D-R ALEKSANDAR LITOVSKI - · PDF fileod Damaskin Studit, crkoven pisatel i propovednik od Solun. Toj se ... Jovan Prete~a” za buntovnik, uapsen i ma~en vo zatvorot vo Nevrokop. 1878,

D-R ALEKSANDAR LITOVSKI

JUBILEEN KALENDAR ZA EGEJSKIOT DEL NA MAKEDONIJA VO

2008 GODINA

d-r Aleksandar Litovski

JUBILEEN KALENDAR ZA EGEJSKIOT DEL NA MAKEDONIJA VO 2008 GODINA

izdava~: Organizacija na Makedoncite-potomci od Egejskiot del na Makedonija - Bitola

Za izdava~ot:Goce Petrovski

Kompjuterska podgotovka:Goran Trsunov

Pe~atnica:Mikena-Bitola

1558,Vo Venecija bilo publikuvano deloto „Sokrovi{te” od Damaskin Studit, crkoven pisatel i propovednik od Solun. Toj se {koluval vo Carigrad kaj retorot Teofan Eleavulk. Se odlikuval so bogata kultura i imal raznovidni knièvni interesi. Pi{uval tvor-bi i vo proza i vo stihovi. Deloto „Sokrovi{te” e napi{ano na kovogr~ki jazik so svetoven karakter. So toa delo Damaskin Studit se vklu~il vo literatur-nite tekovi na XVI v. Zbornicite sostaveni od negovi dela bile nare~eni „damaskini”, no podocna toa ime se pro{irilo i na site zbornici so sli~na sodrìna, pi{uvani na jazik blizok do narodnite govori.

1808, Vo Belgrad po~inal Petar I~ko, trgovec, diplomat, poliglot, vostanik i revolucioner. Roden bil vo selo Katranica, Kajlarsko. Najprvin bil ~inovnik vo turskata diplomatska slu`ba, potoa dragoman vo Viena i vo Berlin. Bil duri i gr~ki trgovski konzul vo Belgrad. Potoa, stanal eden od voda~ite na Prvoto srpsko vostanie od 1804 godina. Vo 1806 godina bil srpski pregovara~ so Portata za sklu~uvawe na mir, i podocna vo istorijata toj dogovor e poznat kako I~kov mir. U~estvuval i vo drugi delikatni misii {to mu gi doveruval Kara|or|e.

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2008

1

2


1868,Vo seloto Ajvatovo, Solunsko se rodil Andon Dimitrov, eden od osnovopolo`nicite na VMRO i aktiven u~esnik vo makedonskoto osloboditelno delo. Ja zavr{il solunskata egzarhiska gimnazija, a od 1889 godina kako stipendist na bugarskata Eg-

zarhija studiral pravo vo Carigrad. Potoa bil egzarhiski u~itel vo Solun. Vo takvo svojstvo bil eden od osnovopolo`nicite na VMRO na 23 oktomvri 1893 godina vo Solun. U~estvuval na Solunskiot kongres na organizacijata od 1896 godina. Od 1897 do 1899 godina bil egzarhiski u~itel vo Bitola. Po zavr{uvaweto

na pravnite studii vo Belgija, izvesno vreme rabotel kako advokat i u~itel vo Prilep i Bitola. Za vreme na Mladoturskata revolucija i potoa, bil sudija vo Carigrad. Po Balkanskite vojni preminal vo Bugari-ja, kade {to ostanal do krajot na ̀ ivotot, dejstvuvaj}i sred makedonskata emigracija vo taa zemja. Po~inal vo Sofija vo 1933 godina.

1868,Vo Solun po~inala Slavka Dinkova, makedonski pros-vetno-kulturen deec i poetesa, }erka na Konstantin Drìlovi~, sestra na poznatiot makedonski prerod-benik i op{tinski u~itel \or|i Dinkov. Rodena bila vo selo Drìlovo, Solunsko vo 1848 godina. Go osno-vala prvoto makedonsko ènsko u~ili{te vo Solun, vo ku}ata na svoite roditeli vo 1866 godina. Avtorka e na napisi so pedago{ka sodrìna.

3


1878,Vo Tatar-Pazarxik, Bugarija umrel Isaija Serski od seloto Trilis, Sersko, arhimandrit, srednovekoven pisatel i diplomat. Dolgi godini propovednik na slovenski jazik vo selata vo Nevrokopsko. Gi prevel na slovenski jazik delata na Psevdo-Dionisij Ar-eopatit. Na krajot na prevodot objavil pogovor vo koj dava ubav literaturen opis na navleguvaweto na Tur-cite na Balkanot, vklu~itelno i vo Makedonija. Kako diplomat odigral zna~ajna uloga vo pomiruvaweto na Srpskata crkva (po nejzinoto proglasuvawe za patrijar{ija) so Carigradskata patrijar{ija. Pove}e godini bil u~itel vo Trilis, Nevrokop i Seres. Pro-javen i kako plamen buditel na svojot narod. Nakle-veten od grkomani-kalu|eri vo manastirot „Sv. Jovan Prete~a” za buntovnik, uapsen i ma~en vo zatvorot vo Nevrokop.

1878,Vo selo D’mbeni, Kostursko e roden Lazar Pop Traj-kov deec na VMRO i u~esnik vo makedonskoto oslo-boditelno dvièwe, reonski vojvoda, avtor na po-emata „Lokvata i Viwari”. Se {koluval vo rodnoto selo i vo Solun. Od 1895 godina bil vo makedonskoto revolucionerno-osloboditelno dvièwe. Za vreme na Smilevskiot kongres bil pretsedatel na Reonskiot revolucioneren komitet vo Kostursko, dodeka vo tekot na Ilindenskoto vostanie bil

4


~len na Glavniot {tab i reonski vojvoda. Poznatata bitkata na planinskite vrvovi „Lokvata” i „Viwari” vo vtorata polovina na maj 1903 godina, koga 97 komi-ti se sudrile so brojna turska vojska i herojski se borele, toj ja ovekove~il vo edna prekrasna poema. So svoja ~eta u~estvuval vo brojni bitki so turskiot ask-er vo vreme na Ilindenskoto vostanie. Na zalezot na Vostanieto, vo bitkata vo blizina na seloto ̂ ani{ta, Mariovsko, kaj mesnosta Margara, bil te{ko ranet. Nabrzo potoa, vo noemvri 1903 godina, odrodenikot Kote Hristov od selo Ruqa, Kostursko, kaj kogo Lazar Pop Trajkov se imal zasolneto, po sovet od kosturski-ot vladika Germanos Karavangelis, za 50 turski liri mu ja presekol glavata i mu ja odnel na nara~atelot na ubistvoto vo Kostur.

1878,Vo Kuku{, Egejski del na Makedonija, se rodil Dimi-tar Vlahov, revolucioner, politi~ki deec, publicist i dràvnik. Se {koluval vo Makedonija i Bugarija, a univerzitetskite studii gi zavr{il vo [vajcari-

ja. Kratko vreme bil profe-sor vo gimnazijata vo Solun. Po Mladoturskata revolucija go redaktiral vesnikot „Edin-stvo” vo Solun. Toj e eden od osnova~ite i rakovoditelite na Narodnata federativna par-tija (NFP) za vreme na mlado-turskoto vladeewe. Na prvite parlamentarni izbori 1908 godina, poddrùvan od Ser-

5


skiot, Strumi~kiot i Solunskiot revolucioneren okrug na VMRO, izbran e za naroden pratenik vo turskiot parlament kade {to projavil zabele`liva aktivnost. Vo godinite sproti Balkanskite vojni bil aktiven vo rabotni~koto i socijalisti~koto dvièwe i odrùval vrski so {irok krug mo{ne is-taknati li~nosti. Vo 1913 godina emigriral od Solun i privremeno ja prekinal politi~kata aktivnost. Aktivno u~estvuval vo sozdavaweto na VMRO (Obe-dineta) i bil glaven urednik na nejziniot vesnik „Makedonsko delo” vo Viena. Za vreme na Vtorata svetska vojna, kako pretstavnik na makedonskiot nar-od, rabotel vo Seslovenskiot komitet vo Moskva. Bil potpretsedatel na Prvoto zasedanie na AVNOJ. Po osloboduvaweto izvr{uval visoki dràvni funkcii i bil ~len na jugoslovenska delegacija na Pariskata mirovna konferencija. Po~inal vo Skopje vo 1953 go-dina.

