliki distributerji postavljajo v osrčje svoje infrastrukture elektronski katalog za ponujene izdelke. V vseh primerih velja, da mora dobavitelj sam skrbeti za svoje izdelke, ki so del tega kataloga.

Pojavljajo se tri oblike elektronskih katalogov:

neodvisni katalog, kot so Sinfos, Carinet, Catalogo,

katalog, vgrajen v elektronsko tržnico, kot sta RWE,GNX,

lastni katalog (Philipps, Brant).

Po ocenah, ki jih lahko naredimo iz vpogleda v razvoj sodobnih elektronskih tržnic in katalogov izdelkov, lahko sklepamo, da bo potreba po kompatibilnosti med posameznimi katalogi izdelkov neprestano naraščala. Ta potreba se dejansko kaže že nekaj zadnjih let in očitno je, da je pogoj za uspešno »povezljivost« dogovor o vsebinskih in protokolarnih standardih za izmenjavo podatkov. Glavna skrb GS1 je ponuditi orodja, ki bi omogočila soudejstvovanje vseh možnih oblik katalogov izdelkov. Interakcija med katalogi je sestavljena iz treh faz: transportni sistem, komunikacijska oblika in vsebinski nivo.

Transportni sistem je najlažje rešljiv prav po zaslugi interneta oz. protokola TCP/IP. Pri komunikacijskem nivoju prihaja do dileme: ali naj se privilegira prenos datotek kot pri RIP-u ali interaktivnost, tako kot je pri deskanju po internetu. Prioriteta izbora oziroma način delovanja je odvisen od okolja in potreb posameznega podjetja. Praviloma pa se interaktivnosti izogiba, zato ker povzroča vedno več težav kot pa asinhroni pristop, ki je pri izmenjavi sporočilnih datotek v RIP.

Praktično to pomeni slednje: ali naj podjetje izdela interaktivni portal, kjer se vse informacije dobijo trenutno, ali pa naj naredi princip čakalnih vrst sporočil, ki se obdelujejo v zaporedju prihajanja. Neprimerno varnejši in robustnejši je ta (čakalna vrsta ali transakcijski sistem).

10

Interaktivni portali so človeku prijaznejši, vendar neprimerno bolj varnostno in vsebinsko kritični.

Komunikacijska oblika določa, v kakšnem formatu se podatki izmenjujejo. Realizacije v sistemih RIP so pokazale, da je izmenjava podatkov o izdelkih možna in celo zaželena, ko gre za veliko število izdelkov. RIP je namenjen izmenjavi in integraciji velikih količin podatkov. Toda hkrati se je pokazala tudi potreba po bolj interaktivni obliki uporabe katalogov izdelkov. Novi standard GS1XML, ki temelji na formatu XML, je dober kompromis med obema zahtevama. To pa je pot, ki jo je izbral EANCOM v delovni skupini GDAS (Global Data Alignment System), ki je bila predhodnica tistega, čemur danes pravimo GDSN.

Vsebinski nivo je tisti, ki določa razumevanje med udeleženci. Skupina GDAS je objavila podatkovni slovar, ki vsebuje definicije in podatkovne strukture, ki so sedaj temelj standarda GS1 - XML.

Raziskava, ki jo je objavil v svojem delu znani ekonomist Trappev (2002, str. 58) definira metode razvijanja XML (Extended Markup Language) kot glavno vsebino menedžerskih dejavnosti za globalne proizvode proizvajalcev in distributerjev. Ta vsebina za »multi-channel trades« igra pomembno vlogo v »e-business«, ker omogoča neskončen pretok informacij med dobavitelji, proizvajalci, distributerji in kupci. V današnjem poslovnem svetu internetne transakcije rastejo hitro in s tem potrebujejo konstanten in dinamičen pretok informacij med poslovnimi partnerji. Zato so globalno kompatibilne vsebine menedžerskih dejavnosti nujno potrebne za sodobni poslovni svet. Ta raziskava definira, razvija in združuje nove tehnologije in metodologije v globalno vsebino menedžerskih (GCM) storitev političnega programa. Ta pa zagotavlja večnamenski sistem arhitekture, ki definira XML-načrt kot nevtralni proizvod vsebine reprezentacije, predlaga ustrezno vsebino iskalne naprave, uvede povezavo internetnega uporabnika za razne vsebine uporabnikov in omogoča internetna orodja za kreacijo e-vsebin, vzdrževanja in menedžerstva.

V sistemu povezanih katalogov izdelkov velja princip, da je lastnik matičnih podatkov tisti udeleženec, ki odgovarja za njihovo vsebino in kakovost. Tipično si pod tem pojmom predstavljamo proizvajalca ali dobavitelja, ki podatke vpisuje in jih objavlja pod svojo lokacijsko številko. Velja tudi princip ene vstopne točke. To pomeni, da vsak udeleženec dostopa do izbranega lokalnega kataloga izdelkov, ki je kvalificiran in certicifiran za dostop do globalnega registra izdelkov, prek katerega se posredujejo podatki iz drugih katalogov izdelkov. V končni obliki kataloga izdelkov velja princip prijave na izdelek, kar pomeni, da se bodo podatki ažurirali pri uporabniku (prejemniku) izdelka takrat, ko se bodo matični podatkih izdelka spremenili (princip potiska). Prek principa ene vstopne točke velja tudi načelo ena objava doseže vse, naroči se enkrat, prejmi od vsakogar. Pomeni, da v globalnem katalogu povprašuješ po nekem izdelku in želiš vedeti, kdo ta izdelek ponuja. V takem primeru globalni katalog črpa podatke o ponudnikih takega izdelka in informacije o povpraševanju in jih ponudi povpraševalcu, hkrati se zabeleži pri ponudniku informacija o povpraševanju po njegovem izdelku. GDSN si lahko predstavljamo kot enotni katalog izdelkov v svetovnem merilu.

11

Princip globalne sinhronizacije je v tem, da se lokalne oziroma regijske kataloge izdelkov poveže v nekakšno mrežo oziroma v en velik distribuiran katalog izdelkov. Da se to lahko realizira, je potrebno narediti nekakšno hierarhično povezavo prek skupne točke, ki ji pravimo globalni register. K temu seveda spada definicija celotnega procesa izmenjave podatkov, kar določa standard GS1 - XML (Business Messages Standards). Standard določa elektronska sporočila, ki podpirajo celotni proces izmenjave podatkov med posameznimi vozlišči omrežja. Eden od pogojev za delovanje sistem je, da uporabnik dostopa do vozlišča – ponudnika storitev kataloga izdelkov, ki ga je certicifiral globalni register. Takšen certifikat pa lahko dobi samo vozlišče, ki se strogo drži pravil delovanja in dogovorjenih standardov.

Katalog izdelkov je povezan z GR (globalni register) takrat, ko je ponudnik te storitev certificiran za izmenjavo podatkov z globalnim katalogom izdelkov. GR vsebuje vse elementarne podatke o posameznem izdelku GTIN, GLN izvora oz. lastnika podatkov, klasifikacijsko kodo in šifro ciljnega trga.

Globalni register deluje kot usmerjevalnik klicev. GR ne vsebuje podatkov o izdelkih, temveč samo identifikacijo izdelka in naslov lokalnega kataloga izdelkov. Ko pride poizvedba po posameznem artiklu, GR vrne samo naslov kataloga izdelka, kjer se dobi vse podatke o določenem izdelku. GR skrbi za to, da so podatki o istem izdelku, ki so hkrati v množici katalogov izdelkov in lokalnih podatkovnih bazah, usklajeni med seboj (Bela knjiga za medsebojno povezavo podatkovnih skladov, 2002). Delovanje globalnega registra in GDSN je prikazano na Sliki 3.

Slika 2-3: Slika delovanja globalnega registra in GDSN


Proces registracije, prijave, objave in potrditev v globalni katalog poteka na način, ki je slikovno prikazan v Prilogi 1.

12

2.4. Ponudniki storitev elektronskega kataloga

V svetu je več multinacionalnih podjetij, ki ponujajo storitve elektronskih katalogov podjetjem. Obstajajo različni pristopi, od lokalnih in branžnih katalogov, do nacionalnih, ki se v zadnjem času povezujejo in sinhronizirajo prek globalnega registra.

2.4.1. Transora (1Sync)

Transora ima sedež v ZDA v Philadelphii. Pokriva predvsem področje Združenih držav in ima 54 članov, ki so vodilne korporacije v ZDA, kot so Coca Cola, Motorola, General Mills. Članstvo v ZDA je deljeno, približno 31 vodilnih trgovcev v ZDA ima za svojega posrednika WWRE. Transora je bila pomemben dejavnik pri uvedbi standarda XML v ZDA, ki je zelo veliko uporabljen pri RIP. V letu 2005 se je preimenovala v 1Sync (Transora, 2006).

2.4.2. Sinfos

Sinfos vključuje podjetje iz Nemčije, Avstrije, Finske, Italije, Španije, Danske, Rusije, Romunije, Irske in Islandije. Vključuje prek 2000 članov – uporabnikov, kjer se dnevno pretoči okoli 2 milijona kakovostnih podatkov, npr. približno 5000 podatkov s področja trgovine se preverja in procesira dnevno samo z Nemčijo. V Nemčijo se dnevno pretoči okoli 100.000 podatkov. Okoli 500 prijav dnevno zabeležijo na svojih spletnih straneh kataloga Sinfos web internet. Svoj sedež ima v Nemčiji v Kolnu in zaposluje 40 delavcev (Sinfos, 2006).

2.4.3. WWRE

WWRE je posrednik za Veliko Britanijo, Francijo, Nemčijo, Kitajsko in Španijo. Njihov sedež je v Aleksandriji v ZDA. Po podatkih, ki jih objavlja WWRE na svojih spletnih straneh, je do danes prihranila svojim članom za okoli 1 milijardo ameriških dolarjev. Njihovi člani so po celem svetu. Izhajajo iz Afrike, Azije, Evrope, Južne Amerike in ZDA (WWRE, 2006).

Povezava med katalogi in posredniki in globalnim registrom je prikazana na Sliki 4.

Slika 2-4: Povezave med katalogi


13

2.4.4. GXS

GXS ima 1600 zaposlenih in okoli 40.000 malih in srednjih podjetij ter 500 velikih korporacij, ki ustvarjajo 75 % celotnega prometa. GXS ima predstavništva ali pa so njihovi člani nacionalne organizacije GS1 v 30 državah in ima podatkovne centre v ZDA, Norveški in na Kitajskem. Vsako leto izvede okoli 4 milijone transakcij. GXS je zastopan v Severni Ameriki, Evropi, na Bližjem vzhodu, v Afriki in Aziji. Svoja predstavništva ima v Hong Kongu, Middlesanu v Veliki Britaniji in v Gaithensurgu v ZDA. Višina članarine, ki jo morajo plačevati GXS-u nacionalni posredniki, je poslovna skrivnost. Na internetnih straneh GXS tega podatka ni možno najti, ker je to pogojeno z velikostjo in številom članov neke države in njeno razvitostjo ali domačim bruto proizvodom. To je predmet pogajanj (Global commerce invitative Creating the business Case for Global data Synhronisation, 2002, 55 str.).

Tudi na tem področju je pomembno, kako bogata in velika ter razvita je neka država. Ponudniki, kot je npr. GXS, namreč zahtevajo od nacionalnih posrednikov plačilo visokih članarin, ki jih premorejo le bogate države s številnim članstvom.

Kaj pa je vloga posrednikov, kot so Transora, WWRE in Sinfos? To je globalna organizacija, ki povezuje trgovinske partnerje skozi sinhronizacijo podatkov o njihovih izdelkih, kar vsem prihrani čas, denar in pospešuje trgovanje in širi trge. Medtem ko svetovna organizacije GS1 skrbi za nadgradnjo in implementacijo, širitev ter pravilno uporabo standardov, GDSN skrbi za nemoteno delovanje globalnega registra. GXS je zaradi potrebnih stroškov, ki jih imajo nacionalne organizacije za vzpostavitev elektronskega kataloga izdelkov, predlagal, da se več držav organizira v skupino, ki si deli eno samo licenco, namesto vsaka svojo.

Tako je nastala MEMA (Middle East, Mediteranean, Adriatic) kot globalni posrednik med globalnih registrom in manjšimi nacionalnimi organizacijami GS1, ki vključuje države, naštete v Tabeli 7.

Tabela 7: Članice skupine MEMA in GXS

država članica MEMA članice GXS

Egipt

Jordanija

Italija

Libanon

Malta

Maroko

Združeni arabski emirati

Slovenija

Sirija

Tunizija


14

Slika 5: Povezave med katalogi tečejo prek globalnega registra


Pogoji in cene za vstop nacionalnih organizacij GS1 manjših držav so poslovna skrivnost in so rezultat pogajanj MEME in določene države. Tudi Slovenija pri pogajanjih ni imela nekih oprijemljivih podatkov o članarini dosedanjih držav članic. Pogoji, ki jih ponuja MEMA(kot globalni posrednik med globalnim registrom in manjšimi nacionalnimi organizacijami GS1) Sloveniji, so slednji:

GS1 od svojih članov, ki delujejo prek globalnega registra, pobira članarino in jo posreduje MEMI. Članarina je od odvisna od velikosti podjetja in se giblje:

□ za najmanjše podjetje z do 50.000 $ prihodkov je letna članarina 140 $;

□ za največje podjetje z nad 50.000 mio $ pa je letna članarina 210.000 $.

članarina nacionalne organizacije GS1 Slovenije v višini 250 evrov letno.

GS1 Slovenije danes vključuje 3726 članov, kar je dokaj malo, če vemo, da je v Sloveniji po podatkih GZS (Notranji viri GZS, 2006) registriranih 47.431 gospodarskih združb, od tega 830 velikih, 850 srednjih in 45.751 malih. Pomeni, da je le 7,9 % vseh registriranih gospodarskih družb članov GS1. Če pa upoštevamo dejstvo, da je večina srednjih in velikih podjetij, trgovcev in proizvodnih podjetij članov GS1, ter dejstvo, da se globalna sinhronizacija podatkov o izdelkih šele širi na področje zdravstva in obrambe v Sloveniji, smo lahko optimistični (Notranji viri GS1 Slovenije, 2006). Praktični koraki slovenskega podjetja pri kontaktiranju z globalnim registrom:

slovensko podjetje želi svoje proizvode ponuditi globalnemu trgu in istočasno išče na svetovnem trgu cenovno bolj ugodne surovine za te svoje proizvode,

prek članstva v nacionalni organizaciji GS1 Slovenije dobi možnosti, da svojo ponudbo in povpraševanje vnese v globalni register,

da se pa to zgodi, mora biti to podjetje član nacionalnega GS1, ta član GXS in GXS član globalnega registra (seveda je vsako članstvo pogojeno z ustrezno članarino).

15

Glede na to, da je Slovenija še vedno vezana na trge nekdanje Jugoslavije in da se tudi te države pospešeno vključujejo v globalno trgovino in iščejo poti, kako njihova podjetja pripeljati do globalnega registra, je potrebno na tem področju iskati nove rešitve in prepričati slovenska podjetja, kakšne koristi in prednosti jim prinaša elektronska povezava z globalnim katalogom izdelkov.

