BritanskootoCjeje v marsicemdrugacnoodcelinskeEvrope,takarekocsvetlaseje, zaradiimperialnepreteklostitudi malcevzvisenonadnavadnimismrtniki onkrajRokavskegapreliva.Zlasti v Angliji, ki seimaznotrajVelikeBritanijesezanekajvel, sodolgopoznalidvevrsti lavana lisice.TakegazgoniCi,zakaterimisosepodili in sekljub prepovedisepodijoplemiCina kanjiin takegaz ostrimi in vztrajnimi terierji, ki sosezapodiliv lisiCinoin lisicozadavili.Prvojeveljaloin sevednoveljazanekaksensport,kateregavzporednazrtevje ubogapreganjanalisica,drugozakoristnoin nujnounicevanjeskodljivih zveri. Ubijanjezaiztrebljanje.

J ezerski terier, 0 katerern jebeseda v tokratni predsta-vitvi katere od pasern, je

ena premnogih pasern terierjev, ki so jihAnglezi na obrnocju ob rneji s Skotskooblikovali iz skupnih terierskih predni-kov. Na besedo velja verjeti pripovedoval-cern zgodovine pasrne, ki trdijo, da so hilipredniki jezerskih terierjev silno ostri inneustrasni, svoje gospodarje in njihovairnetje so znali obvarovati pled nadlezni-rni lisicarni, jazbeci in podobno golaznijo,ki je delala skoda po hlevih in kascah,

.11hW~§- - ---

plasila drobnico in hila sarno v nadlogo.Zakaj vsi, ki 0 pasrni piSejo dandanes,

poudarjajo, da je treba verjeti na besedo,je jasno: jezerski terier ze zelo dolgo ni vecpravi ostri lovski pes. V resnici pravzapravze od takrat, ko so ga v dvajsetih in tride-setih letih prejsnjega stoletja oblikovali vsarnostojno pasrno. Psi, katerih gospodarjise lahko pohvalijo, da se z njirni lilhko pogozdu sprehajajo brez skrbi, da bi jirnkuZa pobegnil za divjadjo, pac niso vecpravi in strastni lovci. Prijetni spremljeval-ci in irnenitni druzabniki so.

Dobro roko in velika znanja je irkdor se je odlocil narediti ta irnen"zvarek" najboljsih terierskih pasern rnega obrnocja, da je ustvaril na okojetnega, po naravi pa zelo priljudnkuzka, jezerskega terierja. Terierja z{prvi pogled, tudi po naravi, vendar Sipo tisti njegovi znacajski plati, ki iZJveselje do zivljenja in voljo do sodellnja s Clovekorn.Ubijalske sposobnosti pravega teri

je jezerski terier izgubil, se preden sza kinoloski svet, se zlasti za tis!

zunaj Anglije, dobra radiI. Njegovi pred-niki, ki so se ponasali s celo vrsto danda-nes neznanih ali pa ze zdavnaj pozablje-nih imen, so imeli se predznak "delovni".lmeli so jih sarno zato, da so se zapodili vjamo, se nekako priplazili do lisice alijazbeca in nasprotnika v srditem bojuugonobili. Pasemski klub se se daneshvali z zgodbo 0 jezercu z zacetka zgodo-vine pasme, ki se je dokopal do svoje zr-tve 23 komokev globoko, se pravi sedemmetrov pod drevesnimi koreninami inskalami; po treh dneh kopanja so ga lovciresili cilega in zdravega.