1878,Vo Kuku{ bila osnovana unijatska zaednica i op{tina kon koja se priklu~ile 12 okolni sela. Vo po~etokot na 1879 godina unijata ja prifatile u{te 23 sela. Iz-vesen period, dejstvuvala i unijatska eparhija na ~elo so episkopot Nil Izvorov.

1898, fevruari, 21,Vo Carigrad bil ubien makedonskiot prerodbenik, novinar i u~ebnikar Dimitar Vasilev - Makedonski. Roden bil vo selo Embore, Kaljarsko vo 1847 godina. Se {koluval vo rodnoto selo Embore, a potoa vo Bel-grad i Carigrad. U~itelstvuval vo Klisura, Struga,

6


Bitola, Voden, Carigrad i vo drugi mesta. Vo 1869 godina bil sekretar na novoosnovanata Bitolska crkov-no-u~ili{na op{tina, a vo periodot od 1875 do 1876 godina bil kniàr. U~estvuval vo rabotata na crkovno-narodniot sobor vo Carigrad vo 1871 godina, povrzan so osnovaweto na bugarskata Egzarhija i so obidot za re{avawe na makedonskoto crkovno pra{awe. Vo Voden na 11 maj 1872

godina drèl patriotska beseda na denot na sloven-skite prosvetiteli, svetite Kiril i Metodij Sol-unski. Vo Sofija se zanimaval so advokatska i novi-narska dejnost. Tamu, vo Sofija, go ureduval vesnikot „Soglasie” (1894-1896), a vo Carigrad vesnikot „No-vini” (1898). Vasilev bil avtor na tri zabeleìtelni u~ebnici na makedonsko nare~je.

1898, noemvri, 16,Vo Solun e roden Simeon Kavrakirov, istaknat pri-padnik na makedonskoto nacionalnoosloboditelno i komunisti~ko dvièwe. Bil ~len na Bugarskata komunisti~ka partija od 1924 godina. Poradi svojata

politi~ka i makedonska nacionalna aktivnost, ~esto bil progonuvan i zatvoran od bugarskite vlasti. Vo 1929 godina e izbran za sekretar na VMRO (Obedineta) za Pirinskiot del na Makedonija. Vo 1932 godina, prvo bil kidnapiran od strana na mihajlovisti~kata VMRO i, po dolgo

7


zato~eni{tvo, bil ubien vo seloto Osenovo, Bugarija na 14 juni 1934 godina.

1898,Vo seloto @elegoè, Kostursko e roden Hristo Ga-labov, aktivist na makedonskoto nacionalnooslo-boditelno i rabotni~ko dvièwe vo Egejskiot del na Makedonija. Vo 1925 godina stanal ~len na sindi-katite, a nabrzo i sindikalen rakovoditel. ^len na Komunisti~kata partija na Grcija bil od 1919 godina. Od 1934 godina stanal ~len na VMRO (obedineta) vo Egejskiot del na Makedonija. Poradi svojata revolu-cionerna dejnost, mnogupati bil zatvoran i interni-ran. Vo gr~kite zatvori leèl pove}e od dvaeset go-dini. Umrel na 30 noemvri 1963 godina.

1908, fevruari, 06,Vo Voden e roden Ta{o Ajanovski, pripadnik na make-donskoto nacionalnoosloboditelno i komunisti~ko dvièwe od Egejskiot del, vo periodot me|u dve-te svetski vojni, za vreme na Vtorata svetska vo-jna i za vreme na Gra|anskata vojna vo Grcija. Vo komunisti~koto dvièwe na Grcija bil od 1928 godina. Bil u~esnik vo antifa{isti~kata borba od 1941 godina. Od 1943 godina bil organizator i rako-voditel na voenata organizacija Komunisti~kata partija na Grcija vo Voden. Od juli 1946 godina, bil

8


politi~ki komesar na makedonska partizanska edini-ca na Narodnoosloboditelniot front vo Vodensko. Od 1946 do 1948 godina gi vr{el funkciite organiza-cionen i politi~ki sekretar na Okru`niot komitet na Narodnoosloboditelniot front za Vodensko i ~len na Glavniot odbor na Narodnoosloboditelniot front na Egejskiot del na Makedonija. Po~inal vo Skopje na 8 april 1978 godina.

1908, fevruari, 28, Za da ne padne ìv vo racete na tursko-osmanskata vo-jska vo edna celosno bezizlezna situacija, vo blizina

na seloto Drobiti{ta, Lerin-sko, se samoubil Petar Hristov-German~eto, u~esnik vo make-donskoto osloboditelno dvièwe, vojvoda na VMRO, aktiven u~esnik vo Ilindenskoto vostanie. Roden bil vo selo German, Lerinsko. Po vostanieto zaminal na pe~alba vo Soedinetite Amerikanski Dràvi, a vo 1905 godina se vra-til vo tatkovinata i povtorno se vklu~il i u~estvuval vo borbata

na makedonskiot narod za osloboduvawe od tursko-os-manskata vlast.

1908, maj, 10,Vo seloto Banica, Lerinsko e roden Dimitar Velakov, pripadnik na makedonskoto nacionalnoosloboditel-no i komunisti~ko dvièwe od Egejskiot del na Make-

9


donija vo periodot me|u dvete svetski vojni, za vreme na Vtorata svetska vojna i za vreme na Gra|anskata vojna vo Grcija. Vo antifa{isti~ka borba na make-donskiot narod od Egejskiot del, u~estvuval od 1941 godina. Bil pretsedatel na Okru`niot narodnooslo-boditelen odbor za Lerinsko vo 1944-1945 godina. Vo 1946-1947 godina stanal sekretar na Okru`niot od-bor na Narodnooloboditelniot front za Lerinsko, potoa politi~ki komesar na brigada na Demokrats-kata armija na Grcija. Po~inal vo Skopje, na 7 mart 1997 godina.

1908, juli, 25,Golemi mladoturski voeni sili go napadnale i go za-zele Solun. Maldoturskata revolucija koja zapo~nala na teritorijata na Makedonija, vsu{nost bila dvi-èwe na naprednite intelektualni i voeni sili vo Turskoto Carstvo, organizirani vo komitetot “Edin-stvo i napredok”, za vospostavuvawe na ustaven sistem vo zemjata.

1908, avgust, 08, Vo Solun, vedna{ po Mladoturskata revolucija, zapo~nal da izleguva vesnikot „Konstituciona zarja”. Izleguval dvapati sedmi~no i do 3 januari 1909 godi-na se pojavile 35 broja. Urednici bile: Pere To{ev, Jane Sandanski i Dimo Haxi-Dimov. Vo dogovor so Hristo êrnopeev koj go izdaval vesnikot „Edin-stvo”, po formiraweto na Narodnata federativna partija, dvata vesnika se spoile vo vesnik pod imeto „Narodna volja”.