2.5. Prednosti uporabe RIP

Kaltnekar opozarja na možnost, potrebnost in smiselnost RIP-a za učinkovit in uspešen logističen proces. Za uspešnost logističnega procesa ima velik pomen ustrezno zajemanje podatkov, njihova obdelava in kroženje informacij. Posebnost materialnega poslovanja pa je ravno v velikem številu različnih podatkov in informacij (veliko število izdelkov in poslovnih dohodkov v smislu dobav, oddaje materiala in odpisov materiala), ki izvirajo in se prenašajo v različne točke preskrbovalne verige (Kaltnekar, 1989, str. 39).

RIP, identifikacijske številke in črtne kode, so trije temelji, ki omogočajo tekoč tok logističnih enot po tržni poti. Pri tem ima vsaka svojo bistveno funkcijo: identifikacijska številka služi kot ključ do informacij o izdelku, shranjenih v računalniških datotekah, črtne kode delujejo kot vmesnik med fizičnim izdelkom in drugimi informacijami in omogočajo avtomatizacijo zajemanja identifikacijskih števil ter drugih podatkov, RIP pa omogoča elektronski pretok informacij med poslovnimi partnerji v preskrbovalni verigi. Vse tri tehnologije so združene v mednarodno sprejemljivih standardih GS1 in skupaj omogočajo učinkovit pretok informacij in blaga skozi preskrbovalne verige. Uspešna uvedba v kombinaciji z uporabo edinstvenih identifikacijskih števil in črtnih kod za samodejni zajem podatkov omogoča številne prednosti celotni preskrbovalni verigi, ki omogočajo izboljšanje konkurenčnosti. Prednosti lahko razvrstimo v naslednje skupine:

1. Prihranki pri stroških administracije in obdelavi podatkov. Podatki se v sistem lahko vnašajo samo enkrat, administrativni in plačilni postopki pa se avtomatizirajo. Avtomatizirano zajemanje in neposredna izmenjava podatkov iz aplikacije na aplikacijo bo preprečila pogoste in drage napake, do katerih neizogibno prihaja ob ročnih vnosih podatkov, in občutno zmanjšala količino uporabljenega papirja. Kot prihranek lahko upoštevamo tudi poklicni razvoj osebe v primeru vnašanja podatkov in zahtevnejšega odpravljanja napak in nepravilnosti ter možnost izkoriščanja osebja za druge naloge v organizaciji.

2. Prednosti hitrejšega ciklusa poslovanja kot rezultat hitrejšega pretoka blaga in informacij. Samodejni zajem podatkov in tekoč pretok informacij omogoči neprekinjeno delovanje preskrbovalne verige. Uspešen sistem RIP v nekaj minutah prenese iz enega sistema v drugega ogromne količine komercialnih podatkov in tako bistveno skrajša pot od naročila do dobave in od obračuna do plačila. Zaporedna koda zabojnika (SSCC) omogoča natančno sledljivost in izsledljivost izdelka na poti skozi celotno preskrbovalno verigo. Pri večjih razdaljah med proizvajalcem in končnim kupcem se srečujemo z daljšim prevozom blaga ter daljšimi plačilnimi in kreditnimi roki. Glavna prednost hitrejšega pretoka blaga in informacij je dejansko zmanjšanje zalog in sredstev, vezanih v zalogah, zmanjšanje terjatev in boljše upravljanje gotovinskega pretoka ter sprostitev delovnega kapitala. Upoštevati je treba tudi možnost zmanjšanja števila dni

16

za uvedbo izdelka na trg oziroma boljšo odzivnost, kar ima za posledico večje zadovoljstvo strank.

3. Večja zanesljivost. Poleg hitrejše tržne poti RIP zaradi večje količine in boljše kakovosti informacij, ki so na razpolago poslovnim partnerjem, omogoča varnejšo preskrbovalno verigo. Varne in bolj zanesljive preskrbovalne verige pa ponovno pripomorejo odstraniti odvečne in varnostne zaloge, ki se na različnih točkah preskrbovalne verige pojavljajo za primer negotovosti.

4. Sledljivost in izsledljivost izdelkov na poti do končnega kupca. Zaporedna koda zabojnika je uporabna predvsem zaradi sledljivosti, saj ob razpoložljivosti omrežij in strežnikov RIP lahko z njo natančno zasledujemo blago na njegovi poti. Tudi v primerih ugotovljenih napak je zaporedna koda zabojnika učinkovito sredstvo za odpoklic blaga s katerekoli točke preskrbovalne verige. Sledljivost je tudi ena od pomembnejših postavk mednarodnega standarda za zagotavljanje kakovosti ISO 9000.

5. Strateške prednosti. Čeprav se učinki RIP-a najprej pokažejo z računalniškim pošiljanjem in sprejemanjem dokumentov, pa bodo glavne prednosti jasne šele po analizi celotnega delovanja in učinkovitosti, ki jo RIP zahteva od podjetja. K strateškim prednostim sodijo večje zadovoljstvo strank in izboljšani odnosi z dobavitelji, ki jih RIP utrjuje. Sem uvrščamo tudi povečano produktivnost. Večja povezanost, sodelovanje in zaupanje med poslovnimi partnerji, hitrejši pretok večjih količin kakovostnejših informacij in prihranki na račun zmanjšanja zalog pripomorejo k lažjemu in boljšemu načrtovanju proizvodnje in predvidevanju povpraševanja ter omogočajo investiranje in oplemenitenje prihrankov. Med strateške prednosti sodi tudi obvladovanje naraščajočega tržnega deleža in prednosti pred konkurenco ter izboljšanje morale osebja z namenom čim bolj iztrebiti nelojalno konkurenco in zavajanje kupcev s strani prodajalcev ter podpora uveljavljanju dobrih poslovnih običajev v trgovini (EANCOM mednarodni standard za komunikacije RIP, 2002).

3. PRETOK IN SINHRONIZACIJA MATIČNIH PODATKOV V PRESKRBOVALNI VERIGI

3.1. Standardi GS1

Sistem GS1 je množica standardov, ki omogoča učinkovito upravljanje globalnih, večpanožnih preskrbovalnih verig na podlagi edinstvene identifikacije proizvodov, transportnih enot, lokacij in storitev. Pospešuje procese elektronske trgovine, vključno s popolnim sledenjem in izsledovanjem (glej Tabelo 8 na str. 18).

17

Tabela 8: Prednosti in slabosti uvedbe standardov GS1 v podjetje (proizvajalca in trgovca)

SLABOSTI PREDNOSTI

Potrebna sredstva za implementacijo programske rešitve in povezave na globalni register.

Področje nabave in prodaje:

- znižanje stroškov dobave (hitrejši odzivni časi, odprava napak in

premostitev geografskih razdalj)

- znižanje stroškov prodaje (hitrejši odzivni časi in odprava

napak

- znižanje stroškov vzdrževanja IT-sistema

- znižanje zalog in stroškov zalog

- natančnejše planiranje in ažurno spremljanje odstopanj od

začrtanih načrtov.

Čas, potreben za implementacijo za programske rešitve in povezave na globalni register.

Področje promoviranja:

- hitrejši odziv na povpraševanje kupcev

- hitrejše in cenejše uveljavljanje novih izdelkov

- hitrejši in učinkovitejši način odprave reklamacij in pripomb

kupcev

Vprašljiv obstoj malih proizvajalcev in trgovcev, ki ne bodo mogla zagotoviti sredstva za implementacijo programskih rešitev in povezave na globalni register.

Področje administriranja:

- natančno, hitrejše in cenejše izstavljanje računov

- hitrejši odziv na informacijo o naročilu in hitrejša izvedba

dobave in s tem tudi nižji stroški

- odprava napak pri prepisovanju

- znižanje zaposlenih za potrebe administriranja

Področje logistike:

- preprost način naročanja in sledljivost izdelkov

- hitra povratna informacija o dobavi

- boljše obvladovanje transporta izdelkov

Vir: Interni viri GS1 Slovenije, 2006.

3.1.1. Identifikacijske številke

Identifikacijske številke so lahko predstavljene s simboli črtne kode, kar omogoča elektronsko odčitavanje na prodajnem mestu, na prevzemnem mestu v skladiščih ali na kateremkoli drugem mestu, kjer to poslovni procesi zahtevajo. Sistem je načrtovan tako, da se ne upošteva omejitev specifičnih kodnih sistemov podjetja, organizacije ali sektorja, ter da naredi trgovanje veliko učinkovitejše in bolj usklajeno s potrebami kupca. Pri prenosu nestandardiziranih podatkov med podjetji prihaja do neprestanega usklajevanja sistemov za prenos podatkov. Ne glede na to, ali gre za različne dolžine podatkov, različne vsebinske šifre, različne klasifikacijske oznake, vedno

18

je problem v medsebojnem prilagajanju informacijskih sistemov. Zato velja, da je standardizirani sistem najpreprostejši in najcenejši. To pomeni, da se morajo posamezna podjetja držati pravil standarda pri označevanju svojih izdelkov (s črtnimi kodami in pripadajočimi šiframi), pri uporabi klasifikacijskih oznak (GPC) in v izboru elektronskega poslovanja.

Sistem je načrtovan za uporabo v katerikoli gospodarski panogi, dejavnosti ali javnih sektorjih, spremembe v sistemu pa se uvajajo tako, da ne povzročajo motenj v poslovanju sedanjim uporabnikom. Identifikacijske številke so sestavljene tako, da omogočajo enolično identifikacijo izdelkov, storitev ali lokacij kjerkoli na svetu.

3.1.1.1. Globalna identifikacijska številka izdelka: GTIN

GTIN (global trade item identifification number) se podeljuje v različnih kapacitivnih skupinah (intervalih s po 1000, 10.000 in 100.000 kodami) in dveh različnih oblikah: GTIN 8 (ki je zaradi svoje majhnosti namenjen za manjše proizvode) in GTIN 13, ki je običajno oznaka na maloprodajnih enotah. Bolj podrobno je ponazorjena struktura GTIN-a v Prilogah 2, 3 in 4.

3.1.1.2. Globalna lokacijska številka: GLN

Lokacije in druge podatke v zvezi s poslovnimi partnerji se za potrebe računalniške izmenjave podatkov označujejo z lokacijskimi številkami GS1. Lokacijska številka je tako identifikacijska številka za označevanje fizičnih, funkcionalnih in pravnih entitet. Primer GLN je opisan v Prilogi 5.

3.1.1.3. Serijska številka zabojnika: SSCC

Zaporedna koda zabojnika (SSCC) je 18-mestna negovoreča številka. Ta standardna struktura številčenja vsebuje razširitveno številko, predpono EAN.UCC za podjetje, ki mu jo dodeli državna organizacija za številčenje po sistemu EAN.UCC, referenco izdelka in na zadnjem mestu kontrolno številko. Referenca izdelka je zaporedna številka, ki jo logistični enoti določa podjetje samo. Pri tem mora zagotoviti, da te številke vsaj 12 mesecev ne bo uporabljala za označitev kakšne druge enote, četudi prvotna enota morda ne obstaja več. Predpona podjetja in referenca izdelka skupno predstavljata šestnajst mest zaporedne kode zabojnika, in sicer od drugega do sedemnajstega mesta. Koliko mest preostane za referenco izdelka, je odvisno od števila mest, ki jih zavzame predpona EAN.UCC za podjetje. Struktura SSCC je podrobneje ponazorjena v Prilogi 6.

3.1.2. Enote – nosilci identifikacije

Potrošne enote so izdelki, ki jih kupec vzame s prodajnih polic in gredo mimo blagajne trgovine. Prodajna enota je katerakoli postavka (izdelek ali storitev), o kateri je treba poiskati kakšno vnaprej določeno informacijo in ki se lahko cenovno ovrednoti, naroči ali fakturira v katerikoli točki katerekoli preskrbovalne verige. Ta definicija velja od surovine do končnih izdelkov, vključuje pa tudi storitve, vse z vnaprej določenimi karakteristikami. Logistična enota je enota poljubne sestave, pripravljena za transport in/ali skladiščenje, ki jo je treba upravljati

19

skozi preskrbovalno verigo (Globalni uporabniški priročnik standardov GS1, 2002). Transportna enota je skupina izdelkov, pakiranih v obliko, primerno za transport (zaboji, škatle, ...) z ene lokacije na drugo (od dobavitelja k proizvajalcu, od skladišča končnih izdelkov do skladišča razpošiljatelja ter v končni fazi do kupca).

3.1.3. RIP – Računalniška izmenjava podatkov

Standard GS1 ponuja dva različna formata za RIP. To sta EAN.COM in GS1-XML.

Podjetja dnevno proizvedejo in izmenjajo veliko količino papirnatih dokumentov, med katere sodijo naročila, računi, katalogi izdelkov, poročila o prodaji, odpremne listine in drugi dokumenti, ki večinoma izhajajo iz obstoječih računalniških aplikacij. Te dokumente se najprej tiska, kopira in potem posreduje naprej po faksu ali pošti. Poslovni partner potem ponovno vnese sprejete podatke v drugo računalniško aplikacijo za nadaljnjo obdelavo. Postopek je počasen, drag in nezanesljiv. Ti dokumenti omogočajo glavnino pretoka informacij, ki nujno spremljajo dejanski pretok blaga, in sicer pred komercialnimi transakcijami, med njimi in po njih. Kakršnakoli fizična prekinitev pretoka blaga ali informacij prepreči tekoče delovanje preskrbovalne verige, kar povzroči znatno povečane stroške prodaje ali nabave (Uvod v računalniško izmenjavo podatkov EANCOM, 1999, 74 str.).

RIP pomeni prenos strukturiranih podatkov na osnovi sprejetih standardov sporočanja z ene računalniške aplikacije na drugo z elektronskimi sredstvi in minimalno udeležbo človeka. Gre torej za celoto organizacijsko-računalniških rešitev, ki omogočajo, da si organizacije poslovno dokumentacijo izmenjujejo neposredno prek računalnikov, pri čemer odpade potreba po dragem in zlasti zamudnem izmenjavanju papirnih listin ter večkratnem zajemanju podatkov, ki je povezano z nastajanjem napak in stroškov. Pri tem pa odpade tudi skrb podjetij zaradi različnih nezdružljivih računalniških sistemov (Uvod v računalniško izmenjavo podatkov EANCOM, 1999, 74 str.).

Študije so pokazale, da znašajo stroški ročnega procesiranja enega naročila 50 ameriških dolarjev na stran papirja, elektronska izmenjava takšnega dokumenta z uporabo RIP-a zniža stroške procesiranja na samo 4 ameriške dolarje na elektronsko stran.

RIP omogoča proizvajalcem in distributerjem pregledno spremljanje naročil in s tem spremljanje porabe. Hitri in najnovejši podatki omogočajo podjetjem bolj učinkovito napovedovanje lastne proizvodnje in nabave in boljšo pripravljenost na nepredvidljive spremembe v porabi. RIP omogoča tudi proizvodnjo ravno pravočasno. Odjemalci pošiljajo bolj pogosto manjša naročila, ki temeljijo na dejanskem povpraševanju, proizvajalci pa dobavljajo proizvode hitreje (EANCOM mednarodni standard za komunikacije RIP, 2002).