Lakeland,dezelajezerGrofiji Cumberland in Westmorland

sestavljata obmocje, ki mu zato, kef jeposejano z jezeri in jezerci, recejo Lake-land, Deiela jezer. Lezi na zahodni stranisirsega obmejnega obmocja med Anglijoin Skotsko, kjer se na obeh straneh, an-gleski in skalski, lahko pohvalijo s pose-bej pisano paleto pasjih pasem, od mej-nega terierja in mejnega ovcarja, do bed-lingtonskega in jezerskega terierja. Sepravi, da imajo tisti kraji pomembno zgo-dovino in dovolj vztrajnih ljubiteljevpsov, ki so izoblikovali pasme in jihpotem znali tudi mednarodno uveljaviti.V skalnatem svetu okoli jezer naj bi

nekoc zivelo zares velika sivih lisic, ki somake vecje od nasih. Lastniki zemlje invelikih ovcjih cred (ovce so cuvali predni-ki danasnjega mejnega ovcarja, ki so jihse dandanes polni tamkajsnji pasniki) sotrdili, da jim lisice plasijo drobnico, ja-genjcki pa naj bi lisicam slliZili za najboljslastni abed. Posestniki so se zarotili, dabode pobili vse, kar leze in gre in jim ni vkorist. Lisice, jazbece, vidre in zraven sevse drugo, kar je priSlo mime, tudi pod-gane in polhe.Majhne in trdozive pse terierske vrste,

ki so bili doma pri manj premoznih roja-kih, so premoznejsi kasneje s strege se-lekcijo izoblikovali v pasme. V krajih obmeji med Anglijo in Skotsko so domabedlingtonski terier, (Bedlington-Terrier)ki zaradi posebnega striZenja nakodrane

~

Evergreen Double, prvi samac, klubski prvak

---

dlake na prvi pogled nima znacilne te-rierske kvadrataste oblike in daje viisdrugacnosti; posebej vztrajni in vzdrzljivimejni terier (border terrier);Dandie Din-mont terier, ki je na nizkih nogah, karkaze skotsko poreklo, oziroma sodelova-nje skotskih terierskih pasem pri njego-vem oblikovanju (in taka imenovanem"krajsanju nog"), poleg njih pa se jezer-ski terier, ki se je zadnji med njimi poja-viI na kinoloskem nebu.Lastniki posestev si na obmejnem pre-

delu in se zlasti na jezerskem obmocjuniso mogli privosCiti lava, kakor so gapoznali plemiCi na ravnih prastranstvih.Tam so stoletja dolgo lovili lisice taka, daso za njimi spustili krdela gonicev, pove-cini posebej za take vrste lava oblikova-

Egton Crab of Howtown, prvi samac, ki je postal angleskiprvak

nih in pripravljenih lisicarjev, potem paliZivali ob pogledu na pasji obracun spreganjano zvitorepko. Ce je bile Ie mo-gore, so lisicko po levu s kanji pustiliZivo, da bi jo lahko se kdaj preganjali inuzivali v zvoku lovskih rogov in tuljenjupsov-lisicarjev, ki ga imajo lovci na lisiceza najlepsi zvok na svetu.Zaradi vse vecjega ogorcenja javnosti

nad mucenjem zivali pri plemiskem levu

FCISt. 70Splosnividal. Jebisterzivahen, uravnote-

zenin kompakten.Znacaj. Je vesel, neustrasen,ima bister

pogled,je prijazenin samozavesten.Glava je dobra uravnotezena,lobanjaje

ploska in rahlo zaobljena.Smrcek je ern,razenpri psihjetrnebarye,kjer je lahkosvet-lejsi.Gobecje sirek,a nepredolg.Zobovjejepopolnoin skarjasto.Uhlja sta zmernomajh-na,v oblikicrke V. Vrat je rahlozaobljenin jebrezpodgrline.Telo. Hrbet je mocan in zmernokratek,

prsi so primernoozke.Repje ponavadiprire-, lan, veselonosen,a nezavitprekhrbtnelinije.

Noge. Prednji nogi sta ravni in dobrihkosti,zadnjinogi stamocniin misicasti.Sapeso majhne,kompaktne,okroglez dobrimibla-zinieami.