10


1908,Vo Lerin, Egejski del na Makedonija, bilo osnovano gimnasti~arsko dru{tvo „Biglenski junak”, na inici-jativa i so neposreden anga`man na Stefan Rolev. Stefan Rolev bil roden vo seloto Ek{i-su (Vrbeni),

Lerinsko na 15 avgust 1865 godi-na. Bil u~esnik vo Ilindenskoto vostanie. Otkako mladosta ja pom-inal kako revolucioner vo borba-ta za osloboduvawe na Makedonija, se posvetil na gimnastikata, ak-robatikata, atletikata, digaweto tovar, pelivanstvoto, boksot, ve-losipedizmot, motociklizmot i planinarstvoto. Vsu{nost, Stefan Rolev, nare~en u{te i „@elezen Rolev”, ne samo {to e eden

od prvite makedonski sportisti, aktiven vo desetina sportovi, tuku bil i istaknat sportski pedagog koj preku „Biglenski junak” ja razvival fizi~kata kul-tura na tloto na Makedonija.

1918, juli, Vo Voden, bila odràna sredba na grupa Makedonci, koja gi razgledala stavovite i predlozite sodràni vo Krfskata deklaracija, sostavena od strana na Ju-goslovenskiot odbor i na Srpskata vlada. Inici-jatori na sredbata bile êdomir \ur|evi}, sani-tetski polkovnik vo srpskata vojska, i Gligorie Haxi-Ta{kovi}. Bidej}i vo „krfskiot” dokument

11


mnogu stavovi i predlozi bile povr{ni, neodredeni i nedovolno jasno definirani, grupata Makedonci donela svoja Deklaracija, poznata kako Vodenskata deklaracija vo koja, pome|u ostanatoto, se velelo: „Sakame i molime da se dopolni Krfskata deklara-cija so toa {to }e ja opfati cela Makedonija i site Makedonci. . .” So Vodenskata deklaracija, vsu{nost se baralo ramnopraven status na Makedonija vo idna-ta jugoslovenska dràva.

1918, septemvri, 01,Vo Murmansk, Rusija, zagina Gavril Konstantinovi~, lekar i makedonski nacionalen deec. Roden bil vo selo Smrde{, Kostursko, na 4 maj 1878 godina. Bil eden od osnova~ite i potpretsedatel na Makedonskoto nau~no-literaturno drugarstvo vo Sankt Peterburg na 28 oktomvri 1902 godina i eden od najistaknatite dejci na Makedon-skata kolonija i na Makedonskiot revolucioneren komitet vo ruskata prestolnina od 1912 do 1918 godina. Toj bil i eden od ~lenovite-osnova~i na Sloveno-makedonskoto naciona-lno-prosvetno dru{tvo „Sv. Kiril i Metodij” na 27 juni 1912 godina i na Rusko-makedons-koto blagotvorno dru{tvo „Sv. Kiril i Metodij” vo 1913 godina. Bil potpisnik i koavtor na Memorandu-mot za nezavisnost na Makedonija upaten od Makedon-skata kolonija vo Sankt Peterburg do ambasadorite na golemite sili pri Angliskiot dvor vo London na 1 mart 1913 godina i na Memorandumot na Makedoncite

12


do vladite i javnosta na balkanski dràvi na 7 juni 1913 godina. Vo vreme na Oktomvriskata revolucija bil na stranata na bol{evicite i bil komesar za nar-odno zdravje. Bil ubien od kontrarevolucionerite koga bil napadnat vozot vo moj i toj patuval. 1918, septemvri, 01 i 19,Bile podgotveni i isprateni dvete verzii na takanare~enata Krfska promemorija za nacional-niot entitet i idniot avtonomen status na Makedoni-ja vo idnata jugoslovenska dràva. Avtor na Krfska promemorija bil Gligorie Haxi-Ta{kovi}.

1918, septemvri, 29,Vo Solun e potpi{ano primirje me|u Bugarija i zem-jite pobedni~ki vo Prvata svetska vojna. Imeno, na 14 septemvri 1918 godina zapo~nala silnata ofanziva na silite na Antantata na Makedonskiot front, a po nekolkute te{ki porazi, vojskite na Centralnite sili morale da se povle~at. Na 19 septemvri 1918 go-dina vojskite na Antantata navlegle vo Skopje i ja prinudile Bugarija, na 26 septemvri 1918 godina, da pobara primirje. So potpi{anoto primirje vo Solun, Bugarija bila dol`na da go napu{ti Vardarskiot del na Makedonija, no go zadràla Pirinskiot del so Strumi~kata oblast i gradot Strumica.

1918,Vo seloto Smrde{, Kostursko e roden Atanas Korove{ov-Naso, istaknat pripadnik na makedon-skoto nacionalnoosloboditelno i komunisti~ko dvièwe vo Egejskiot del na Makedonija. Od 1943 go-

13


dina bil pripadnik na makedonskiot partizanski odred „Lazo Trpovski”. Podocna so Lerinsko-kosturskiot bataljon preminal vo Vardarskiot del na Makedonija i vo Prvata udar-na brigada na Makedoncite od Ege-jskiot del na Makedonija formirana vo Bitola vo noemvri 1944 godina bil komandant na bataljon. Od april 1945 godina bil vo Glavniot odbor na Narodnooslo-boditelniot front. Zaginal na 2 septemvri 1945 go-dina vo borba so gr~ki vladini vojski vo blizina na selo Korni{or, Enixevardarsko.

1918,Vo Gumenxe e roden Aleko Pi{utov, istaknat pri-padnik na makedonskoto nacionalnoosloboditelno i komunisti~ko dvièwe vo Egejskiot del na Make-donija. Bil u~esnik vo Gr~ko-italijanskata vojna, a od mart 1944 godina bil vo redovite na 30-ta briga-da na Gr~kata narodnoosloboditelna vojska (ELAS) koja dejstvuva na planinite Pajak i Kajmak~elan. Bil u~esnik vo borbite protiv vladinite sili i ang-liskite intervencionisti vo Atina vo dekemvri 1944 godina. Proletta 1945 godina preminal vo Bulkes, Ju-goslavija, a vo mart 1946 godina se vratil vo Egejskiot del i bil borec vo vooruèna edinica na Narodnoo-sloboditelniot front. Od noemvri 1946 godina bil pripadnik na 24-ta brigada na Demokratskata armija na Grcija. Zaginal vo borba na Pajak planina vo 1947 godina.

14


1918,Vo seloto Mesimer, Vodensko e roden Panajot Boìnov-Lefter, istaknat pripadnik na makedon-skoto nacionalnoosloboditelno i komunisti~ko dvièwe vo Egejskiot del na Makedonija. Bil u~esnik na Albanskiot front vo Gr~ko-italijanskata vojna. Vo maj 1943 godina stanal ~len na rakovodstvoto na mladinskata komunisti~ka organizacija vo rodno selo Mesimer. Vo 1945 godina bil izbran vo Okru`niot odbor na Narodnoosloboditelniot front za Voden-sko i sekretar na Reonskiot komitet vo reonot na Mesimer, Kroncelovo, Teovo i Ostrovo. Bil ubien od gr~kata policija na 23 mart 1946 godina vo seloto Javorjani, Vodensko.