3.1.4. EAN.COM –standard za računalniško izmenjavo podatkov

EAN.COM je standard za računalniško izmenjavo podatkov, ki temelji na UN/EDIFACT. To je način, kako se poslovne dokumente, kot je naročilnica, dobavnica in račun, pretvori v elektronsko obliko, v format, ki je neodvisen od informacijske platforme. EAN.COM v zadnji

20

inačici vsebuje 47 sporočil – informacij, ki so navedeni na omenjenih poslovnih dokumentih. UN/EDIFACT je standard, ki pove, kje na kakšnem mestu v dokumentu se nahaja kakšen podatek (npr. datum računa, številka računa, količina izdelka, cena izdelka, rok plačila), in iz internega računa nekega podjetja, ki razpolaga s svojo programsko rešitvijo za izstavitev računa poišče ustrezne podatke in jih prepiše v standardni format, ki je potem lahko predmet računalniške izmenjave podatkov. Takšen dokument v standardni obliki lahko drugo podjetje sprejme in s pomočjo standarda UN/EDIFACT prekodira v sebi ustrezne podatke, da jih lahko elektronsko obdela v sklopu svojega informacijskega sistema, ki podpira njegov poslovni proces.

Standard EAN.COM predstavlja logično zaporedje sporočil, ki so potrebna pri opravljanju poslov. Poslovni partnerji se dogovorijo o tem, kateri podatki se bodo v posameznih standardnih sporočilih prenašali in kakšne so njihove obveznosti v zvezi s prejetim ali oddanim sporočilom. Standardna sporočila EAN.COM so razdeljena v naslednje štiri skupine: sporočila z osnovnimi podatki oziroma podatki, ki se le redko spreminjajo (naslovi, dimenzije itd.), sporočila komercialnih transakcij, ki zajemajo akcije od povpraševanja do plačila (pogoji dobave, plačilni roki, cene itd.), poročila in sporočila o planih kot osnova za planiranje prihodnjih dobav in proizvodnje (podatki o obsegu prodaje, dostavi itd.) in splošna sporočila v primeru, ko je potrebno dostaviti podatke, ki ne sodijo v nobeno sporočilo (Kogovšek, 1996, str. 57).

3.1.5. Simbologija

Način zapisovanja identifikacijskih številk v obliki črtne kode se imenuje simbologija. Standard GS1 uporablja več simbologij, odvisno od namena oziroma uporabnosti črtne kode. Kadar se uporablja črtne kode v maloprodaji (v trgovinah na terminalih POS – Point of sale), se praviloma uporablja simbologiji EAN-13 in EAN-8. V logističnih procesih se uporabljata še simbologiji GS1-128 in ITF-14 (Kogovšek, 1998, str. 59).

3.1.6. GDSN

GDSN ali Global Data Synchronization Network je formalizacija standarda pri izmenjavi t. i. matičnih podatkov o izdelkih. Vsako podjetje vzdržuje svoje baze podatkov o izdelkih, kar pomeni, da imajo s tem ogromno dela. V vsakem večjem podjetju je za to posebna služba, ki skrbi za pravilnost in ažurnost vseh svojih podatkov. Vedeti pa je treba, da se večina teh podatkov o izdelkih ponavlja od podjetja do podjetja. To pomeni, da je delo, ki je vloženo v pravilnost matičnih podatkov ne samo podeseterjeno, ampak potisočerjeno in še več. Sistem GDSN pa je način samodejnega izmenjevanja in ažuiranja matičnih podatkov prek katalogov izdelkov, ki so povezani prek globalnega registra.

3.1.7. GS1-128

To je posebna simbologija v sistemu GS1, ki omogoča zapisovanje alfanumeričnih oznak in se s pridom uporablja v logistiki, za označevanje palet oziroma transportnih enot. Temelji na standardiziranih šifrah – aplikacijskih identifikatorjih, ki povedo tip in format dela zapisa v kodi GS1-128. Primer simbologije GSI-128 je naveden v Prilogi 7.

21

3.1.8. GPC – Globalna klasifikacija izdelkov

GPC (Global Product Classification) je del GS1 sistema in ključ, ki omogoča poenostavljeno razvrščanje klasifikacije in iskanje izdelkov. Standardizirani sistemi klasifikacije proizvodov igrajo pomembno vlogo pri iskanju in primerjanju ponujenih proizvodov na elektronskih trgih. Posebej v primeru velikih prodajnih katalogov proizvodov tajni podatki postanejo pomembna prednost in faktor uspeha. Najbolj znani sistemi so UN/SPSC in eCI@ss, vendar so še vedno v razvoju in novi sistemi prihajajo na dan. Klasifikacijski sistemi se ne razlikujejo po vsebini ampak tudi po strukturi enega do drugega (Leukel, Schmitz, Dorlof, 2002, str. 874).

GPC podpira GS1 na treh področjih:

dovoljuje kupcem selektivno iskanje izdelkov,

je prevodnih v skupni jezik za različne kategorije menedžmenta,

je ključni element v GDSN.

GPC je sistem klasifikacije, določen z 9-mestno številko, ki temelji na osnovni klasifikaciji UN/SPSC. Prednost klasifikacije GPC pred drugimi svetovno izbranimi klasifikacijami, kjer je določena samo ena številka, je v tem, da je klasifikacija GPC sestavljena iz 0–7 natančno določenih številk (ki izhajajo iz globalne klasifikacije) in še 2 dodatnih številk, ki služita kot pojasnjevanje dodatnih lastnosti izdelka za pojasnilo domačemu trgu.

3.2. Pomen identifikacije karakterističnih številk GS1

Mednarodni sistem GS1 dodeli posameznim nacionalnim organizacijam karakteristične številke. To je številka, ki je predpona vsem v posamezni državi izdanim številkam. Zavod GS1 Slovenije je dobil dodeljeno številko 383.

Nacionalne organizacije nadalje dodeljujejo karakteristične številke poslovnim organizacijam, ki se želijo včlaniti v sistem GS1. Izhajajoč iz dodeljenih številk, članice nadalje same tvorijo oznake za svoje izdelke, lokacije in druge prodajne, logistične in transportne enote.

V standardnih sistemih GS1 so vse enote označene z edinstveno, negovorečo identifikacijsko številko. To pomeni, da je ta identifikacijska številka izdelka unikatna in je nima noben drug izdelek in ničesar ne pove o proizvodu. Iz številke, ki se začne s 383, lahko samo sklepamo, da je bila podeljena v Sloveniji. Edinstvenost številke omogoča vsem poslovnim partnerjem, da se sklicujejo na isto identifikacijsko številko in medsebojno komunicirajo na najhitrejši, najbolj točen in najcenejši način. Vse informacije o trgovinski enoti (identifikacijo, opis, lastnosti) sporoči dobavitelj uporabniku pred prvo transakcijo.

Identifikacijsko številko lahko pretvorimo v simbol črtne kode, kjer so posamezne številke kodirane v obliki različno širokih črtic oziroma vmesnih prostorov. Številke, predstavljene v obliki črtnih kod, s pomočjo elektronskega bralnika omogočijo samodejen zajem podatkov v vsaki točki, kjer posamezna enota vstopa v prostor ali ga zapušča, npr. odčitavanje črtnih kod na blagajni prodajnega mesta, ob prejemu pošiljke v kupčevem skladišču, itd. Črtne kode so

22

ponavadi vključene v proizvodni proces na lokaciji proizvajalca in so vnaprej natisnjene na embalaži ali pa se kot nalepka prilepijo na enoto na proizvodnem traku.

Ta način označevanja prinaša koristi trgovinam, proizvajalcem in tudi kupcem. V trgovini se s pomočjo elektronskega bralnika odčita simbol črtne kode, ta se pri tem prevede v numerično kodo in jo sporoči računalniku, ki hrani podatke o ceni artikla in drugih karakteristikah vseh izdelkov v prodajalni. Računalnik sporoči ceno, opis izdelka, izračun davka, itd., kar se izpiše na zaslonu in tudi na računu. Ti podatki se uporabijo za napovedovanje porabe in samodejno naročanje. Trgovina, opremljena z ustrezno računalniško opremo, bo racionalizirala svoje poslovanje, saj blagajničarki ni treba cene izdelka vtipkati v blagajno, v skladišču ni treba vedno znova preštevati zalog, poslovodji računati, kakšno je povpraševanje in kako zgodaj je treba naročiti novo pošiljko.

Tudi proizvajalec bo imel določene koristi. Če mu trgovina samodejno sporoča, kako hitro se prodaja nek izdelek, bo temu ustrezno ukrepal, pospešil proizvodnjo enega izdelka in upočasnil proizvodnjo drugega. Lažje bo načrtoval proizvodnjo in se učinkoviteje in racionalno odločal o novih investicijah.

Koristi za kupca so v tem, da se skrajšajo čakalne vrste, v roke pa bo dobil račun, na katerem bo povsem jasno in brez napak napisano, kaj je kupoval in koliko stane. Označevanje z identifikacijskimi številkami GS1 omogoča tako proizvajalcem kot trgovcem lažje delo pri:

spremljanju zalog,

stroškov skladiščenja,

obvladovanju transporta,

procesu načrtovanja,

pri nabavi izdelkov in surovin,

informacijskih rešitvah,

oblikovanju kakovosti in obsegu kadrov.

Zaloge so eden najpomembnejših elementov logističnega sistema, zato je učinkovitost upravljanja z zalogami odločilnega pomena za učinkovito delovanje logističnega sistema. Pojavljajo se kot vmesnik med transportom in proizvodnjo in omogočajo lažje premoščanje nihanj povpraševanja in proizvodnje. Za učinkovito delovanje sistema je določena raven zalog nujna, vendar prevelika zaloga vodi v neekonomično poslovanje. Razlogi za vzdrževanje določene ravni zaloge so predvsem: boljša postrežba kupcev, prihranki velikosti (nakup večjih količin je vezan na popuste) ter zagotavljanje nemotenega proizvodnega procesa in delovanja logističnega sistema.

Skladiščenje pomeni prekinitev materialnega toka. Skladiščno poslovanje obsega vse dejavnosti, ki se nanašajo na prevzem, skladiščenje in izdajo materiala. Namen skladiščenja je zagotovitev oskrbe vseh porabnikov s potrebnim materialom (Potočnik, 1998, 222 str.). Skladiščni sistem torej opravlja funkcijo hranjenja zalog in funkcijo ravnanja z materiali. Skladiščenje prinaša tudi

23

prostorsko koristnost, saj omogoča hranjenje zalog na lokacijah, ki so bližje porabnikom. S tem krajša dobavni čas in povečuje raven postrežbe kupcev.

Transportni sistem je pomemben del logističnega sistema, saj povezuje med seboj različne udeležence preskrbovalne verige. Transport pomeni premik izdelka z ene lokacije na drugo. Stroški transporta so sestavni del stroškov distribucije ne glede na to, kdo jih dejansko nosi. Transport obsega notranji transport znotraj posameznega podjetja (uporaba primernih transportnih in manipulativnih sredstev) in zunanji transport med posameznimi podjetji. Stroški transporta so visoki in predstavljajo največji delež izmed vseh stroškov logističnega sistema ter včasih pomenijo tudi 50 odstotkov celotnih stroškov ( Urbanc, 2002, str. 40).

Razvit transportni sistem povečuje stopnjo konkurence (sveže skandinavske ribe v sredozemskih državah), omogoča doseganje prihrankov obsega (povečanje proizvodnih serij ob povečanem geografskem trgu), zaradi večje učinkovitosti pa vodi tudi k zniževanju cen izdelkov.

Proizvodnja mora biti sposobna slediti nihanjem povpraševanja. Proizvodna sposobnost ima prek stopnje fleksibilnosti in proizvodne zmogljivosti odločilen vpliv na celoten logistični sistem. Očitna je povezava logističnega sistema in proizvodnje v trenutku, ko se odločamo o izgradnji novega obrata, saj njegova lokacija vpliva na učinkovitost celotnega logističnega sistema.

Nabava surovin in polizdelkov (delov) je bistvenega pomena za izvajanje proizvodnega procesa in predstavlja zvezo z logističnim sistemom podjetij dobaviteljev. Treba je zagotoviti, da je višina njihovih zalog tolikšna, da bodo omogočile reden potek proizvodnje.

Informacijski sistem je poleg fizičnih tokov blaga pomemben dejavnik pri izvajanju načrtovanja, proizvodnega, logističnega in prodajnega procesa. Upravljanje logističnega sistema temelji na informacijskem podsistemu, ki povezuje vsa področja logističnega sistema v celoto in omogoča popolno avtomatizacijo logističnih dejavnosti. Naročilo kupca se samodejno procesira, ko se zaloge znižajo do določene stopnje. Naročilo prispe po elektronski poti v dobaviteljev računalnik, ki nadalje usmerja zahtevane količine naročil, da se samodejno obdelajo in odpošljejo do kupcev. Teoretično se celoten proces lahko izvede brez posredovanja človeka in brez čakanja. Elektronsko komuniciranje med poslovnimi partnerji v preskrbovalni verigi izključuje nepotrebno večkratno obdelavo naročil, zmanjšuje operativne stroške in omogoča hitrejši pretok blaga skozi verigo. Učinkovitost informacijskega sistema je vitalnega pomena za uspešnost podjetja.

Ravnanje s človeškimi viri je v celotnem poslovnem procesu zelo pomembno. Ljudje so tisti, med katerimi tečejo tokovi dogovarjanj, sklepanj pogodb, odločanj, itd., in ljudje so tisti, ki določajo poslovno politiko in aktivirajo sredstva. Ravnanje s človeškimi viri je v logistični funkciji enako pomembno kot v vseh drugih poslovnih funkcijah. Obseg prodaje je odvisen od ravni znanja, v veliki meri tudi od osebnih značilnosti prodajalcev.

Lastnik blagovne znamke je ne glede na to, kdo je izdelek proizvedel in kje, praviloma pristojen za dodelitev identifikacijske številke GS1. Zato bo to:

24

proizvajalec ali dobavitelj, če podjetje samo proizvaja izdelek ali ga proizvaja v neki drugi državi in ga prodaja pod blagovno znamko, ki pripada proizvajalcu ali dobavitelju,

uvoznik ali grosist, če je uvoznik ali grosist naročil proizvodnjo izdelka v katerikoli državi in ga prodaja pod blagovno znamko, ki pripada podjetju, ali če je uvoznik ali grosist spremenil izdelek (npr. embalažo artikla),

detajlist, če je detajlist naročil proizvodnjo izdelka v katerikoli državi in ga prodaja pod blagovno znamko, ki mu pripada.

Izjema splošnemu pravilu velja v primeru, ko lastnik blagovne znamke izdelka ni kodiral na mestu izdelave. Takemu izdelku lahko na zahtevo strank uvoznik ali posrednik dodeli začasno identifikacijsko številko (Globalni uporabniški priročnik standardov GS1, 2002, str. 72).

Podjetja in drugi člani lahko posamezne lokacije (fizične, funkcionalne in pravne entitete) identificirajo s številkami iz lastnega nabora dodeljene številke GS1-13. Te številke torej označujejo prostorske elemente podjetij in se uporabljajo pri računalniški izmenjavi sporočil in dokumentov med poslovnimi partnerji v preskrbovalni verigi.

3.3. Sinhronizacija matičnih podatkov

Sinhronizacija matičnih podatkov zadeva milijon družb po vsem svetu. Zato je bila potrebna harmonizacija opisa izdelkov in podatkov o strankah, ki bi lahko olajšala njihovo izmenjavo.

Koraki do sinhronizacije (glej Sliko 6).

Slika 6: Shema implementacije sinhronizacije podatkov v okolju

Vir: Notranji viri GS1 Slovenija, 2006.