Dlaka je tesna, astra in vade odporna zdobra poddlako. Barve: crna s creslasto,modra s creslasto, rdeca, psenicna,rdece-temno siva, jetrna, modra ali crna. Majhnebeleoznakenastopalihin prsihnisozaZelene,vendardovoljene.Barvamahagonijaali temnocreslastanistaznaCilni.Velikost: nesmepresegati37 em.Tela: psi 7,7 kg, psiee6,8 kg.

na lisice,je britanski parlament lani spre-jel zakon, ki tak lev prepoveduje. Kljubprepovedi pa si plemenitezi svoje priljub-ljene zabave ne dajo odvzeti. Navsezad-nje je pri takem levu vedno sodelovalakraljevska druzina, sedanji prestolona-slednik Charles pa velja za enega najboljvnetih lovcev-lisicarjev.Na obmocju okoli jezer, kjer je svet

precej podoben nasemu kraskemu, je vsedrugace kat na travnikih spodnje Anglije.Konj bi si polomil noge na kamnitemsvetu, ce bi moral teCi za psi in lisicami,

~.~ ~

Lakeland terierV slovensko rodovno knjigo je bila lata 2003

kat prva vpisana nasa psicka Slicey una up.Prvo leglo v Sioveniji je bilo letos januarja, ko jemoja psicka Slicey Urphee skotila pet mladic-kov.

Jezerski terier me je ze od nekdaj privlacil ssvojo eleganco, po drugi strani pa sam halalamajhnega kulka, primernega za zivljenje v hisi.lal, pa je to redka pasma, ne Ie pri nag, ampaktudi drugod po svetu, lata sam jo videla Ie naslikah v knjigah. Na razstavi v Ljubljani pa samlata 2002 spoznala priznanega vzreditelja je-zerckov, Denysa Lorraina iz Francije, ki je pri-peljal nekaj lepih predstavnikov te pasme. Za-cali sma se pogovarjati 0 tern, kaksni so ti kuzkipo svoji naravi, 0 znacilnosti pasme, hkrati pasam opazovala njegove psicke, postajala samvse bolj navdusena nad njihova prijaznostjo doIjudi, zivahnostjo in eleganco. Kar na razstavisma se dogovorili, da pridemo pogledat njego-vo psarno, kar se je kmalu zgodilo in nekaj me-secev kasneje sta prisli k nam Ulla up in Urp-hee.

Po mojih podatkih je v Sioveniji Ie devet je-zercev, v rodovno knjigo pa je vpisanih sedam.Poleg nasih dveh psic in petih mladickov, stase en samcek iz isle psarne kat Ulla up in Urp-hee tar se samicka iz Hrvaske.

Jezerski terier je zelo prijazen in nezen dovseh Ijudi, zivahen, ko si "da duska" in sprostisvojo energijo v skokih, podobnim zajcjim, igriz lOgO ali frizbijem, ki ju obozuje. V stanovanjupa je zelo miren, ne laja in se zna sam zamotitis svojo priljubljeno igracko. Igriv je do poznastarosti, radoveden in samozavesten. Zelo radima otroke, vendar morata biti taka otrok kat

gospodi pa preganjanje lisic sarno zaradikoristi tudi ne bi bilo dovolj zabavno.Cilj lava na lisice na mejnem obmocju

je bilo vedno zgolj iztrebljanje lisic, nicdrugega. Tudi odnos do psov, ki se za-kopljejo v lisiCino, je drugacen, kakor dotistih, ki lovijo v krdelu, vsem na oceh.Lovec poskusa svojega jamarskega delov-nega tovariSa na stirih nogah seveda resi-ti iz jame, ce je to Ie mogoce. Ce ni mogo-ce, kuia konca zagozden globoko podzemljo. Sarno posebej vzdrzljiv in dovoljmajhen kuza lahko pod zemljo prezividovolj dolgo, da ga vodnik najde, izkopljein resi.a tern brZkone velika vec od ljubite-

ljev psov in od kinologov veda povedatilovci, ki si tudi v Sloveniji se dandanesvelika pomagajo s terierji. Nemski lovski

- tener, ki je daljni sorodnik jezerskega inje za razliko od angleskih prednikov insorodnikov ostal izrazito delovni jamar-ski pes, je po stevilu mladicev pri nag