1928, noemvri, 23,Vo selo Cakoni, Meglensko e roden Atanas Markov, istaknat pripadnik na makedonskoto nacionalnoo-sloboditelno dvièwe vo Egejskiot del na Make-donija. Od fevruari 1947 godina stanal pripadnik na Dvaeseti~etvrtata brigada na Demokratskata armija na Grcija koja dejstvuvala na planinata Kajmak~alan. Vo fevruari 1948 godina u~estvuval vo bitkata na De-mokratskata armija na Grcija za Negu{. Bil zaroben na 12 mart 1948 godina i osuden na smrt. Strelan bil na 22 juni 1948 godina.

1928,Vo seloto Mokreni, Kostursko e rodena Katina /Tina/ Andreeva-Cveta, istaknata pripadni~ka na makedon-skoto nacionalnoosloboditelno i komunisti~ko dvièwe vo Egejskiot del na Makedonija. Vo po~etokot

15


na 1947 godina stapila vo edinicite na Demokrats-kata armija na Grcija. Vo 1949 godina bila delegat na Prvata konferencija na Segr~kiot sojuz na de-mokratskite ̀ eni i vo taa prigoda nejzinata hrabrost posebno bila istaknata od pretsedatelkata na orga-nizacijata Rula Kukulu. Istata godina u~estvuvala na Vtoriot kongres na Narodnoosloboditelniot front. Zaginala na 13 maj 1949 godina vo krvavata bitka za zazemawe na vrvot Kalkuturje na Neretskata planina, me|u selata Neret i Trsje. Vo nejzina ~est, kako odraz za nevideniot heroizam iskaàn vo pove}e od dvaeset bitki vo koi u~estvuvala, partizanskiot vesnik na Osumnaesettata brigada na Demokratskata armija na Grcija bil imenuvan kako „Cveta”.

1928,Vo Zlatica, Bugarija, po~inal Srebro Janakiev, make-donski poet. Roden bil vo 1892 godina vo Hrupi{te, Egejski del na Makedonija. Negovata kniga so kratki lirski zapisi „Ta`ni stranici” i so podnaslov vo koj se podvlekuva deka toa e kniga od „narodnite borbi vo Kostursko”, izlegla od pe~at vo Sofija vo 1927 go-dina.

1938,Vo Soedinetite Amerikanski Dràvi izlegla od pe~at knigata „Ova e mojata zemja” od Stojan Hris-tov. Toj bil roden vo selo Konomladi, Kostursko vo 1897 godina. Bil aktiven u~esnik vo nacionalnooslo-boditelnoto dvièwe na Makedoncite vo Soedinetite Amerikanski Dràvi, odnosno ~len na Makedonskiot

16


naroden sojuz. Se zanimaval so novi-narstvo i bil dopisnik na nekolku amerikanski vesnici od Balkanot. Od 1964 godina bil senator na amerikan-skata dràva Vermont. Pred svojata smrt ja formiral Fondacijata „Mar-garet i Stojan Hristov” za stipendi-rawe na nadareni siroma{ni makedon-ski studenti.

1948, januari, 03-08,Gr~kiot parlament gi izglasal zakonite „PZ 512” i „PZ 516” so koj se kontrolirale politi~kite ubedu-vawa i se vr{ela kontrola na politi~kata podobnost na gra|anite.

1948, januari, 13,Vo seloto V’mbel, Kostursko se odràl Prviot kon-gres na Narodnoosloboditelniot front na Makedon-cite od Egejskiot del na Makedonija. Vo toa vreme vo Narodnoosloboditelniot front ~lenuvale okolu {est iljadi ~lenovi. Kako glavna cel kongresot ja postavil borba za nezavisnost i demokratija vo Grci-ja i borbata za sloboden nacionalen i kulturen raz-voj vo takvata dràva na makedonskiot narod. Kako glavna neposredna zada~a se istaknuvala potrebata od masovno vklu~uvawe na Makedoncite vo Demokrats-kata armija na Grcija. Vo rakovodstvoto bile izbrani Mihajlo Keramit~iev za pretsedatel, Paskal Mit-revski za sekretar, i ~lenovi Vera Nikolova, Pavle Rakovski, Vangel Ni~ev, Sterjana Vangelova, Stavros

17


Ko~opulos, Ta{os Gu{opulos i Mihali Malio.

1948, januari, 20,Gr~kata vlada go donela Dekretot „M/48 za konfis-kacija na imotite na u~esnicite vo bandittskata vo-jna”, odnosno imotot na pripadnicite na Demokrats-kata armija na Grcija.1948, januari, 27,Edinici na Demokratskata armija na Grcija, po-sle èstoki borbi, go osvoile grat~eto Velvendo, Koànsko.

1948, fevruari, 01,Vo selo Samar, Vodensko opkoleni od gr~kite vla-dini policiski sili, posle edna neramnopravna, no herojska borba, zaginale Ta{ko Bobev, borec i kurir na partizanska edinica i aktivistite na Narodno-osloboditelniot front Vangel Goglev-Bezandako, Tome Daskalinov-Vlaot i Tu{i Dragoman~ev.

1948, fevruari, 02,Vo borba so gr~kite vladini vojski hrabro zaginal Aleko Zelenikov, istaknat pripadnik na makedonskoto nacionalnoosloboditelno i komunisti~ko dvièwe vo Egejskiot del na Makedonija. Roden bil vo Gumenxe vo 1920 godina. Bil u~esnik vo antifa{isti~kata borba na makedonskiot narod od Egejskiot del, najpr-vo kako borec, a potoa i kako potporu~nik na Trieset-tata brigada na Gr~kata narodnoosloboditelna vojska (ELAS). Vo 1946 godina bil pripadnik na vooruèna edinica na Narodnoosloboditelniot front, a potoa pripadnik na Demokratskata armija na Grcija.

18


1948, fevruari, 21,Privremenata demokratska vlada na Grcija donela re{enie za evakuacija na decata od teritorijata pod nejzina kontrola. Evakuiraweto bilo obrazoèno so potrebata za spasuvawe na decata od opasnostite na golemite voeni operacii {to se o~ekuvale me|u vladinite sili i Demokratskata armija na Grci-ja vo 1948 godina. Balkanskiot kongres na mladi-nata odràn vo Belgrad na 3 mart 1948 godina, na predlog na gr~kiot delegat, donel re{enie site isto~noevropski zemji da prifatat i im ukaàt

pomo{ na decata koi }e ja napu{tat Grcija. Naredniot den ova bilo obja-veno preku radio-stanicata „Slo-bodna Grcija”. Vo tekot na 1948 godi-na bile evakuirani vo Jugoslavija i isto~noevropskite zemji okolu 25

000 deca. Okolu edna tretina (7-8 000) bea Makedon~iwa. Za decata imalo organizirano nas-tava na gr~ki i na makedonski jazik, se izu~uvale i nacionalna istorija, geografija i literatura. Na decata im bilo ovozmoèno da go prodolàt {koluvaweto vo srednite i visokite {koli i fakulteti. Decata begalci od gr~ko poteklo, soglasno uredbata za slobodna repatrijacija na politi~kite begalci {to se „Grci po rod” (od

19


1982), se vratile vo Grcija. Takvata mo`nost im bila odzemena na decata od makedonsko poteklo, koi vo najgolem broj se naseleni vo Republika Makedonija i vo prekuokeanskite zemji.

1948, mart, 01,Po~nalo da izleguva spisanieto „Nova Makedonka” kako organ na makedonskiot antifa{isti~ki ènski front, koj bil vo ramki na makedonskiot Narodno-osloboditelen front. Spisanieto izleguvalo edna{ mese~no, dvojazi~no, na makedonski i na gr~ki jazik, do pettiot broj na {apilograf, a potoa vo pe~atnicata na Narodnoosloboditelniot front. Urednik bila Uranija Alilimova Rakovska. Spisanieto prestana-lo da izleguva po porazot na Demokratskata armija na Grcija, vo avgust 1949 godina.