Da bi zagotovili, da bosta identifikacija in opis kakega izdelka identična v vsakem primeru, ne samo v datotekah dobavitelja ali detajlista, temveč tudi v vseh službah ali oddelkih dobavitelja oziroma v vseh blagovnicah in skladiščih trgovca na drobno, ter da so podatki vedno na razpolago uporabniku, je potrebno da:

25

se matični podatki zbirajo in objavljajo v jeziku, ki je skupen za vse potencialne uporabnike,

je orodje za objavo, ki ustreza dotičnemu jeziku, v široki uporabi,

je dostop do podatkov prek orodij za objavo preprost,

pogoj objave in dostopa nudi ustrezna varnostna jamstva.

Sinhronizacija matičnih podatkov med dobavitelji in detajlisti zato sloni na:

skupnem mednarodnem jeziku za opis podatkov, jeziku GS1,

elektronskih katalogih kot orodje za upravljanje matičnih podatkov,

uvedbi omrežja za elektronske kataloge,

standardnem pretoku informacij, ki ga določa sistem GS1.

Vodilna svetovna podjetja se hitro prilagajajo in usmerjajo v skladu s principi GDSN, zato je pričakovati, da bo sinhronizacija podatkov v bližnji prihodnosti postala industrijska praksa. Lahko pričakujemo, da bodo predvsem velika podjetja/kupci prej ali slej od svojih dobaviteljev zahtevala prisotnost v globalnem katalogu izdelkov, saj jim bo tako pot narekovala globalna konkurenca. Za uspešen začetek globalne sinhronizacije je potrebno postaviti temelje, ki jih tvorijo uspešno zaključene faze uvajanja standardov. Po uspešno uveljavljeni uporabi standardov GS1 sledi izvedba kataloga izdelkov, šele potem pa sledi procesu sinhronizacije podatkov.

3.4. Osnovna načela sinhronizacije matičnih podatkov

Dobavitelji in detajlisti so določili osem osnovnih načel za sinhronizacijo matičnih podatkov. Pomembna so načela »edinstvene vhodne točke« in prosta izbira te vhodne točke, kakor tudi lastništvo objavitelja nad matičnimi podatki in upravljanje podatkov na njihovem izvoru, ki so temelji procesa sinhronizacije.

Objavitelj, ki matične podatke objavlja v katalogu, je odgovoren za kakovost teh informacij, pri izmenjavi katerih je edini lastnik. Dobavitelj, identificiran s svojim GLN, ki je objavil matične podatke o svojem izdelku, je edini pooblaščen za njihove spremembe. To načelo morajo upoštevati drugi partnerji v preskrbovalni verigi, isto pa velja tudi za operaterje overovljenih elektronskih katalogov. Glavna skrb objavitelja matičnih podatkov je, da določi edinstveno objavno točko, to pomeni samo na tej točki oz. s tega naslova, definiranega z vstopno kodo, se lahko podatki vnašajo v sistem.

Eno izmed glavnih jamstev kakovosti matičnih podatkov je nepodvajanje informacij. Če se informacija objavi samo enkrat, bo oseba, ki je odgovorna za matične podatke, zagotovila optimalno kakovost in hkrati odpravila nevarnost nekonsistentnosti, ki ponavadi spremlja obstoj večkratnih informacijskih virov.

Poleg uveljavitve tega načela edinstvene objavne točke je prav tako pomembno, da so objavitelji v stanju izbrati svoj objavni način. Gre za osnovno načelo kataloškega mrežja in overavljanja, da objavitelj dobaviteljem in detajlistom omogoči prosto izbiro njihove kataloške rešitve.

26

To je seveda tudi v interesu stranke, ki išče informacije in si želi edinstven dostop do informacij. Omrežje za sinhronizacijo podatkov ji tudi nudi to prosto izbiro kataloške rešitve s tem, da zagotavlja dostop do vseh razpoložljivih virov.

Objava matičnih podatkov za proizvode in podjetja mora biti izvršena čim bolj v smeri nastanka informacij. Tako je za začetne objave in registracije odgovoren lastnik blagovne znamke izdelka. Vseeno pa lahko začetni objavitelj to odgovornost prenese na kako drugo podjetje za zadovoljitev potreb lokalnega trga ali pa se prilagodi specifičnim trženjskim delokrogom.

Sinhronizacija podatkov je izvedljiva le med dvema trgovskima partnerjema, če se oba strinjata o enakem načinu identifikacije prodajnih enot. Ta skupna identifikacija je ključ za iskanje, komuniciranje, integracijo podatkov, povezanih s proizvodi ali podjetji. Brez te skupne reference bi bili dobavitelj ali detajlist obremenjeni z večkratnim prekodiranjem. Proces usklajevanja in razvrščanja podatkov v njihove ustrezne informacijske sisteme bi tedaj bil skrajno negotov. V vsakem primeru pa mora biti vir informacij identificiran, kar pomeni, da mora biti vsaka objava matičnih podatkov »podpisana« z objaviteljevim GLN.

Podjetje Merkur, d. d., sedaj pri svojem poslovanju uporablja interno klasifikacijo izdelkov in ne sistema GS1. V naslednjem poglavju želim opisati prednosti, ki bi jih za Merkur, d. d., in Skupino Merkur prinesla vključitev v globalni katalog proizvodov in prehod na standarde GS1.

4. PREDNOSTI VKLJUČITVE SKUPINE MERKUR IN MERKURJA, D. D., V GLOBALNI KATALOG IZDELKOV

Merkur predstavlja v Sloveniji med trgovci sinonim za ponudnika najkakovostnejših tehničnih izdelkov, zbranih na enem mestu. Njihova vizija je jasna: na domačem trgu utrditi vodilni položaj pri prodaji kakovostnih izdelkov naredi si sam, elektrotehničnih, metalurških, gradbenih in profesionalnih tehničnih izdelkov, vse bolj razvijajo in krepijo blagovno znamko Merkur tudi na bližnjih tujih trgih. V Sloveniji po posameznih blagovnih skupinah dosegajo od 10- do 60-odstotni tržni delež, na trgih držav jugovzhodne Evrope pa načrtujejo v prihodnjih letih 10-odstotni delež trga. Podjetje je nastalo daljnega leta 1896 in se v svoji zgodovini razraslo v mednarodno uspešno Skupino Merkur z več kakor 3.500 zaposlenimi. Konec leta 2005 je Skupino Merkur poleg matičnega podjetja Merkur, d. d., sestavljalo še 13 podjetij doma in v tujini. Zahvaljujoč širokemu prodajnemu programu Skupina Merkur uspešno zadovoljuje potrebe končnih kupcev ter malih in velikih podjetij. Z veleprodajno dejavnostjo ustvarja Skupina Merkur 50 % prihodkov od prodaje, končni kupci pa jih najbolj poznajo po sodobnih, dobro založenih in prijazno opremljenih trgovskih centrih.

Merkurjeva maloprodajna mreža obsega 33 trgovskih centrov v Sloveniji, 8 centrov na Hrvaškem, enega v glavnem mestu Srbije in manjšo prodajalno v Makedoniji. Hčerinsko podjetje Bofex, specialist in slovenski tržni voditelj za prodajo avdio-, video- in računalniških izdelkov Skupini Merkur dodaja 19 centrov Big Bang. Mrežo trgovskih centrov dopolnjuje še 21 franšiznih prodajaln Merkurja v Sloveniji, dve v Bosni in Hercegovini ter spletni trgovini http://nakup.merkur.si (Skupina Merkur, Merkur, d. d., 2006). Mrežo trgovinskih centrov Skupine, d. d., predstavljam v Prilogi 8.

27

Prilagajanje spremembam v okolju, sposobnost odkrivanja in izkoriščanja tržnih priložnosti, nenehen razvoj, učenje in izpolnjevanje so vrednote, s katerimi so ustvarili stodesetletno tradicijo uspešnega poslovanja. Usmerjeni so v prihodnost, v nove izzive in ideje, ki jim predstavljajo priložnost za nadaljnjo rast in razvoj.

Leta 2006 je praznoval Merkur sto deset let svojega uspešnega delovanja. Iz majhne trgovine, ki jo je leta 1896 ustanovil trgovec in industrialec Peter Majdič, postaja Merkur uspešno evropsko trgovsko podjetje. Razvija najsodobnejše oblike trgovanja s poslovnimi partnerji in pospešeno gradi mrežo kupcem prijaznih trgovskih centrov s ponudbo najsodobnejših izdelkov za opremo doma ter tehničnih izdelkov za potrebe zahtevnih obrtnikov in malih podjetij. Tradicija uspešnega trgovca ob koncu 19. stoletja in v letih vse do druge svetovne vojne je zaznamovala tudi Merkurjevo poznejšo rast in uveljavitev na trgu. Kakovosten prodajni program orodij, inštalacij, gradbenega materiala in opreme za gospodinjstvo in trgovska znamka Merkur – prima kvaliteta, zaščitena že leta 1933, so temelji Merkurjevega poslanstva še danes. Poleg odnosa do kakovosti izdelkov in storitev je Merkur v vsem svojem razvoju ohranjal specializacijo prodajnih programov tehničnih izdelkov za obrtnike, podjetja in končne potrošnike. Kot edino slovensko trgovsko podjetje s tehničnim blagom je Merkur kljuboval vsem družbenoekonomskim spremembam in nemirnim časom pred drugo svetovno vojno in po njej. V tem obdobju je trgovsko podjetje Merkur s približno dvajsetimi zaposlenimi začelo prevzemati manjša regionalna sorodna trgovska podjetja. Ob koncu sedemdesetih let se je podjetje z več kakor petsto zaposlenimi specializiralo za veleprodajo, maloprodajo in izvozno dejavnost ter take oblike prodaje ohranilo vse do danes. Po letu 1980 se je za podjetje začelo obdobje širitve maloprodajne mreže na domačem trgu, izgradnje skladiščnih in logističnih zmogljivosti. Ob razpadu enotnega trga nekdanje Jugoslavije si je Merkur s še hitrejšim razvojem prodajne mreže, ustanovitvijo hčerinskih podjetij v tujini in močnimi povezavami z industrijo in gradbeništvom pridobil vodilno pozicijo na domačem trgu. Pri tem je s posodabljanjem svoje prodajne mreže, z uvajanjem novih izdelkov, šolanjem in usposabljanjem kadrov prehiteval več uglednih in veliko večjih trgovskih družb v širšem prostoru jugovzhodne Evrope. Po letu 1990 se je podjetje preoblikovalo v javno delniško družbo, katere delnice so se leta 1998 uvrstile v redno trgovanje na Ljubljanski borzi. K razvoju podjetja in današnje Skupine Merkur so pripomogli številni zaposleni, ki so z visoko predanostjo in znanjem soustvarjali Merkurjev uspeh.

Dolgoročna poslovna uspešnost, ugled, stabilnost, kapitalska vrednost podjetja in zaupanje v blagovno znamko so vrline, ki že desetletja zaznamujejo poslovanje družbe Merkur in njenih podjetij. Danes tradicijo v poslovanju in častitljivo starost opredeljujemo kot svoji temeljni vrednoti. Uspešno kljubovanje času, konkurenci in spremembam je bilo mogoče le zaradi stalnega učenja in razvijanja sposobnosti prilagajati se potrošnikom in poslovnim partnerjem in zadovoljevati njihove zahteve in želje. Zgledovanje po uspehih v preteklosti predstavlja podjetju vir svežih moči in oporo pri iskanju novih idej za prihodnost (Zgodovina, Merkur d.d. 2006).

V srednjeročni viziji razvoja do leta 2010 in načrtovanih dolgoročnih ciljih v celotni Skupini Merkur gradijo ambiciozne načrte, ki pomenijo nadaljevanje zdajšnjih dosežkov in izpolnjenih pričakovanj leta 2005. Kljub visokemu tržnemu deležu na domačem trgu, ki v mnogih programih že presega 30 %, vidijo pri številnih skupinah porabnikov še veliko priložnosti za razvoj.

28

Odločeni so utrjevati tržni delež v smeri kakovosti, uvajanja novosti in poglabljanja razmerij s potrošniki, kar jim je tudi v preteklem letu v celoti uspevalo. Njihove trgovine so postale še bolj razpoznavne po prijaznem nakupovalnem okolju z mnogimi novimi izdelki za urejanje bivalnega okolja in za prosti čas. Nadaljevali bodo z modernizacijo in gradnjo trgovskih centrov na domačem trgu. Izboljšali in poglobili bodo ponudbo izdelkov v najbolj tipičnih prodajnih skupinah v maloprodaji, kot so kopalnice, vrt, gospodinjstvo, prosti čas in gradnja. S tem bo ponudba v trgovskih centrih še bolj zanimiva in konkurenčna v primerjavi s specializiranimi prodajalnami. Poglobili in specializirali bodo ponudbo tehničnih izdelkov za podjetniške kupce v smeri prilagajanja ožjim in zahtevnejšim skupinam kupcev, kot so orodjarji, specialisti v gradbeništvu, predelovalci lesa. Tako želijo na domačem trgu prehiteti ponudnike, specializirane za prodajo podjetjem (Poslanstvo, Merkur d.d., 2006).

Zagotoviti si morajo še kakovostnejše dolgoročne nabavne vire za zagotavljanje preskrbe celotne skupine podjetij, še posebno tudi na področju preskrbe z metalurškimi izdelki. Razvijali in izpopolnjevali bodo tržne in druge procese v smeri upravljanja in podpore poslovanju in razvoju celotne skupine podjetij. V tujini bodo v skladu s cilji pospešene rasti nadaljevali z gradnjo prodajnih kapacitet in do leta 2010 sedanji obseg poslovanja povečali za več kakor trikrat.

Z novima skladiščema za metalurške izdelke na Reki in v Sarajevu bo omogočena še hitrejša rast prodaje metalurških izdelkov in kakovostnejša oskrba hrvaškega in bosanskega trga. Pospešeno so že leta 2006 gradili trgovska centra v Novem Sadu in drugega v Zagrebu ter v glavnem pripravili projekte največjih trgovskih centrov v tujini: v Splitu, Sarajevu in drugega v Beogradu. Z novimi nakupi zemljišč v Beogradu, Osijeku in na Reki ter z razširitvijo kapacitet v trgovskem centru v Zadru bodo zagotavljali načrtovano rast in usposobljenost hčerinskih podjetij v tujini in si prizadevali za postopno doseganje vsaj 10-odstotnega tržnega deleža na izbranih trgih.

Razvoj Skupine Merkur na domačem trgu in tujih trgih temelji na zavestnih odločitvah in podpori zaposlenih. S precejšnjo privrženostjo in zavzetostjo zaposlenih gradijo razvoj številnih programov in projektov, kakor so Internacionalizacija metalurgije, Elektronsko poslovanje Merkurja s podjetji, Internacionalizacija poslovnega modela Merkur, Merkurjeva organizacija kompetentnih ljudi in ekstenzivni razvoj maloprodaje v Sloveniji in tujini.

Najpomembnejši razvojni program predstavlja program IMER – Internacionalizacija poslovnega modela Merkur – s katerim postavljajo standarde za poenotenje strategij, poslovnih politik, obvladovanja procesov, matičnih podatkov in informacijske podpore. Predstavlja nove osnove za upravljanje procesov, ki bodo omogočali rast, večjo standardizacijo in učinkovitost poslovnega sistema. Predstavljajo osnove za hitrejšo preobrazbo sistema glede internacionalizacije in obvladovanja procesov na različnih trgih in okoljih, kjer želijo s čim bolj poenotenimi proizvodi in storitvami doseči hitrejšo rast prodaje (Strateški cilji, Merkur d.d., 2006).