1948, mart, 08,Vo mesnosta „Sv. Ilija” pome|u selata Gar~e i Papracko vo Kostursko, vo borba zaginal Pando [iperkov, istaknat pripadnik na makedonskoto na-cionalnoosloboditelno i komunisti~ko dvièwe od Egejskiot del na Makedonija. Bil roden vo seloto Smrde{, Kostursko. Vo antifa{isti~kata borba, vo esenta 1943 godina, bil borec vo makedonskiot par-tizanski odred „Lazo Trpovski”. Potoa, bil politi~ki komesar na ~eta vo Lerin-sko-Kosturskiot bataljon formiran na 2 avgust 1944 godina vo seloto Pozdivi{ta. Podocna, stanal i politi~ki komesar na Vtoriot bataljon na Lerinsko-kostur-skata brigada, a vo maj 1945 godina bil

20


nazna~en za politi~ki komesar na pograni~nata edi-nica na Korpusot na narodna odbrana na Jugoslavija vo Gevgelija. Vo noemvri 1946 godina postaven bil za komandant na {tabot na Demokratskata armija na Grcija na planinata Vi~o.

1948, mart, 16,Vo mesnosta „Kunxupija”, na planinata Pierija, za-ginal \or|i Kalkov, istaknat pripadnik na make-donskoto nacionalnoosloboditelno i komunisti~ko dvièwe. Roden bil vo selo Vi{eni, Kostursko vo

1916 godina. Od juli 1946 godina bil ko-mandir na vooruèna grupa na Narodnoo-sloboditelniot front na podra~jeto na planinata Vi~o. Vo proletta 1947 godina stanal borec vo edinica na Demokratskata armija na Grcija {to dejstvuvala vo reonot na gradot Ber. Na prviot kongres na Nar-

odnoosloboditelniot front bil izbran vo negoviot Glaven odbor. Zaginal vo borba so neprijatelot, a posmrtno Glavniot {tab na Demokratskata armija na Grcija mu dodeli ~in major.

1948, mart, 26,Zaginal Aleko [i{kovski-Hari, istaknat rakovodi-

tel na makedonskoto nacionalnooslo-boditelno i komunisti~ko dvièwe od Egejskiot del na Makedonija. Roden bil vo seloto @upani{ta, Kostursko vo 1925 godina. Vo 1943 godina bil borec vo par-tizanskiot odred „Lazo Trpovski”. Bil vo borbeniot sostav na Prvata brigada

21


od Egejskiot del na Makedonija formirana vo Bitola vo noemvri 1944 godina. Bil ~len na Okru`niot odbor na Narodnoosloboditelniot front za Kostursko. Vo po~etokot na 1948 godina bil nazna~en za komandir na Narodnata Milicija vo reonot na seloto Langa, Kos-tursko. Zaginal vo borba kako borec na Demokrats-kata armija na Grcija.

1948, mart, 26,Vo seloto Setina, Lerinsko zaginal Risto Don~ev, pripadnik na makedonskoto nacionalnoosloboditel-no i komunisti~ko dvièwe vo Egejskiot del na Make-donija. Roden bil vo 1921 godina vo seloto Javorjani, Vodensko, a od 1924 godina ̀ iveel vo Voden. Vo letoto 1944 godina bil komandir na vod vo Vodenskiot make-donski bataljon. Bil pripadnik i oficer vo Prvata brigada od Egejskiot del na Makedonija formirana vo Bitola vo noemvri 1944 godina i u~estvuval vo ~isteweto na balisti~kite bandi od zapadnite reoni na Vardarskiot del na Makedonija. Od maj 1945 godina bil angaìran kako oficer na Jugoslovenskata nar-odna armija vo pograni~nite slu`bi. Od 1947 godina bil sekretar na Gradskiot odbor na Narodnooslo-boditelniot front za Voden, a potoa komandir na partizanski odred vo sostav na Demokratskata armija na Grcija na sektorot na selata Banica-Setina. 1948, mart, 31,Na planinata Gramos kaj mesnosta „Klep~evo”, za-ginal Mihali Apostolov-Graniti, istaknat pri-padnik na makedonskoto nacionalnoosloboditelno i komunisti~ko dvièwe od Egejskiot del na Make-

22


donija. Roden bil vo seloto Kr~i{ta, Kostursko na 25 noemvri 1923 godina. U~esnik vo antifa{isti~kata borba i pripadnik na Gr~kata narodnoo-sloboditelna vojska (ELAS) bil od po~etokot na 1943 godina. Vo make-donskiot partizanski odred „Lazo Trpovski” bil od negovoto formi-rawe vo esenta 1943 godina. Vo sredi-

nata na maj 1944 godina, poradi sudirot so rakovodst-voto na Komunisti~kata partija na Grcija, so grupa makedonski borci preminal vo Vardarskiot del na Makedonija. Istiot mesec stanal zamenik politi~ki komesar na ~eta vo makedonskiot Kosturski batal-jon na Karaorman. Podocna bil komandir na vod vo Kostursko-lerinskiot bataljon „Go~e”. Vo noemvri 1946 godina stanal ~len na partizanskiot {tab na Demokratskata armija na Grcija za planinata Vi~o. Zaginal kako komesar na bataljon na Demokratskata armija na Grcija.

1948, april, 20,Vo borbite na patot me|u Kostur i Rupi{ta kaj mes-nosta „Kostura`” zaginal Jani Lukrov, istaknat pri-padnik na makedonskoto nacionalnoosloboditelno i komunisti~ko dvièwe od Egejskiot del na Make-donija. Roden bil vo 1922 godina vo seloto V’mbel, Lerinsko. Bil u~esnik vo antifa{isti~kata vojna na makedonskiot narod od Egejskiot del na Makedonija i borec na Gr~kata narodnoosloboditelna vojska (ELAS). Od juli 1944 godina bil borec vo Lerinsko-Kosturskiot bataljon „Go~e”, a potoa i zamenik kom-

23


andir na ~eta vo Prvata brigada od Egejskiot del na Makedonija formi-rana vo Bitola vo noemvri 1944 go-dina. So nea u~estvuval vo borbite protiv balistite vo Zapadna Make-donija. Vo maj 1945 godina bil borec vo êtvrtata brigada na Korpusot na narodna odbrana na Jugoslavija stacionirana vo Bitola. Kon sre-dinata na 1946 godina po sopstveno barawe se vratil vo Egejskiot del kako borec na Narodnoosloboditelniot front. Od krajot na 1946 godina bil vo redovite na Demokrats-kata armija na Grcija. Tamu se zdobil so ~in kapetan i bil komandir na ~eta. Posle negovata smrt, vladinite vojski go odnele negovoto telo vo Kostur i go vle~ele po ulicite so cel da go zapla{at naselenieto.

1948, april, 29,So prisustvo na 400 delegati i gosti se odràl Prvi-ot kongres na Antifa{isti~kiot front na ènite (AF@) od Egejskiot del Makedonija. Ovaa makedon-ska ènska organizacija imala za cel da se bori za op-stanok i ramnopravnost na Makedonkite i, voop{to, na Makedoncite vo Grcija. Na Prviot kongres bil konstatiran faktot deka vo redovite na Demokrats-kata armija na Grcija 30% se èni, {to sekako bilo zasluga i na rabotata na AF@. Centralen organ na AF@ bil spisanieto „Nova Makedonka” {to izlegu-valo edna{ mese~no. Organizacijata AF@ bila ras-formirana so odluka na Komunisti~kata partija na Grcija od 9 oktomvri 1949 godina.

24


1948, april,Vo sredinata na april 1948 godina vo bitka so vla-dinite vojski na planinata Skra, zaginal Sotir Qu-tikov, istaknat pripadnik na makedonskoto nacio-nalnoosloboditelno i komunisti~ko dvièwe od Egejskiot del na Makedonija. Roden bil vo 1916 go-

dina vo seloto Zagori~ani, Kostursko. Bil u~esnik vo Gr~ko-italijanskata vo-jna, a podocna vo Prvata brigada od Ege-jskiot del na Makedonija formirana vo Bitola vo noemvri 1944 godina, so koja u~estvuval vo borbite protiv balistite vo Zapadna Makedonija. U~estvuval duri i vo borbite na Sremskiot front vo sos-

tav na XV korpus na Jugoslovenskata narodna armija. Potoa raboti vo Komandaturata na Belgrad i vo voe-niot otsek vo Bitola. Vo Demokratskata armija na Grcija bil angaìran za fomirawe na kowi~ka voena edinica, so koja u~estvuval vo niza bitki. Vo fevru-ari 1948 godina bil nazna~en za komandir na vod na Kowani~kiot bataljon, a posmrtno mu bil dodelen ~in kapetan.

1948, maj, 9-12,Komitetot za pomo{ na deteto (EVOP), formiran od Komunisti~kata partija na Grcija, vo Budimpe{ta ja odràl svojata prva sednica na koja se raspravalo za merkite {to trebalo da se prezemat za organizirawe na prefrluvaweto, smestuvaweto i organizacijata na ìvotot na decata koi od Grcija se prefrluvale vo isto~noevropskite zemji.

25


1948, juni, 14,Zapo~nala bitkata na planinata Gramos. Traela do 20 avgust 1946 godina. U~estvuvale 11 000 borci na Demokratskata armija na Grcija i 60 000 vojnici na gr~kata vlada, poddràni od 136 topovi i 50 bor-beni avioni. Na krajot, so golemi zagubi silite na Demokratskata armija na Grcija bile primorani da se povle~at od planinata Gramos na planinata Vi~o.

1948, juli, 28-29,Se odràl êtvrttiot plenum na Centralniot komitet na Komunisti~kata partija na Grcija. Vo re{enieto na Plenumot pome|u ostanatoto se veli: „Plenumot go podvlekuva vonredniot prilog {to slo-venomakedonskiot narod go dava vo op{toto delo na slobodata. U~estvoto na slovenomakedonskiot narod e seop{to i totalno. So ovaa svoja borba sloveno-makedonskiot narod cvrsto gradi svoja sloboda, svoj ramnopraven ̀ ivot, so krvta na svoite sinovi i }erki ja zakrepnuva i obezbeduva svojata narodnodemokrats-ka idnina.” Plenumot ja prifatil rezolucijata na Informbiroto za Jugoslavija.

1948, juli,Na Gramos, kaj mesnosta „Kopan~e”, zaginala Todora Anastasova (Paskalova)-Skorna. Rodena bila vo 1922 godina vo seloto Nestram, Kostursko. Bila pripad-nik na gr~kata komunisti~ka mladinska organizacija (OKNE) od 1938 godina. Na 22 mart 1942 godina bila

uapsena i fizi~ki maltretirana od italijanskite okupatorski vojski, a potoa zatvorena vo atinskiot zatvor „Averof”, no poradi nedostatok na dokazi nabrzo oslobodena. Vo mart 1943 godina stapila vo redovite na Gr~kata narodnoosloboditelna vojska (ELAS). Od esenta 1943 godina bila sekretar na Nes-tramskiot reonski komitet na Komunisti~kata par-tija na Grcija. Vo septemvri 1946 godina vlegla vo De-mokratskata armija na Grcija i bila aktiven borec, a od avgust 1947 godina ja posetuvala {kolata za ofic-eri. Zaginala vo borba so neprijatelot kako borec i oficer na Demokratskata armija na Grcija.

1948, avgust, 02,Na mestoto kade se odigrala bitkata na „Lokvata i Vi-wari” (na planinata Mali Madi) na 31 maj 1903 godina, vo organizacija na Narodnoosloboditelniot front bila sve~eno odbeleàna ~etiriesetipetgodi{ninata od Ilindenskoto vostanie. Proslavata ja otvoril so svojot govor sekretarot na Narodnoosloboditel-niot front za D’mbeni, a govorele pretstavnici od vojskata, mladinata i Antifa{isti~kiot front na ènite. Potoa sledela bogata kulturno-umetni~ka programa.

1948, avgust, 08,Vo seloto Bukovo, Prespa, Lerinsko, se odràl Prvi-ot plenum na Centralniot odbor (sovet) na Narod-noosloboditelniot front. Prisustvuvale 32 ~lenovi na Centralniot sovet na Narodnoosloboditelniot front i petmina kandidati za ~lenovi na okru`nite

26


odbori na Narodnoosloboditelniot front, kako i pretstavnicite na Komunisti~kata partija na Grcija, Janis Joanidis i Miltijadis Profirogenis. Na Ple-numot bile izbrani Stavro Ko~ov za pretsedatel na Narodnoosloboditelniot front i Vangel Koj~ev za sekretar na Narodnoosloboditelniot front. Pod vlijanie na rezolucijata na Informbiroto za Jugo-slavija i pritisok na gr~koto partisko rakovodstvo, pogolem broj dotoga{ni istaknati rakovoditeli na Narodnoosloboditelniot front bile otstraneti od rakovodstvoto.

1948, avgust, 08,Po~inal Vasil Hristovski, istaknat pripad-nik na makedonskoto nacionalnoosloboditelno i komunisti~ko dvièwe vo Egejskiot del na Makedoni-ja, u~esnik vo antifa{isti~kata borba i Gra|anskata vojna vo Grcija. Roden bil vo seloto Dobroli{ta, Kos-tursko vo 1913 godina. ^len na Komunisti~kata par-tija na Grcija bil od 1934 godina. U~esnik vo Gr~ko-italijanskata vojna od oktomvri 1940 godina. Vo Gr~kata narodnoosloboditelna vojska (ELAS) bil od 1 juni 1943 godina i se steknal so ~in potporu~nik. Vo 1946 godina stanal komandir na prviot partizanski odred na Narodnoosloboditelniot front vo Kostur-sko. Vo Demokratskata armija na Grcija bil komandir na ~eta vo 588-ot bataljon. Vo borbite na Gramos vo 1948 godina bil te{ko ranet i ne{to podocna po~inal od zdobienite rani.

27


1948, avgust, 19,Vo Lerin e ubien Lazo Angelovski, istaknat pri-padnik na makedonskoto nacionalnoosloboditel-no i komunisti~ko dvièwe od Egejskiot del na Makedonija. Roden bil vo seloto Gra`deno, Pre-spa, Lerinsko na 10 avgust 1925 godina. Toj e eden od osnovopolo`nicite na makedonskata prosveta vo Ege-jskiot del na Makedonija vo periodot na Gra|anskata vojna vo Grcija. Lazo Angelovski zavr{il osnovno

u~ili{te i gimnazija na gr~ki jazik. Vo 1944 godina preminal vo Bitola, kade {to zavr{il kursevi po make-donski jazik i bil nazna~en za u~itel vo seloto Braj~ino, Prespansko. Podocna, stanal ~len na Odborot za narod-na prosveta pri Ministerst-voto za prosveta na NR Makedonija. Vo 1947 godina se vratil vo Egejski-ot del na Makedonija i, kako ~len na

Glavniot odbor na Narodnoosloboditelniot front, vo seloto German, Lerinsko, bil eden od organizato-rite na kursot za makedonski narodni u~iteli „Goce Del~ev”. Kako upravnik na vtoriot kurs za makedon-ski u~iteli vo seloto @elevo, Lazo Angelovski bil me|u najzaslu`nite za otvoraweto na 87-te makedonski u~ili{ta vo periodot na Gra|anskata vojna vo Grci-ja. Vo po~etokot na avgust bil zaroben vo blizina na seloto Buf. Posle pove}ednevno ma~ewe, na 19 avgust 1948 godina vrzan za voen xip bil vle~en po ulicite na Lerin sè dodeka ne po~inal.