4.1. Prodajni program Merkur, d. d.

Prodajni program Merkurja, d. d., obsega izdelke energetike in instalacij, metalurške izdelke, gradbeni material in les, tehnične izdelke, izdelke široke potrošnje in izdelke iz papirja in

29

kemične snovi. Podrobnejši pregled izdelkov Merkurja, d. d., po skupinah najdete v Prilogi 11 (Prodajni program Merkurja d.d.).

V prilogi predstavljamo pregled prodanih izdelkov po količini in vrsti izdelka decembra 2005. Iz teh podatkov izhaja, da v Merkurju, d. d., prodajo:

izdelkov metalurgije količinsko 15 %, zneskovno pa 38 % vseh izdelkov,

gradbenega materiala in lesa količinsko 9 %, zneskovno 5 % vseh izdelkov,

tehničnih izdelkov količinsko 32 %, zneskovno 12 % vseh izdelkov,

izdelkov široke potrošnje količinsko 19 %, zneskovno 24 % vseh izdelkov,

izdelkov energetike in inštalacij količinsko 20 %, zneskovno 17 % vseh izdelkov,

izdelkov iz papirja in kemičnih snovi količinsko 7 %, zneskovno 3 % vseh izdelkov.

Merkur, d. d., ustvarja prihodke od prodaje na različnih trgih, kar je razvidno iz Priloge 12 (čisti prihodek od prodaje po državah).

Kazalci kažejo, da se je v Sloveniji prodaja povečala za 5 %, na tujih trgih pa se je znižala za 20 % v primerjavi z letom 2004.

Merkur, d. d., je s svojimi proizvodi prisoten v nekdanjih državah Jugoslavije in v članicah EU, vendar je potrebno več narediti za prodor na tuje trge in vključitev v globalni register, kjer bi bila ponudba Merkurja, d. d., dosegljiva vsem, kar se mi zdi sedaj v času globalizacije svetovne trgovine toliko bolj pomembno. Po moji presoji premalo naredijo za povečanje tržnega deleža oz. vsaj za to, da bi obdržali tržni delež v tujini, predvsem v EU (še posebej v novih članicah EU). Zdi se, kot da je tržna komunikacija zaspala, zato je uporaba globalnega kataloga kot orodja tržnega komuniciranja na tem področju še posebej dobrodošla.

4.2. Poslovni rezultati Merkurja, d. d.

Poslovne rezultate Merkurja, d. d., najbolje predstavimo z izkazom poslovnega izida. Če pa zadnje poslovno leto primerjamo z rezultati predzadnjega leta, v našem primeru leto 2005 primerjamo z letom 2004, dobimo vpogled o poslovanju družbe (glej Prilogo 10, izkaz poslovnega izida Merkurja, d. d).

Iz izkaza poslovnega izida družbe ugotovimo, da so se res prihodki od prodaje povečali za 1 %, vendar so se odhodki iz naslova nabavne vrednosti prodanega blaga povečali za 2 % in se je posledično poslovni izid od prodaje znižal za 2 % v primerjavi z letom 2004. V letu 2005 opazimo povečanje stroškov prodaje za 7 % in stroškov splošnih dejavnosti za 19 %. Vse to je posledica, da je poslovni rezultat iz poslovanja za 32 % nižji od leta poprej.

Glede na to bi sklepali, da so bili stroški prodaje in stroški splošnih dejavnosti leta 2005 previsoki glede na prodane količine ali da so se nabavne cene prodanih izdelkov dvignile. Družba beleži leta 2005 manjše odhodke iz financiranja, celo za 45 % nižje. Leta 2004 je družba

30

zaradi najetih posojil odplačala za 45 % več obresti in tudi beležila za približno 13.000 evrov več finančnih odhodkov zaradi odpisov dolgoročnih in kratkoročnih finančnih naložb. Iz tega razloga je vseeno čisti poslovni izid družbe za 7 % boljši kot leta 2004.

Merkur, d. d., se zaveda svojih pomanjkljivosti in je na pravi poti, da jih opravi. To kaže že podatek, da so se zaloge leta 2005 v primerjavi z letom 2004 znižale za 14 %, vendar so še vedno relativno visoke, saj znašajo 22 milijard oz. 17,3 % nabavne vrednosti prodanega blaga, kar ni malo. V Prilogi 9 (Bilanca stanja Merkur, d. d., 2006) te podatke razkrivam tudi numerično.

Merkur, d. d., ima med zalogami surovine, material in drobni inventar, zaloge nedokončanih gradbenih del ter zaloge trgovskega blaga. Ob začetnem pripoznavanju se količinska enota zaloge trgovskega blaga ovrednoti po nabavni ceni, ki jo sestavljajo nakupna cena, uvozne in druge nevračljive nakupne dajatve in neposredni stroški nabave. Pri vrednotenju zalog trgovskega blaga in pri obračunu porabe družba uporablja metodo tehtanih povprečnih cen.

Po drugi strani pa na dan 31. 12. 2005 beležimo več neplačanih terjatev, za 11 % več kot na dan 31. 12. 2004. Ni treba poudarjati, da so iz tega naslova tudi zato večje kratkoročne poslovne obveznosti, ker je potrebno tako zaloge kot neplačane terjatve financirati. Priloga 13 (Pregled prodanih izdelkov po količini in vrsti izdelka decembra 2005), Priloga 14 (Pregled izvoza, prihodkov in številka novih izdelkov glede na prodajni program) ter Priloga 16 (Pregled nekaj pomembnih kazalnikov, ki vplivajo na stroške prodaje in stroške zalog za leto 2005) potrjujejo moje ugotovitve.

Iz predloženih izkazov ugotavljamo, da so relativno visoki stroški prodaje in velike zaloge, kar povzroča visoke stroške, in da je potrebno nekaj spremeniti. In ravno v vključitvi tako velikega podjetja, s tako velikim naborom različnih izdelkov v globalni register prek globalnega kataloga, vidim rešitev za Merkur, d. d. (Poslovno podatki, Merkur d.d., 2006).

4.3. Opis izmenjave elektronskih podatkov o izdelkih v nabavni funkciji v podjetju Merkur, d. d.

Merkur, d. d., ima poslovanje s svojimi dobavitelji organizirano z dostopom strank na njihovo spletno stran, kjer jih program z vstopnim geslom prepozna in omogoča slednje:

Dobavitelj ima možnost vnosa matičnih podatkov o svojih artiklih. Podatke lahko vnaša ročno ali s prenosom iz zunanjega podatkovnega vira. Dobavitelji lahko vnašajo spremembe obstoječih podatkov. Vnesene podatke v nadaljevanju procesa pregledajo skrbniki in glede na politiko asortimanskih timov te potrdijo za uporabo v Skupini Merkur (oz. posameznih podjetjih).

Dobavitelji dobijo vpogled v matične podatke artiklov, ki jih dobavljajo. Na tej podlagi lahko oblikujejo predloge glede vključitev in izključitev iz prodajnega programa.

Dobavitelji dobijo vpogled v zaloge artiklov, ki jih dobavljajo. S temi podatki lahko opozarjajo na potrebna naročila, ki jih opravi Merkur, oz. pomagajo pri odpravi zaležanih zalog.

31

Prek portala lahko dobavitelj predlaga spremembo kupnih cen (in popustov) artiklov. S tem dobavitelj prek portala posreduje cenike za različne trge. Seveda spremembe cenikov ne smejo kar veljati, ampak jih mora preveriti in odobriti odgovorno komercialno osebje Merkurja.

Merkur, d. d., s takšnim načinom poslovanja pridobiva ažurne podatke, ki jih vnašajo njihovi dobavitelji. Merkurju, d. d., služijo ti podatki za elektronsko izmenjavo podatkov pri naročanju, izdaji ter prejemu in obdelavi računov. Osnovna rešitev za izmenjavo dokumentov in drugih sporočil med Merkurjem in poslovnimi partnerji je modul EDI, ki deluje prek omrežja zunanjega ponudnika (ZZI).

Prek portala poteka izmenjava podatkov. Z dobavitelji bi lahko izmenjevali slednja sporočila:

iz Merkurja k dobavitelju: podatke o zalogah, naročilih in povpraševanju,

od dobavitelja v Merkur: podatke o ponudbah, potrjenih naročilih, dobavnicah in računih.

Sistem deluje tako, da je prejemnik sporočila z elektronsko pošto obveščen o tem, da ga čaka novo sporočilo. V elektronski pošti se nahaja navezava na portal, tako da se uporabnik lahko hitro prijavi in prevzame sporočilo ter ga uporabi v lastnem informacijskem sistemu.

Z webEDI v Merkurju, d. d., pospešujejo izvedbo nabavnih procesov. Potrebnega je manj operativnega dela, s čimer znižamo transakcijske stroške. Zmanjšalo se je število nabavnih reklamacij. Proces odpiranja novih izdelkov (vnos novega izdelka v šifrant izdelkov) bi bil s tem občutno hitrejši, pri tem pa bi bilo potrebnih manj osebnih stikov in drugih komunikacij z dobavitelji. Z navedeno rešitvijo so prispevali k hitrejšemu toku blaga skozi dobavno verigo, s čimer so lahko izboljšali gospodarjenje z zalogami. Prek portala imajo dobavitelji vpogled v zaloge blaga, ki ga dobavlja, s čimer bi se lahko v večji meri dogovarjali za avtomatiziran način dobave in s tem bi zmanjšali stroške dela v Merkurju.

4.4. Prednosti, ki jih prinaša vključitev Merkurja, d. d., v globalni katalog

Z vključitvijo v globalni katalog, ki bi bil del globalnega registra, bi se znižali tudi stroške prodaje in stroški splošnih dejavnosti. Po raziskavah GS1 naj bi se zmanjšali slednji stroški v višini:

napak pri naročanju za 5 %,

zamud pri dobavah za 5 %,

stroškov logistike za 1 %,

stroški, nastali zaradi zmanjkanja zalog in nesposobnost dobave v roku, 2,4 %,

stroškov in časa, potrebnega za izdajo računov in dobave, 5–10 %,

povečanje hitrosti obračanja zalog za 2 tedna, zaradi česar bi se znižali stroški zalog (stroški skladiščenja, stroški naročanja, stroški prekodiranja kod artiklov, ipd).

32

Če pogledamo podatke v prilogi 15 (Stroški prodajanja in splošni stroški Merkur d.d), vidimo, da stroški prodaje rastejo, predvsem rastejo stroški dela, to pomeni, da je potrebno vedno več zaposlenih za opravljanje dela prodaje. Tudi s tega stališča vidim prednost v povezavi na globalni katalog, ker bi se ponudba in povpraševanje odvijala elektronsko, kar pomeni tudi elektronsko naročanje (brez nepotrebnih prepisovanj in prekodiranj, kar bi povzročalo napake). Prav tako je poenostavljen postopek dobave, ki je hitrejši, bolj pregleden, ker so kode proizvodov enotne skozi ves proces od skladišča prodajalca do skladišča kupca. Preprosto je tudi zaračunavanje oz. izdaja računov kupcem, ker je vse zabeleženo, potrebno je pridobiti samo potrditev v skladu z evidencami v materialnem knjigovodstvu oz. prodajnem skladišču in račun je izdan.

Pri tem odpadejo glede na klasični postopek naslednje aktivnosti in uporabniku ni potrebno:

pregledovati in prepisovati naročilnic, kjer mora iz opisa artiklov razbrati kode izdelkov; v večini primerov so potrebni tudi osebni kontakti, da se izogne nepotrebnim težavam zaradi nepopolnih podatkov (npr. ko kupec ne definira natančno svojega naročila),

vnašati prave kode v skladiščne evidence, da bi ugotovil, ali ima zadostne zaloge,

izdati računa ob upoštevanju, da se ni zmotil,

pripraviti blago za transport in kontrolirati transportnih poti do kupcev po pogodbeni poti, ki je veliko lažja in preprostejša, če se uporablja enotne kode za označevanje posameznih artiklov in lokacij,

preverjati blago ob prevzemu in prekodirati v njemu uporabno kodo, saj kupcu kode na računu nič ne povedo, saj so to kode, ki jih uporablja samo prodajalec. Če bi bile kode enotne, tiste iz globalnega kataloga, ki jih je naročil kupec, bi si prihranili veliko časa in nepotrebnih stroškov.

Za realno in temeljito oceno, koliko bi lahko Merkur, d. d., z vključitvijo v globalni katalog lahko privarčeval na podlagi že znanih meril, še nekaj odgovorov na zastavljena vprašanja za leto 2005 (glej Tabelo 9 na str. 34).

33

Tabela 9: Nekaj ključnih dejavnikov, ki so pomembni pri ugotavljanju in vrednotenju učinka vključitve Merkurja, d. d., v globalni katalog

vprašanje odgovor

stroški oglaševanja leta 2005 5,9 mio evra.

število poslovnih partnerjev: Kupci: SLO 22.000, tujina 500, dobavitelji: SLO 1700, tujina 300.

S kolikimi dobavitelji komunicirate, številka ali % na elektronski način, in s kolikimi na klasičen način?

EDI je uveden s 3 dobavitelji (približno 0,5 % nabave).

Vaša ocena stroškov, nastalih zaradi napak, pri dobavah, pri blagajnah zaradi napačnih cen, kod, pri polnjenju polic ipd.?

Približno 2,1 mio evrov letno.

Nastala škoda zaradi nezadostnih zalog? Približno 4,2 mio evrov letno.

Stroški nabavne funkcije (režija in stroški dela)?

6,7 mio evrov – letni stroški nabave, 14,2 mio evrov – letni stroški logistike.

Vir: Huber, 2006.

Če še upoštevamo, da letno Merkur, d. d., porabi za oglaševanje 5,9 milijona evrov, in upoštevamo dejstvo, koliko bi na prepoznavnosti in s predorom na nove trge pridobil Merkur, d. d., v kolikor bi posloval s pomočjo globalnega kataloga izdelkov, ugotavljamo, da bi lahko privarčeval najmanj 1 milijon evrov letno (v tabeli 10 brez privarčevanih stroškov oglaševanja 888.833 evrov letno), kar ni zanemarljivo in predstavlja 11 % vseh splošnih stroškov in stroškov prodaje (glej Tabelo 10 ).

Tabela 10: Pozitivni učinek vključitve Merkurja, d. d., v globalni katalog

predmet varčevanja % varčevanje

strošek v evrih privarčevani znesek v evrih

napake pri naročanju 5 1.502.253 75.113

zamude pri dobavah in napake

5 2.086.463 104.323

stroški logistike 1 14.187.949 141.879

stroški nezadostnih zalog 2,4 4.172.926 100.150

stroški nabave 7 6.676.682 467.368

SKUPAJ 888.833

Vir: Huber, 2006.

Glede na ugotovitve v prejšnjih tabelah predvsem na področju tehničnih in metalurških izdelkov, ki količinsko predstavljajo večino prodajnega progama – kar 30 % – bi vključitev Merkurja, d. d., v globalni katalog izdelkov pozitivno vplivala predvsem na področju metalurgije, saj je to vrsta izdelkov, ki je iskana v tujini. Vendar Merkurju, d. d., predstavlja prav ta vrsta izdelkov

34

največje stroške zalog. Predvidevamo, da bi bil indeks obračanja zalog ugodnejši v primeru njegove vključitve v globalni katalog izdelkov, kar bi tudi znižalo stroške zalog.