28


1948, septemvri, 05,Vesnikot „Nepokoren” koj bil pe~aten od strana na Glavniot odbor na Narodnoosloboditelniot front i izleguval od maj 1947 godina, zapo~nal dvapati nedelno da izdava i „Bilten” so informativna sodrìna, pred sè, za voenite operacii na edinicite na Demokratskata armija na Grcija. Glaven urednik na vesnikot „Nepokoren” i „Biltenot” bil istaknatiot makedonski rakovoditel Pavle Rakovski.

1948, septemvri, 09-10,Se odigrala bitkata na planinata Mali Madi pome|u edinicite na Demokratskata armija na Grcija i vla-dinite vojski. Silite na Demokratskata armija na Grcija so ogromnata po`rtvuvanost {to ja pokaàle vo tekot na borbite, ne samo {to gi zadràle svoite pozicii, tuku i celosno gi razbile vladinite sili i pritoa im nanele golemi zagubi.

1948, septemvri, 13,Vo borba so vladinite voeni sili na vrvot „Buko-vi}”, Kostursko, zaginal Trifun S. Robev od selo Ajtos, Lerinsko. Toj bil istaknat aktiv-ist na Narodnoosloboditelniot front i kako takov bil zaroben vo 1946 go-dina, podloèn na dolgotrajni yverski izma~uvawa vo zatvorite vo Sorovi~, Lerin i Solun, a na krajot interniran na ostrovot Lemnos na {est meseci. Posle izdrùvawe na kaznata se vratil vo rodnoto selo i ve-dna{ se vklu~il vo Demokratskata armija na Grcija.

29


1948, oktomvri, 18,Se vodela ̀ estoka bitka me|u vladinite sili i silite na Demokratskata armija na Grcija za gradot Kaljari. Gradot ne bil osvoen od edinicite na Demokratskata armija na Grcija i pokraj po`rtvuvanosta na nejzinite borci.

1948, noemvri, 27,Generalnoto sobranie na ON na zasedanie vo Pariz donese Rezolucija 193 (III) S za decata koi bile pri-morani da ja napu{tat Grcija. Vo Rezolucijata se prepora~uvalo vra}awe na decata kaj nivnite rodite-li.

1948, dekemvri, 06,Vo blizina na seloto Zeleni~, Lerinsko, kaj mes-nosta „Iqovska vodenica” vo neprijatelska zaseda bil ubien Grigor Haxievski-Gigo, istaknat poza-dinski rabotnik na Narodnoosloboditelniot front vo Sorovi~ka okolija. Negovoto telo bilo masakri-rano, odneseno vo Sorovi~ i pokaùvano na narodot za zapla{uvawe.

1948, dekemvri, 21,Edinici na Desettata divizija na Demokratskata armija na Grcija go napadnale gradot Voden, no i pokraj po`rtvuvanosta i hrabrosta {to ja pokaàle, ne uspeale da go osvojat.

1948, dekemvri, 28,Edinici na Desettata divizija na Demokratskata armija na Grcija go napadnale grat~eto Sobotsko.

30


Gradot ne bil osvoen, a edinicite na Demokratskata armija na Grcija pretrpele golemi zagubi. Vo napadot, pome|u ostanatite, zaginale sekretarot na Narodnoo-sloboditelniot front za selo Lagunci, Meglensko i borec na Demokratskata armija na Grcija - Hristo Varela, i istaknatiot aktivist na Narodnooslo-boditelniot front i borec na Demokratskata armija na Grcija od selo Bahovo, Vodensko - Petre Kalo-janov

1948,Strelan bil Petre Tanurov-Done, istaknat pripad-nik na makedonskoto nacionalnoosloboditelno i komunisti~ko dvièwe vo Egejskiot del na Make-donija. Roden bil vo 1915 godina vo selo Bahovo, Meglensko. Bil predvoen ~len na Komunisti~kata partija na Grcija. Vo letoto 1944 godina bil borec na Vodenskiot makedonski batal-jon i toa kako komandir na ~eta. Vo noemvri 1944 godina toj so grupa Makedonci se prefrlil vo Vardarskiot del i se vklu~uva vo Prvata brigada na Makedoncite od Egejskiot del na Makedonija. Od maj 1945 godina se vratil vo rodniot kraj kako aktivist i bo-rec na Narodnoosloboditelniot front. Od noemvri 1946 godina toj bil komandir na ~eta na Demokratskata armija na Grcija koja dejstvu-vala na planinata Karakamen, potoa i na planinite Pierija i Olimp. Vo juli 1948 godina so svojata ~eta

31


dobil naredba da ja brani viso~inata „Sveti Ilija” na planinata Gramos. Otkako posle silen pritisok na neprijatelot negovata ~eta zagubila pove}e od polovina od bore~kiot sostav, Petre Tanurov bez dozvola na povisokiot [tab, izdal naredba i nego-vata ~eta gi napu{tila poziciite. Toa bilo dovolno Glavniot {tab na Demokratskata armija na Grcija da go osudi na smrt i toj nabrzo da bide strelan.

1978, fevruari, 10,Vo Skopje po~inal Paskal Mitrevski, istaknat pri-padnik na makedonskoto nacionalnoosloboditelno i komunisti~ko dvièwe vo Egejskiot del na Makedoni-ja, u~esnik vo antifa{isti~kata borba vo Egejskiot del od Makedonija i vo Gra|anskata vojna vo Grcija. Roden bil vo seloto ûka, Kostursko vo 1912 godina. Na 16 juni 1943 godina stapil vo redovite na Gr~kata narodnoosloboditelna vojska (ELAS). Ja kordiniral i ja rakovodel aktivnosta na makedonskite partizan-ski grupi protiv bugarofilskoto komitsko dvièwe vo Kostursko. Od oktomvri 1943 do april 1944 godina bil sekretar na Okru`niot komitet na Slavjanomake-

donskiot narodnoosloboditelen front vo Kostursko. Na 3 dekem-vri 1944 godina bil izbran za se-kretar na Politi~kata komisija na Makedoncite pod Grcija. Od 23 april 1945 do noemvri 1946 godina bil na ~elo na Narodnoo-sloboditelniot front na Maked-oncite vo Egejskiot del na Make-donija. Od noemvri 1946 godina

32


stanal ~len na Oblasniot komitet na Komunisti~kata partija na Grcija za Makedonija. Bil podolgo vreme i pretsedatel i sekretar na Narodnoosloboditelniot front na Makedoncite vo Egejskiot del na Makedoni-ja. Od 3 april 1949 godina bil minister na Privre-menata demokratska vlada na Grcija, kako pretstavnik na Narodnoosloboditelniot front.

1988, fevruari, 22, Vo Skopje, po~inal Petre Bogdanov-Ko~ko, istaknat pripadnik na makedonskoto nacionalnoosloboditel-no i komunisti~ko dvièwe, operski peja~, kompozi-tor i organizator na muzi~kiot ìvot vo makedon-skata dràva. Roden bil vo Skopje vo 1913 godina. Bil aktiven u~esnik vo antifa{isti~kata borba za vreme na okupacijata od 1941 godina. Vo Agitpropot na G[ na NOV i POM ja vr{el funkcijata Refer-ent za {kolstvo so zada~a na slobodnata teritorija vo Zapadna Makedonija vo periodot septemvri-deke-mvri 1943 godina da gi organizira prvite u~ili{ta na makedonski jazik. Vo 1944 godina raboti okolu pra{aweto na Makedoncite od Egejskiot del. Vo svoj-stvo na pretstavnik na Glavniot {tab na makedons-kat vojska opredelen period e prisuten vo Egejskiot del na Makedonija kade gi koordinira aktivnostite na makedonskoto nacio-nalnoosloboditelno dvièwe od Ege-jskiot del na Makedonija so gr~koto narodnoosloboditelno dvièwe. Isklu~itelno beskompromisno se za-stapuval za po~ituvawe na makedon-skite nacionalni prava od strana na


33

gr~koto osloboditelno dvièwe. Bil delegat na Prvoto zasedanie na ASNOM. Po vojnata, e eden od najzaslu`nite za sozdavaweto na Makedonskata op-era.

1988, juni, 30 - juli, 03,Bila odràna Prvata svetska sredba na decata-begal-ci od Egejskiot del na Makedonija. Vo bogatata kul-turno-umetni~ka programa, pome|u ostanatoto, imalo izlo`ba na dokumenti za egzodusot, izlo`ba na pub-likacii i knigi, izlo`ba na likovni dela, literat-urna ve~er, a vo parkot „@ena borec” vo centarot na Skopje, sve~eno bilo otkrieno „spomen obele`je na majkata stradalnik”, so koe se simbolizira egzodusot na progonetite deca od Egejskiot del na Makedonija.

1988, septemvri, 05, Vo Skopje po~inal Petar [irilov, istaknat makedon-ski pisatel i novinar. Roden bil vo seloto Gorni~evo, Lerinsko na 18 maj 1934 godina. Bil novinar vo kult-urnata rubrika na Radio Skopje, urednik na vesnikot „Trudbenik” i urednik na mese~noto spisanie za lit-eratura, umetnost i op{testveni pra{awa „Sovre-menost”. Avtor e na pove}e romani, me|u koi: „Pla~at onie planini za mene”, „Svetogorci”, „Crnoborje”, „Sveta {uma”. Pi{uval i raskazi, esei i ogledi. Vo 1972 godina bil nositel na nagradata „13 noemvri”.

1998, fevruari, 11, Makedonska po{ta izdade prigodna marka so koja se odbeleì 50-godi{ninata od egzodusot na decata od Egejskiot del na Makedonija. Motiv e reprodukcija

34


na slikata „Zbeg” od Kole Manev.

1998, juli, 15-19,Vo prvata hala na Skopskiot saem, bila odràna Vto-rata svetska sredba na decata-begalci od Egejskiot del na Makedonija. Vo ramkite na bogatata kulturno-umetni~ka programa, pome|u ostanatoto, bil praizveden oratoriumot „Nie sme deca na Makedonija”, bil promovi-ran dokumentarniot film „Inkon-tinuo”, bila otvorena izlo`ba na fotografii i me|unarodna likovna izlo`ba, a bil odràn i nau~en simpozium na tema „Begalci”.

1998, Vo Skopje po~inal Atanas Bliznakov, makedonski nacionalen deec i publicist. Roden bil vo selo-to D’mbeni, Kostursko vo 1901 godina. Za vreme na dolgotrajniot prestoj vo Soedinetite amerikan-ski dràvi bil aktiven ~len na Makedonsko-ameri-kanskiot naroden sojuz i eden od osnova~ite na Dru{tvoto „Aleksandar Make-donski”, koe, pak, go iniciralo formiraweto na Makedonskata pravoslavna op{tina vo Geri. Vo Makedonija se vratil vo 1976 go-dina i vo Skopje gi objavi knigite „D’mbeni” i „Spomeni za naciona-lnata, politi~kata i kulturnata dejnost na Makedoncite vo SAD i


35

vo Kanada”. Toj vo 1977 godina bil osnova~ na fondot „Atanas Bliznakov”, pri Univerzitetot „Sv. Kiril i Metodij” vo Skopje koj bil namenet za stipendirawe na talentirani studenti.

1998, Vo Skopje, po~inal Todor Hristov Simovski, u~esnik vo antifa{isti~kata borba na makedonskiot narod

i vo Gra|anskata vojna vo Grcija, rakovoditel na Narodnooslo-boditelniot front, novinar, eden od najistaknatite makedonski po-voeni istoriografi. Bil roden vo seloto Izvor, Gumnxisko, vo 1924 godina. Vo 1978 godina od pe~at izleglo negovoto kapitalno delo „Naselenite mesta vo Egejska Makedonija”. Vo ova, isklu~itelno

zna~ajno delo od makedonski nacionalen aspekt, se prikaàni nastojuvawata za promena na etni~kiot makedonski lik na del od teritorijata na Makedonija, a seto toa e prosledeno so jasen pregled za starite i novite imiwa na naselenite mesta, so bibliografija i karti. Ova delo, podocna, dopolneto i pro{ireno, izleglo pod naslov „Atlas na naselenite mesta vo Egejska Makedonija”. Kako novinar, rabotel vo Radio Skopje i bil urednik na vesnikot „Glas na Egejcite”.

1998,Vo Sofija, Bugarija, po~inal Mihail Smatrakalev, poet, raskaùva~, novinar, publicist, istaknat pri-padnik na makedonskoto nacionalnoosloboditel-

36


no i komunisti~ko dvièwe. Roden bil vo Ser, Egejskiot del na Makedonija na 15 dekem-vri 1910 godina. Gimnazija u~el vo Sofija, kade {to zavr{il i Praven fakultet. Eden e od najbeleìtite i najbeskompro-misnite aktivisti na makedon-skata emigracija vo Bugarija me|u dvete svetski vojni i po-toa. Bil ~len i rakovoditel na VMRO (Obedineta). Vo 1935 go-dina ja izdal stihozbirkata „Bura nad rodinata”. Bil urednik na vesnicite: „Makedonska studentska tri-buna”, „Makedonski studentski list”, „Makedonsko zname”, „Makedonski vesti” i dr. Vo 1938, so Nikola Vapcarov i Anton Popov, go formirale i bile rako-vodno jadro na Makedonskiot literaturen kruòk vo Sofija (1938-1941). Objavuval i pod psevdonimot An-gel @arov. Kako novinar i publicist go afirmiral i go {titel identitetot na makedonskata nacija.

37

CIP – Katalogizacija vo publikacijaMati~na i univerzitetska biblioteka“Sv. Kliment Ohridski”, Bitola

94(495.6)”1558/1998

LITOVSKI, AleksandarJubileen kalendar za Egejskiot del na Makedonija vo 2008 godina / Aleksandar Litovski. – Bitola :Organizacija na Makedoncite-potomci od Egejskiot del na Makedonija, 2008. – 40 str. ; 16 sma) Egejska Makedonija - Istorija 1558-1998ISBNCOBISS.MK-ID 18201409

Documents

D-R ALEKSANDAR LITOVSKI - · PDF fileod Damaskin Studit, crkoven pisatel i propovednik od Solun. Toj se ... Jovan Prete~a” za buntovnik, uapsen i ma~en vo zatvorot vo Nevrokop. 1878,