Dejstva kažejo, da bi bilo za dosego ciljev, ki jih je vodstvo Merkurja, d. d., zastavilo, njegova vključitev v globalni katalog izdelkov racionalna in pametna odločitev. To dokazuje tudi anketa, ki jo je izpolnil Merkur (Priloga 17).

4.5. Rezultati ankete o elektronskem globalnem katalogu izdelkov v Merkurju, d. d.

Rezultati ankete (priloga 13) kažejo na to, da se v podjetju zavedajo izzivov in težav, ki jih čakajo v prihodnosti, v kolikor bodo sledili začrtani poti in viziji razvoja podjetja. Globalizacija trgovine jih sili v to, da se zavedajo, da na dolgi rok ne bodo mogli obdržati svoje lokalne rešitve in se bodo morali opreti na globalni katalog izdelkov in sprejeti elektronskega, ki bo temeljil na standardih GS1, in njihovi izdelki bodo postali del ponudbe globalnega kataloga izdelkov.

Vendar tako kot večina slovenskih podjetij so previdni in racionalni. Implementacija te rešitve, ki podpira sedanje poslovanje, ni tako enostavna in poceni, zato se jim ne splača na vrat na nos menjavati načina poslovanja s strankami, še posebej ker je večina teh, s katerimi sodeluje, zadovoljna s sedanjim stanjem in načinom poslovanja. Tudi sami bi si želeli vključitev v globalni katalog izdelkov, vendar vključno s svojimi poslovnimi partnerji, ker v nasprotnem primeru ne bi ničesar pridobili. Naša težava pa je v tem, da Merkur sodeluje z veliko manjšimi podjetji, ki ne podpirajo vključitve v globalni katalog, ker je to za njih predrago, niti nimajo interesa in elektronsko poslovanje jim je tuje. Tu pa naj bi bila dejavna vloga slovenske nacionalne organizacije GS1, ki naj bi osveščala slovenska podjetja in jim pomagala spremeniti miselnost o malem zaprtem gospodarstvu. Predvsem je vloga GS1 Slovenije v tem, da malim podjetjem pomaga s programsko rešitvijo, ki bi bila za njih cenovno ustrezna in bi jim omogočala vključitev v globalni katalog. Globalizacija trka na vrata in bo neusmiljeno uničevala pred seboj tiste, ki se ne bodo pravočasno prilagajali spremembam trga.

Komunikacijska strategija Merkurja, d. d., je zasnova kot podpora uresničevanju njegovih temeljnih ciljev, poslanstva in vizije, in sicer:

krepitvi ugleda in prepoznavnosti blagovne znamke na domačem trgu,

krepitvi vodilnega tržnega deleža na domačem trgu,

razvoju in krepitvi blagovne znamke Merkur in tržnega deleža na bližnjih tujih trgih.

Komunikacijska strategija je utemeljena tako, da s celotnim spletom izdelkov in storitev podpira fizične in emocionalne konkurenčne prednosti blagovne znamke Merkur. Strokovnost prodajnega osebja in kakovostni izdelki priznanih blagovnih znamk zagotavljajo kredibilnost blagovne znamke Merkur, uvajanje novitet in novih storitev pa prispeva k pozicioniranju Merkurja kot inovativnega in dinamičnega ponudnika.

Pri uveljavljanju novih proizvodov in novosti na področju storitev bi vključitev v globalni katalog v veliki meri pripomogla. Globalni katalog obišče dnevno na deset tisoče članov, ki

35

povprašujejo po različnih izdelkih in preverjajo nastajanje novih oz. iščejo vedno bolj ugodne in boljše izdelke, tako kakovostno kot cenovno. Uporaba globalnega kataloga kot orodje tržnega komuniciranja bi za Merkur, d. d., bila strateška odločitev in to dobra.

Če gledamo dolgoročno, pa je to za Merkur, d. d., edina rešitev. S širitvijo EU se bo trg še bolj sprostil in postal še bolj konkurenčen in prepoznavnost s pomočjo globalnega kataloga bo prinašala prednosti, ki jih danes ne znamo pravilno vrednotiti.

5. SKLEP

GS1 s svojimi odprtimi, globalnimi in multiindustrijskimi standardi, ki temeljijo na najboljših praksah, prispeva k učinkoviti proizvodnji, trgovini, transportu in varnosti živil. Varnost hrane in sledljivost sta trenutno v ospredju zanimanja vlad in industrije po vsem svetu. Zaradi svoje zmožnosti, da zagotovi globalno in enolično identifikacijo prodajnih in logističnih enot, strank in lokacij, je sistem GS1 najbolj primeren.

Osnovni namen sprememb, ki jih želi uvesti GS1 skozi globalni katalog, je racionalizacija in poenostavitev poslovanja in povečanje učinkovitosti preskrbovalnih verig.

V globalnem svetu bodo obstali samo drzni in tisti, ki se znajo hitro prilagajati zahtevam trga, ki pozna samo eno zakonitost – to je dobiček.

To pa bo uspelo podjetjem samo z vključitvijo v globalni register izdelkov (seveda ob upoštevanju standarda GS1 in sprejetju elektronskega kataloga kot orodja trženjskega komuniciranja), kjer bodo prepoznavni in jim bo povezava z globalnim registrom omogočala racionalno poslovanje ob minimalnih stroških. Le tako podjetje bo preživelo na danes vedno bolj in bolj konkurenčnem globalnem trgu. Podjetje, kot je Merkur, d. d., se tega zaveda, kar je razvidno tudi iz njihovih odgovorov na omenjeno anketo, in v vključitvi v globalni register vidijo svojo priložnost za dolgoročno izboljšanje konkurenčnosti in povečanje tržnega deleža, predvsem izven meja Slovenije.

Po moji presoji bodo morala slovenska podjetja bolj pogumno sprejemati poslovne odločitve in sprejemati spremembe kot nujne in priložnost ter investirati v preoblikovanje poslovnih procesov z uporabo globalnega kataloga izdelkov kot orodja trženjskega komuniciranja, zato da bodo bolj konkurenčna na mednarodnih trgih.

36

Literatura

1. Amy J.C.Trappev, Charles V. Trappev: Global content management services for product provider nad purchasers. Taiwan : National Tsing Hua University, Department of industrial Engineering and Engineering Management, 2004. 58 str.

2. Bela knjiga za medsebojno povezavo podatkovnih skladov. Pariz : Gencod EAN France,

2002. 27 str. 3. Belch G.E., Belch M.A., Advertising and promotion. Irwin/Mc Graw Hill. Singapur : Times

Miror Higher Education Group, Inc.Compana, 1999. 619-626 str. 4. Dongkyu Kim, Jaebum Kim, Sang-goo Lee: Catalog integration for electronic commerce

troughcategory-hierarchy merging technique. San Hose : English Seoul National University, 2002. 33 str.

5. Global commerce invitative Creating the business Case for Global Data. Brussels : GS1,

2002. 31 str. 6. Jason Dedrick, Nogel P. Melville, Kevin Zhu: Global e-commerce. Irvine : University of

California, 2006. 7. Kaltnekar Zdravko: Vpliv računalniškega izmenjavanja podatkov na učinkovitost in

uspešnost logističnega procesa. RIP računalniško izmenjavanje podatkov. Kranj : Visoka šola za organizacijo v Kranju, 1989. str. 39.

8. Kogovšek Franc: Kodiranje transportnih enot in palet: uporaba standardov AI in EAN-128,

Novice združenja SANA. Ljubljana : EAN Slovenija, 1995. str. 35. 9. Kogovšek Franc: Označevanje prodajnih enot s simbolom EAN-128. Novice združenja Sana,

Ljubljana : Združenje Sana pri GZS, 1996. str. 57. 11. Kogovšek Franc: Simbologija EAN za označevanje prodajnih enot, Novice združenja

SANA, Ljubljana : Združenja Sana pri GZS, 1998. str. 59. 11. Leukel J., Schmitz V., Dorlof F.: A modelling approach for product classification systems.

Essen : Department of Inf. System Essen, 2002. str. 874. 12. Potočnik Vekoslav: Komercialno poslovanje z osnovami trženja. Ljubljana : Ekonomska

fakulteta, 1998. str. 222.

37

13. Starman Danijel: Tržno komuniciranje. Ljubljana : Ekonomska fakulteta, 1996. str. 87. 14. Urbanc Polona: Standardi EAN.UCC v logistiki in njihova uporaba v velikih slovenskih

podjetjih, Ljubljana : Ekonomska fakulteta, 2002. str. 40.

Viri

1. EANCOM mednarodni standard za komunikacije RIP. Ljubljana : EAN Slovenija, 2002. 2. E-Commerce Tools for the Transport Industry. Brussels : EAN International, 1999. 36 str. 3. EAN.UCC logistična nalepka in zaporedna koda zabojnika SSCC. Ljubljana : EAN Slovenije, 2002. 4. Ean Internation EAN.UCC Global Product Classification. Brussels : Ean International, 2004. 5. Ean Internation Roadmap on the Global Registry for Ean Internation. Brussels : Ean International, 2006. 17 str. 6. Ean International Uvod v računalniško izmenjavo podatkov EANCOM, Ljubljana : Ean International, 1999. 7 str. 7. Globalni uporabniški priročnik standardov EAN.UCC. Ljubljana : EAN Slovenija, 2002. 72 str. 8. GXS [URL http://www.gxs.com/products/synchronization/.htm], 12. 9. 2006. 9. Huber: Anketa in dodatni podatki s strani vodja projektov, Merkur d.d., 2006. 10. Katalog artiklov. Ljubljana : EAN Slovenija, 2004. 9 str. 11. Katalogi/GDSN. Ljubljana : Ean International, 2006. 27 str.

12. Notranji viri GS1 Slovenije, 2006.

13. Notranji viri GZS, 2006. 14. Notranji viri Merkur d.d., 2006.

38

http://www.gxs.com/products/synchronization/.htm

15. Organizacijska shema, Merkur d.d., 2006. [URL:http://merkur.si/Organizacijska_shema.77.0.html], 18. 9. 2006. 16. Orodja za upravljanje preskrbovalnih verig v industriji embalaže. Bruselj: EAN International, 2000. 44 str. 17. Podatki o poslovanju, Merkur d.d. [URL:http://merkur.si/Podatki_o_poslovanju.75.0.html], 19. 9. 2006.. 18. Poslanstvo – vizija, Merkur d.d., [URL: http://www.merkur.eu/Poslanstvo_vizija_vrednote.79.0.html], 19. 9. 2006. 19. Poslovni partnerji, Merkur d.d. [URL: http://merkur.si/Poslovni_partnerji.poslovni_partnerji0.0.html], 19. 9. 2006. 20. Prodajni program, Merkur d.d. [URL: http://merkur.si/Prodajni_program.74.0.html], 18. 9. 2006. 21. Sinfos. [URL: http://merkur.si/Poslovni_partnerji.poslovni_partnerji0.0.html], 18. 9. 2006. 22. Skupina Merkur, Merkur d.d. [URL: http://www.merkur.eu/Skupina_Merkur.skupina_merkur0.0.html], 18. 9. 2006. 23. Strategija ECR. Ljubljana : Ean international, 1997. 112 str. 24. Strateški cilji, Merkur d.d. [URL: http://merkur.si/Strateski_cilji_in_nacrti.78.0.html], 18. 9. 2006. 25. Transora. [URL: http://www.transora.com/faqs.html], 20. 9. 2006. 26. Tržno komuniciranje. [URL: http://baza.svarog.org/ekonomija/trzno_komuniciranje.pht], 19. 9. 2006. 27. Uvod v računalniško izmenjavo podatkov EANCOM. Ljubljana : EAN Slovenija, 1999. 74 str. 28. WWRE. [URL: http://wwre.globalsources.com/WWRE2.HTM], 20. 9. 2006. 29. Zgodovina, Merkur d.d. [URL: http://www.merkur.eu/Zgodovina.81.0.html], 20. 9. 2006.

39

http://merkur.si/Organizacijska_shema.77.0.html

http://merkur.si/Podatki_o_poslovanju.75.0.html

http://www.merkur.eu/Poslanstvo_vizija_vrednote.79.0.html

http://merkur.si/Poslovni_partnerji.poslovni_partnerji0.0.html

http://merkur.si/Prodajni_program.74.0.html

http://merkur.si/Poslovni_partnerji.poslovni_partnerji0.0.html

http://www.merkur.eu/Skupina_Merkur.skupina_merkur0.0.html

http://merkur.si/Strateski_cilji_in_nacrti.78.0.html

http://www.transora.com/faqs.html

http://baza.svarog.org/ekonomija/trzno_komuniciranje.pht

http://wwre.globalsources.com/WWRE2.HTM

Priloge

1. Proces registracije, prijave, objave in potrditev v globalni katalog poteka na sledeč način:.......................................................................................................................2

1.1. Registracija na izdelek ....................................................................................2 1.2. Prijava na izdelek ............................................................................................2 1.3. Objava izdelka .................................................................................................3 1.4. Proces potrditve izdelka ..................................................................................4

2. Struktura GTIN 13 .................................................................................................4

3. Struktura GTIN 8 ...................................................................................................5

4. Kdaj GTIN, kdaj GLN ...........................................................................................5

5. Primer označevanja proizvoda z globalno lokacijsko številko GLN .................5

6. Struktura SSCC ......................................................................................................6

7. Primer GS1 128......................................................................................................6

8. Mreža trgovinskih centrov Skupine Merkur d.d. ................................................7

9. Bilanca stanja Merkur d.d. ....................................................................................7

10. Izkaz poslovnega izida Merkurja d.d....................................................................9

11. Prodajni program MERKUR D.D. .......................................................................9

12. Čisti prihodek od prodaje po državah ................................................................10

13. Pregled prodanih izdelkov po količini in vrsti izdelka v decembru 2005 ........11

14. Pregled izvoza, prihodkov in števila novih proizvodov glede na prodajni program...............................................................................................................................11

15. Stroški prodajanja in splošni stroški Merkur d.d.............................................12

16. Pregled nekaj pomembnih kazalnikov, ki vplivajo na stroške prodaje in stroške zalog za leto 2005 ...........................................................................................................12

17. Anketa o elektronskih katalogih izdelkih ...........................................................13

1. Proces registracije, prijave, objave in potrditev v globalni katalog poteka na sledeč način:

1.1. Registracija na izdelek

Lastnik podatkov je v resnici proizvajalec nekega konkretnega izdelka, ki v svojem katalogu objavlja te podatke. Ta proces teče po dogovorjenem protokolu o izmenjavi teh podatkov (ročno, vpis preko internetnih strani, elektronska izmenjava...).

Slika 1.

Vir: Interni viri GS1 Slovenije.

Vsak povezani katalog registrira vse izdelke, ki so v "lasti" njegovih članov, v GR. Lastništvo izdelka ima lahko samo en katalog (posredno pa seveda proizvajalec). To pomeni, da je izvor sprememb tega izdelka samo na enem samem mestu. Katalogi seveda lahko in tudi definitivno vsebujejo podatke od drugih lastnikov, vendar v GR pošiljajo samo svoje.

1.2. Prijava na izdelek

Zainteresirano podjetje, običajno trgovec, želi dobiti podatke o tem izdelku v svojo bazo, zato se pri svojem ponudniku storitev kataloga, prijavi nanj – sproži proces prijave.

2

Proces teče tako, da loklani katalog izdelkov sproži poizvedbo o tem artiklu v globalnem katalogu in vpiše informacijo o prijavi. GR pa obvesti matični katalog, se pravi katalog, ki ima v lasti iskani izdelek o tej prijavi.

Slika 2.


1.3. Objava izdelka

Katalog 1, oziroma matični katalog podatkov ugotovi, da je na specifični izdelku narejena nova prijava in sproži proces pošiljanja podatkov o izdelku na drugi katalog, ki je sprožil ta proces. Drugi katalog, pa je seveda na voljo trgovcu, katerega te podatki tudi resnično zanimajo.

Enak proces se bo sprožil ob vsaki spremembi izdelka. Na ta način se bodo matični podatki o izdelku razpošiljali vsem prijavljenim katalogom.

Slika 3.


3

1.4. Proces potrditve izdelka

Slika 4.


Ko trgovec potrdi prejem podatkov o izdelku si s tem tudi zagotovi prejemanje novih verzij podaktov za ta izdelek. To pomeni, da se bodo podatki o izdelku samodejno prenašali v podatkovno bazo od trgovca.

2. Struktura GTIN 13

Tabela 1.

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 4 1

GTIN13 0 X X X X X X X X X X X X C

X pomeni cifro, C pa zadnjo kontrolno cifro.

Slika 5. GTIN 13

3 8 3 1 2 3 4 5 6 7 8 9 5


4

3. Struktura GTIN 8

Tabela 2.

1 2 3 4 5 10 11 12 13 4 6 7 8 9 1

GTIN 8

0 0 0 0 0 X X X X C 0 X X X

Slika 6.

3 8 3 1 2 3 4 2


4. Kdaj GTIN, kdaj GLN

Slika 7.


5. Primer označevanja proizvoda z globalno lokacijsko številko GLN

Na primer: Podjetje, ki je od GS1 prejelo predpono 383123456 za označevanje svojih izdelkov, je

določilo naslednje GLN:

□ 383123456999C (sedež podjetja),

□ 383123456998C (proizvodni obrat),

□ 383123456997C (skladišče/ nakladalna rampa 1),

□ 383123456996C (skladišče/ nakladalna rampa 2),

□ 383123456995C (skladišče/ nakladalna rampa 3).

5

6. Struktura SSCC

Tabela 3.

AI Razširit. številka

Predpona podjetja EAN.UCC Referenca izdelka Kontrol. številka

0 0 N 1 N 2 N 3 N 4 N 5 N 6 N 7 N 8 N 9 N 10 N 11 N 12 N 13 N14 N15 N 16 N 17 N 18

Vir: Globalni uporabniški priročnik standardov EAN.UCC. Ljubljana:Ean Slovenije, 2002, str.

72.

Slika 8.

( 0 0 ) 0 3 8 3 1 2 3 4 5 6 7 8 9 0 1 2 3 1


7. Primer GS1 128

Tabela 4.

AI številka GS1 AI rok trajanja

AI številka partije

AI količina

(0 2) 0 3 8 3 1 2 3 4 5 6 7 8 9 5

(1 5) 1 5 0 8 0 3 (1 0) A B C 1 2 3 (3 7) 2 0

AI 02 - številka GS1, ki identificira izdelek, podatkovni format: n2 + n14 AI 15 - minimalen rok trajanja, podatkovni format: n2 + n6 AI 10 - sestavljena oznaka, podatkovni format: n2 + an . . . 20 AI 37 - količina, podatkovni format: n2 + n . . . 8

Slika 9.

( 0 2 ) 0 3 8 3 1 2 3 4 5 6 7 8 8 9 5 ( 1 5 ) 1 5 0 8 0 3 ( 1 0 ) A B C1 2 3 ( 3 7 ) 2 0 Vir: Interni

viri GS1 Slovenije.

6

8. Mreža trgovinskih centrov Skupine Merkur d.d.

Skupino Merkur sestavljajo:

v Sloveniji:

□ matična družba Merkur d.d.

□ Bofex d.o.o.

□ Kovinotehna d.o.o.

v tujini:

□ Merkur Internation Zagreb d.o.o.

□ Merkur Nekretnine Zagreb d.o.o.

□ Bofex Zagreb d.o.o.

□ Merkur Internation d.o.o. Beograd

□ Bofex Beograd d.o.o.

□ Intermerkur d.o.o. Sarajevo

□ Merkur Makedonija d.o.o. Skopje

□ Big Bang Handels, GmbH Avstrija

□ Perles Merkur Italisa s.r.l.

□ Mekur MI Handels GmbH, Munchen

□ Merkur Internationa Praha, spol. S.r.o.

predstavništva v tujini:

□ Beograd

□ Moskva

9. Bilanca stanja Merkur d.d.

Tabela 5.

Postavke 2.0052004-

prilogojeno indeks

2/3

1 2 3 4

SREDSTVA 132.873.703 127.014.480 105

A.STALNA SREDSTVA 59.609.315 54.643.828 109

I. Neopredmetena osnovna sredstva 1.605.899 2.728.583 59

II. Opredmetene osnovna sredstva 36.751.947 38.432.759 96

7

Postavke 2.0052004-

prilogojeno indeks

2/3

III. Dolgoročne finančne naložbe 21.251.469 13.482.486 158

B. GIBLJIVA SREDSTVA 73.145.176 72.233.400 101

I. zaloge 22.089.693 25.742.510 86

II. Poslovne terjatev 44.803.020 40.268.740 111

III. Kratkoročne finančne naložbe 5.611.776 6.036.384 93

IV. Dobroimetje pri bankah in gotovino 640.687 185.766 345

C. AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE 119.212 137.252 87

OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 132.873.703 127.014.480 105

A. KAPITAL 42.271.067 40.371.825 105

I. Vpoklicani kapital 12.145.850 12.145.850 100

II. Kapitalske rezerve 4.809.029 4.809.029 100

III. Rezerve iz dobička 3.569.428 2.260.428 158

IV. Prenesecni čisti poslovni izid 9.347.308 8.341.867 112

V. Čisti poslovni izid poslovnega leta 1.309.937 1.810.138 72

VI. Prevrednostotvalni popravki kapitala 11.089.515 11.004.513 101

B. REZERVE 5.517 124 -

FINANČNE IN POSLOVNE BVEZNOSTI 90.138.154 84.963.018 106

I. Dolgoročne finančne in poslvone obveznosti 16.403.860 18.336.959 89

II. Kratkoročne finančne in poslovne obveznosti 73.734.294 66.626.059 111

D. PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE 458.965 1.679.513 27

Vir: Interni viri Merkur d.d., 2006.

8

10. Izkaz poslovnega izida Merkurja d.d.

Tabela 6.

2005 2004-prilogojeno indeks

2/3

1 2 3 4

Čisti prihodek od prodaje 153.819.695 152.100.851 101

Nab. Vredn prodanega blaga 127.372.580 125.166.102 102

Kosmati poslovni izid od prodaje 26.447.115 26.934.749 98

Stroški prodaje 17.674.088 16.555.890 107

Stroški splošnih dejavnosti 7.049.511 5.913.440 119

Drugi poslovni prihodki 1.687.561 569.870 296

Poslovni izid iz poslovanja 3.411.077 5.035.289 68

Finančni prihodki 2.897.317 5.748.279 50

Finančni odhodki 3.082.689 7.920.897 39

Čisti poslovni izid iz rednega delovanje 3.225.705 2.862.671 113

Izredni prihodki 113.651 106.053 107

Izredni odhodki 67.659 372.700 18

Poslovni izid zunaj rednega delovanje 45.992 -266.647 -17

Poslovni izid pred obdavčitvijo 3.271.697 2.596.024 126

Davek od dobička 652.760 137.253 476

Čisti poslovni izid 2.618.937 2.458.771 107

Vir: Interni podatki Merkur d.d., 2006.

11. Prodajni program MERKUR D.D.

ENERGETIKA IN INŠTALACIJE: elektroinštalacije, razsvetljava, vodniki in kabli, stikalna tehnika, energetska oprema, vodovodne inštalacije, sanitarna keramika, ogrevanje in prezračevanje, keramične ploščice, program »wellnes«, drugi inštalacijskiin elektromateriali.

METALURŠKI IZDELKI: pločevina in trakovi, nosilci in profili, varilno-tehnični materiali, palična jekla in žice, cevi, orodna jekla, barvasta metalurgija.

GRADBENI MATERIAL IN LES: cement in apno, betonsko železo in armaturne mreže, opeka in strešna kritina, izolacije, les in lesni izdelki.

TEHNIČNI IZDELKI: okovje, vijaki in pritrdilna tehnika, strojno in vpenjalno orodje, brusni ateriali, stroji in pribor, merilno orodje, logistična oprema, ročno orodje.

9

IZDELKI ŠIROKE POTROŠNJE: akustika in videotehnika, mali gospodinjski aparati, bela tehnika, ogrevalna telesa, gospodinjski pripomočki, računalniška in birooprema, telekomunikacije, zeleni program in kmetijsko-gozdarski program, drugi izdelki široke potrošnje.

KEMIJA IN PAPIR: barve in kemični izdelki, papir in grafični materiali.

12. Čisti prihodek od prodaje po državah

Tabela 7. Država 2005 2004 2005/2004

SLOVENIJA 135.621.903 129.466.837 105

TUJI TRGI 18.197.792 22.634.014 80

trgi nekdanje Jugoslavije 14.576.909 14.170.245 103

Hrvaška 7.781.466 7.310.578 106

BIH 3.283.124 4.095.807 80

Srbija in Črna Gora 2.331.968 1.889.160 123

Makedonija 1.180.351 874.700 135

države EU 3.384.394 7.849.884 43

Italija 2.108.277 2.794.666 75

Češka 474.702 2.166.077 22

Nemčija 237.369 953.685 25

Avstrija 219.696 897.076 24

Nizozemska 88.892 61.314 145

Ostale UE 255.458 977.066 26

Ostali tuji trgi 236.489 613.885 39

SKUPAJ ČISTI PRIHODKE OD PRODAJE 153.819.695 152.100.851 101


10

13. Pregled prodanih izdelkov po količini in vrsti izdelka v decembru 2005

Tabela 8.

Šifra proizvoda

Vrsta proizvoda Število prodanih

proizvodov Vrednost

Total 100 DELEŽ 218.003 100

DELEŽ 20.631.120.102

510 NS MET 15 32.203 38 7.878.448.368

512 NS GML 9 19.180 5 1.118.029.446

513 NS TP 32 68.740 12 2.454.827.685

514 NS ŠP 19 40.420 24 5.054.256.537

520 NS EI 20 42.601 17 3.513.865.621

531 NS KEMP 7 14.859 3 611.692.445


14. Pregled izvoza, prihodkov in števila novih proizvodov glede na prodajni program

Tabela 9.

Prodajni program

Delež izvoza delež v %

Delež prihodkov v celotnem prihodku v sit

delež v %

Št, novih proiz. izdanih na trg v letu 2005

delež v %

Metalurgija 10.614.860.745 50 61.958.515.541 36 24.198 31

Grad.material in les

3.175.485.644 15 26.608.294.563 16 8.717 11

Tehnični izdelki

2.453.162.305 11 16.052.120.343 9 16.588 21

Široka potrošnja

2.137.999.670 10 29.337.957.964 17 11.547 15

Energetika in ins.

2.628.719.860 12 23.307.985.591 14 13.808 18

Kemija 363.582.374 2 13.584.553.449 8 2.320 3

SKUPAJ 21.373.810.598 100 170.849.427.451 100 77.178 100

11

(Huber, Merkur d.d., 2006)

15. Stroški prodajanja in splošni stroški Merkur d.d.

Tabela 10.

Stroški prodaje in splošni stroški po letih 2005 2004 2005/2004

rodajanja in normalnih splošnih stroškov 23.118.147 21.811.605 106

stroški material 1.367.232 1.220.254 112

stroški storitev 8.353.552 7.456.519 112

stroški dela 11.074.602 10.806.460 102

- stroški plač 7.279.530 7.012.162 104

- stroški pokojninski zavarovanj 882.752 858.607 103

- stroški drugih zavarovanj 533.437 527.091 101

- drugi stroški dela 2.378.883 2.408.600 99

Amortizacija 1.957.282 1.997.749 98

Drugi poslovni dohodki 365.479 330.623 111

(Interni viri, Merkur d.d., 2006)

16. Pregled nekaj pomembnih kazalnikov, ki vplivajo na stroške prodaje in stroške zalog za leto 2005

Tabela 11. Prodajni program

Letno št.

naročil

delež v %

Skupna vrednost zalog po nabavni ceni

delež v %

Stroški naročanja (ocena) v mio sit

delež v %

Število prodanih artiklov

delež v %

Metalurgija 22.972 7 7.959.558.072 38 100 28 25.352 13


72.681 22 1.140.352.598 5 30 8 17.312 9

Tehnični izdelki

44.205 14 2.473.486.107 12 60 17 59.185 30

Široka 87.108 27 5.268.512.278 25 80 22 42.858 22

12

potrošnja

Energetika in ins.

60.940 19 3.570.985.070 17 70 19 42.982 22

Kemija 39.408 12 634.712.677 3 20 6 10.301 5

SKUPAJ 327.314 100 21.047.606.802 100 360 100 197.990 100

Tabela 12. Prodajni program

D%

sit

deizd tu 2005

% elež izvoza delež v

Decel

lež prihodkov v otnem prihodku v

lež v % Št, novih proiz. anih na trg v le

delež v

Metalurgija 1 50 61 36 24.198 0.614.860.745 .958.515.541 31


3 15 26 16 8.717 .175.485.644 .608.294.563 11

Tehnični 2izdelki

11 16 9 16.588 .453.162.305 .052.120.343 21

Široka potrošnja

2 10 29 17 11.547 .137.999.670 .337.957.964 15

Energetika in ins.

2 12 23 14 13.808 .628.719.860 .307.985.591 18

Kemija 3 2 13 8 2.320 63.582.374 .584.553.449 3 SKUPAJ 2 10 17 10 77.178 1.373.810.598 0 0.849.427.451 0 100

17. Anketa o elektronskih katalogih izdelkih

Podjetje

Podjetje MERKUR D.D.

Matična številka 5003563

Naslov C. na okroglo 7

Šifra dejavnosti 51.540

Dejavnost (Trgovina ali proizvodnja) Trgovina na debelo in drobno Kontakt Kontakna oseba Huber, Svetina

Funkcija v podjetju Vodja projektov

Področje odgovornosti Komerciala

13

28.9.2006 Datum anketiranja

Sklop 1: Stanje podjetja 1 Ste zadovoljni s pretokom tržnih informacij v vaši panogi a. DA b. NE 2 Vaše poslovanje je skoncentrirano a. na območju Slovenije b. izven območja Slovnije 3 Ste zadovoljni z vašim tržnim deležem a. DA b. NE 4 Želite vaš tržni delež povečati v a. okviru Slovenije b. v okviru EU c. v ostale dežele 5 Kakšni so vaši stroški trženja po vaši presoji a. nizki b. srednje visoki c. visoki 6 Koliko nivojev trženja se poslužujete pri vašem poslovanju a. 1 nivo b. 2 nivo c. 3 nivo 7 Smatrate, da so vaše (proizvodnje in trgovske) kapacitete maximalno izkoriščene a. DA b. NE 8 Imate svoj reklamni katalog izdelkov a. DA b. NE 9 Ste imetnik znane blagovne znamke a. DA b. NE 10 Menite, da bi lahko vaše tržne poti skrajšali in s tem znižali stroške a. DA

14

b. NE 11 Se dolgoročno bojite tuje konkurence v vaši panogi a. DA b. NE 12 Menite, da slovenski izdelki zaslužijo svoj lastni katalog a. DA b. NE 13 So slovenski artikli zanimivi in dovolj kvalitetni za EU in ostale dežele a. DA b. NE 14 Menite, da bi z ustreznim katalogom v vaši panogi pridobili več posl. partnerjev a. DA b. NE c. NE VEM 15 Želite vaše artikle ponuditi v slovenskem katalogu artiklov a. DA b. NE c. NEOPREDELJENO 16 Ste pripravljeni podpreti/sodelovati pri projektu izdelave slovenskega kataloga artiklov a. DA b. NE c. NEOPREDELJENO Sklop 2: Podatki o artiklih 17 Število artiklov, ki jih proizvajate 0 18 Število artiklov ki jih kupujete 200.000 19 Koliko artiklov je v vaši bazi podatkov 1 mio 20 Koliko vaših artiklov je označenih z EAN kodo 52% 21 Katere klasifikacije uporabljate (možnih več odgovorov): a. SKD b. NACE c. CPA d. HS e. GPC f. UNSPSC g. Uporabljamo interno klasifikacijo h. Ne uporabljamo klasifikacijsih oznak

15

22 Število domačih partnerjev 25.000 23 Število tujih partnerjev 500 24 Koliko različnih artiklov prodajate največjemu partnerju 15.000 25 Koliko različnih artiklov kupujete od največjega partnerja 12.000 26 Ali morate izpolnjevati obrazce o vaših proizvodih za vaše partnerje (kupce vaših

artiklov) a. DA b. NE c NEOPREDELJENO 27 Koliko časa porabite vpis podatkov v tak (papirnati) obrazec (minut) - 28 Kako pogoste so spremembe podatkov pri enem artiklu (korekcija opisa, napačni podatki,

dodatni podatki...) a. 1x na teden b. 1x na mesec c. 1x na leto d. večkrat e. nikoli 29 Koliko časa ocenjujete da letno porabite za posodabljanje podatkov o artiklih v vaši bazi (človek ur) 140.000 UR 30 Ali plačujete penale za nedostavljeno blago a. DA b. NE c. NE VEDNO 31 Ali zahtevate plačilo penal za zavrnjeno blago? a. DA b. NE c. NE VEDNO 32 Ali so vaše pošiljke kdaj zavrnjene a. DA b. NE 33 Koliko časa porabite za reševanje zavrnjenih pošiljk 34 Kolikšna je vaša ocena stroškov zaradi zavrnjenih pošiljk letno (porabljen čas, resursi,

zamude, penali...) 35 Koliko časa porabite za obdelavo enega naročila

16

36 Koliko transakcij (naročil, dobav...) imate mesečno 37 Ali kdaj v skladišče prejmete neidentificirano blago (brez znane naročilnice) a. DA b. NE 38 Kakšni so razlogi za zavrnitev blaga a. Nimamo takšnega primera b. Dobavnica se glasi na napačno naročilo c. Blago ni bilo naročeno d. Količine niso v dogovorjenih okvirjih e. Zasedenost razkladalne rampe f. Nedogovorjeni čas dostave Sklop 3: Katalogi 39 Poznate pojem elektronskega kataloga artiklov a. DA b. NE 40 Ste že slišali za EAN GDSN (Global Data Synchronization Network) a. DA b. NE 41 Ste že slišali za Globalni Register a. DA b. NE 42 Posamezne industrijske dejavnosti (branže) so že oblikovale t.i. branžne elektronske kataloge, ki so prilagojeni potrebam določene branže in zato manj uporabni ali celo neuporabni za ostale branže. Ali poznate kakšen branžni elektronski katalog? DA b. NE 43 Če ste na prejšnje vprašanje odgovorili z DA, vas prosimo, da v spodnji tabeli naštejete katere branžne elektronske kataloge poznate in katere uporabljate. V nasprotnem primeru nadaljujte z naslednjim vprašanjem.

z. št. Naziv branžnega elektronskega kataloga Uporaba 1. DA NE 44 Ste že slišali za ponudnike kot so Transora, GXS, SINFOS, Catalogo, WWRE. a. DA b. NE

17

45 Katera definicija elektronskega kataloga vam je najbližja? (možen je samo en odgovor) a. Katalog v elektronski obliki (na primer DOC ali PDF format), ki si ga lahko obiskovalci

spletnih strani ogledajo ali shranijo oz. jim ga pošljemo po elektronski pošti ali po klasični pošti na elektronskem mediju.

b. Predstavitev artiklov na internetni strani. c. Elektronski katalog je baza podatkov (data-pool) o izdelkih in partnerjih v elektronskemu poslovanju. Baza takšnih podatkov se povezuje z namenom sinhronizacije podatkov z bazami partnerjev na nivoju spletnih storitev. d. Zagotavlja enkratni vnos podatkov, ki sproži sinhronizacijo pri vseh uporabnikih teh informacij. 46 Kakšna je vaša ocena pomembnosti oz. vloge elektronskega kataloga, kot je opisan v

točki c prejšnjega vprašanja, v e-poslovanju? a. Nepomemben (njegova vloga je zanemarljiva) b. Srednje pomemben (dobro bi ga bilo imeti, ampak prednost imajo ostali dokumenti

elektronskega poslovanja) c. Zelo pomemben (elektronski katalog je temelj elektronskega poslovanja) 47 Elektronski katalog (Data pool) po standardu EAN.UCC ima vse spodaj navedene

lastnosti. Po vaši oceni jih razvrstite od največje (označite z 1), do najmanjše (označite z 5)

a. ___5__ v njem lahko dobimo podatke o vseh partnerjih in izdelkih, ki so vključeni v verigo elektronskih katalogov s skupnim globalnim registrom

b. ___5 __v njem so podatki o našem podjetju in naših izdelkih dosegljivi vsem, ki so vključeni v verigo elektronskih katalogov s skupnim globalnim registrom

c. ___5__enkratni vnos podatkov o artiklih in podjetju d. ___5__standardizirana osnova za e-poslovanje in zato hitra in enostavna izmenjava vseh

potrebnih podatkov. e. __ 5___integrira se lahko z obstoječimi bazami podatkov o izdelkih (baze ERP-IS) in

partnerjih v podjetjih 48 Ocenjujete, da je v vašem podjetju potreba po sodelovanju v neki globalni bazi podatkov? a. DA b. NE 49 Kdaj bi se bili pripravljeni vključiti v takšno globalno bazo podatkov (data-pool)

elektronskega poslovanja? a. Takoj, ko bo takšna baza obstajala b. V roku treh let c. Čez več kot tri leta 50 Na kaj boste še posebej pozorni, ko boste izbirali dobavitelja ali izvajalca storitve baze

podatkov elektronskega poslovanja (možnih več odgovorov)? a. Ugled dobavitelja ali izvajalca b. Njegove pretekle izkušnje

18

c. Standard, na katerem temelji njegova rešitev d. Možnost integracije z našo obstoječo bazo podatkov e. Razširjenost njegove rešitve na trgu RS f. Katerega dobavitelja ima naš ključni partner g. Cena h. Ostalo (prosimo vpišite): _________________________________________ 51 Pod katerimi pogoji bi se bili pripravljeni vključiti v takšen katalog (data-pool) in kakšna

je pomembnost posameznega pogoja?

Pomembnost

Pogoj

Zelo

pom

embn

o

Pom

embn

o

Sred

nje

pom

embn

o

Man

j pom

embn

o

Nep

omem

bno

Vključitev mojih ključnih partnerjev X Sprejemljiva cena X Če bomo sami opazili potrebo X Zahteva ključnih partnerjev X

Sklop 4: Poslovni sistem 52 Kateri poslovno informacijski sistem (ERP) uporabljate? LASTNI 53 Kako načrtujete informacijski sistem za elektronsko poslovanje (B2B) (na to vprašanje

odgovorite le, če takšnega IS še ne uporabljate)? a. Ne načrtujemo b. Načrtujemo samostojni IS za elektronsko poslovanje, ki bo hkrati vir podatkov za ERP c. Načrtujemo IS za elektronsko poslovanje, ki bo odvisen od ERP-a in bo deloval kot

odvisni informacijski sistem. d. Ostalo (prosimo navedite):

54 Kako se informacijski sistem za elektronsko poslovanje (B2B) povezuje z vašim ERP-om

(na to vprašanje odgovorite le, če takšen IS uporabljate)? a. IS za elektronsko poslovanje je samostojni IS, katerega baza je osnovni vir podatkov za

ERP. b. IS za elektronsko poslovanje deluje kot odvisni informacijski sistem. c. Ostalo (prosimo navedite):

19

55 Kdo (funkcija v podjetju) v vašem podjetju predlaga, potrdi in kdo vodi projekte za

informatizacijo elektronskega poslovanja?

Predlaga: direktor, vodja projektov

Potrdi: Milan Jelovčan

Vodi: Vodja projektov: Huber 56 Koliko sredstev planirate v letu 2005 za informatizacijo elektronskega poslovanja? a. Do 10 mio SIT b. 10 mio SIT do 25 mio SIT c. 25 mio SIT do 50 mio SIT d. Nad 50 mio SIT 57 Želite, da obiščemo s to anketo tudi katerega izmed vaši partnerjev? a. DA Koga b. NE 58 Želite, da vas obveščamo o novostih na področju uvajanja globalnega elektronskega

kataloga v RS? a. DA elektronska pošta:tatjana.huber@merkur s.i;[email protected] b. NE Sklop 5: Informacijska infrastruktura 59 Imate široko-pasovno internetno povezavo (ADSL, kabelski internet, …)? a. DA b. NE 60. Imate internetno stran? a. DA b. NE 61 uporabljate lastne (v vašem podjetju razvite) poslovne aplikacije, ki uporabljajo bazo

podatakov vaših artiklov. a. DA b. NE

20

62 Je vaša spletna stran povezana z vaši poslovno informacijskim sistemom (ERP-om) ali kakšno drugo aplikacijo za poslovanje z vašimi poslovnimi partnerji (B2B)? (Na to vprašanje odgovorite le, če ste pri prejšnjem vprašanju odgovorili z DA.)

a. DA b. NE 63 Omogoča vaša spletna stran poslovanje s pravnimi osebami (B2B)? (Na to vprašanje

odgovarjajte le, če ste odgovarjali tudi na prejšnje vprašanje.) a. DA b. NE 64 Katere elemente elektronskega poslovanja s pravnimi osebami (B2B) vsebuje vaša spletna

stran? (Na to vprašanje odgovorite le, če ste na prejšnjega odgovorili z DA) a. Objava podatkov o izdelkih in storitvah b. Naročanje c. Spremljanje naročila d. Dobavnica e. Faktura f. Ostalo (prosimo navedite): 65 Koliko % vaših partnerjev ocenjujete, da ima spletno stran? 60% 66 Vsebujejo spletne strani vaših ključnih partnerjev podporo za elektronsko poslovanje s

pravnimi osebami (B2B)? a. DA NE c. DELNO 67 Kakšne informacije potrebujete za odločitev oz. za izbiro informacijske rešitve in katere.

Kakšna je njihova pomembnost v vašem procesu odločanja? (Pomembnost označite s številkami od 1 (najpomembnejša) do n (najmanj pomembna)

Informacije Pomembnost

Vzdrževanje IS 3 Cena IS 5 Funkcionalna ustreznost IS 1 Šolanje uporabnikov 4 Podatki o vplivu na ROI 2

68 Kako se seznanjate z novostmi (katere revije berete, obiskujete sejme, obiskujete seminarje…) REVIJE

SEMINARJI

21

KONFERENCE

Sklop 6: Elektronsko poslovanje 69 Koliko sredstev namenjate letno za izobraževanje ključnih kadrov na področju e-

poslovanja? a. do manj kot 500.000 SIT b. 500.000 do manj kot 1.000.000 SIT c. do manj kot 2.000.000 SIT d. 2.000.000 mio SIT ali več 70 Poznate zakonodajo, ki na področju RS ureja elektronsko poslovanje? a. DA b. NE c. Delno 71 Kako si z vašimi kupci oz. dobavitelji izmenjujete podatke o artiklih? (Možnih je več

odgovorov) a. V papirni obliki b. Po elektronski pošti c. V obliki XML d. Ostalo ______________ 72 Katere standarde elektronskega poslovanja poznate? (Možnih je več odgovorov) a. Nobenega b. EAN.UCC BMS c. EANCOM d. E-slog e. Ostale ______________________ 73 Če uporabljate računalniško izmenjavo podatkov, kateri standard uporabljate a. Nobenega b. EAN.UCC BMS c. EANCOM d. E-slog e. Ostale ______________________ 74 Koliko vaših partnerjev zahteva od vas označevanje izdelkov po standardu in kako

pomembni so ti partnerji za vaše podjetje? (označite ustrezno polje) Manj pomembni Srednje pomembni Zelo pomembni Manj kot 10% X X X 10 do 50% Nad 50%

22

75 Koliko vaših partnerjev uporablja elektronsko poslovanje (B2B)? (označite ustrezno polje)

Manj pomembni Srednje

pomembni Zelo pomembni

Manj kot 10% X 10 do 50% X XNad 50%

76 Uporabljate elektronsko poslovanje? a. DA b. NE

77 govorov)? (na to vprašanje odgovorite le, ašanje odgovorili z DA)

S kom poslujete elektronsko (možnih je več odče ste na prejšnje vpr

a. Z dobavitelji (B2B) b. S kupci – pravnimi osebami (B2B) c. S kupci – fizičnimi osebami (B2C)

V primeru, da uporabljate elektronsko poslovanje, vas prosimo, da opredelite ovire, na katere ste naleteli pri uvajanju elektronskega poslovanja, in jih razv

78 rstite po pomembnosti

(1 – najpomembnejša ovira, 2, druga najpomembnejša ovira, …). Ovira Pomembnost Finančne ovire 3

Slaba razširjenost med ključnimi partnerji 1

Teh ogija 2 nol79 ,

e tudi pomembnost (1 – najpomembnejša ovira, 2, druga najpomembnejša ovira, …).

V primeru, da ne uporabljate elektronskega poslovanja, vas prosimo, da opredelite ovirezaradi katerih se še niste lotili informatizacije poslovanja. Prosimo, da jim ocenit

Ovira Pomembnost Finančne ovire Slaba razširjenost med ključnimi partnerji Teh ologn ija

Ost

ale

ovir

e (n

ašte

jte)

Katere dokumente si izmenjujete v elektronski obliki (možnih je več od80 govorov)? (na to te le, če ste odgovarjali tudi na prejšnje vprašanje)

artiklih vprašanje odgovori

a. Podatke ob. Naročilo

23

c. Potrditev naročila d. Dobavnico e. Najavo dobave

. Ostalo (naštejte) f. Račun g

Anketiranec: HUBER, SVETINA

Anketiral: IVKA SAZDOVA

24

Documents

D I P L O M S K O D E L O GLOBALNI KATALOG PROIZVODOV KOT