~.lHm ~~

pes poucena 0 tern, kaj se sma in kaj ne. Dovseh druzinskih clanov je zelo Ijubec, ceprav sepa z vsem srcem prada Ie enemu. Ce ga ze katmladica navadimo na druge zivali, se bo z njimidobra razumel. Naj omenim, da je najboljsi prija-tali nasa Urphee mackon Zeus. Ce pa jezerske-ga terierja ne socializiramo pravocasno, se lahkozgodi, da postane agresiven do drugih psov. Za-radi nedoslednosti pri vzgoji lahko postane tudiprevec "samostojen", se zlasti pri odpoklicu.

Je zelo inteligenten pes, vedno pripravljennauciti se kaj novega. Za solanje je zelo prime-ran, vendar mora to potekati v obliki igre in z na-

med najbolj priljubljenimi pasmami.Celo med prvimi petimi je ta pasma zenekaj let in vendar je nemskih lovskih te-rierjev po ulicah, vaseh, na razstavah alina pasjih vadisCih videti zelo malo...

Najprejlisice,potemserepasmeDelo terierjev je bilo na jezerskem ob-

mocju tezko, zahtevno, nevarno, naravnaselekcija je hila najbolj zanesljiva od vsehmogoCih izbiranj najboljsih psov za raz-plod. Lovcev ni zanimala zunanjost, pacpa znacaj, ostrina, vztrajnost, vzdrzlji-vast. Sele pled stoletjem so se Britancizaceli zanimati za posebej izoblikovanepasme tudi med terierji. Prej so poznaliangleske in skotske terierje. Slednji sohili nizkonogi in poveCini z resasto alikvecjemu z daljso mehko dlako; angleskiso hili in so se kvadratasti, po dlaki pakratkodlaki ali pa tudi resasti. Skalski so

grajevanjem in prav lata je zelo primeren za

)-

lanje s klikerjem.

Primeren je za Ijudi, ki so se pripravljeni itivno ukvarjati z njim, mu nuditi dovolj igr6jsprehodov in bodo dosledni pri vzgoji. :lahko taka zunaj, kat v stanovanju, vendar z~di njegove zelie po pozornosti svojega skrtka, vsekakor priporocam zivljenje v hisi.

Jezerski terier potrebuje vsaj enkrat na (daljsi sprehod, da lahko po mili volji sprienergijo. Pri prehrani ni zahteven, vsekakorvalia enako kat za vse pse, naj bo hrana ka,Jv~gina. Z vzgojopricnemotakoj, ko mladiipripeljemo domov, saj bomo s pravocasn!dobra socializacijo dobili krasnega psa sprIjevalca, vedno pripravljenega na igro in del

Svojo druzino ima nadvse rad, se pas'W otroke, katerimje dober partnerza igro.~ Zaradi svoje redkosti in ker ni modni pesQ)

~ zercki niso podvrzeni telesnim hibam in dec8 boleznim. Najpogostejsa znacajska hib~~agresivnost do drugih zivali, cemur se izo!LL mos pravocasnimnavajanjemnato, da otjajo tudi drugi psi, macke in ostale zivali.

Kaksnih anatomskih hib in dednih bolez~to pasmo nisem nikjer zasledila.

Jezerski terier ima zelo dolgo zivljen'dobo, povprecno 14 let, vem pa za pse, ~docakalitudi 17 in celo 18 let. I

Ti psi imajo dvojno dlako, krovno, ostr~ne odpada in gosto podlanko. Treba jih j~sati vsaj enkrat na laden tar trimati dvakr

]

'

trikrat letno. Nega razstavnih psov je zahtesa.

Zaradi svoje izredne spretnosti, zivahnojzelie po delu, je jezerski terier zelo primer,agility in flyball.

hili vseh barv, od bele do erne in s1vse vmes, angleski velikokrat rjavi 2trne barye s crnim oziroma temnimcern, lahko tudi beli s crnimi ali drlnimi lisami.Vsak lastnik posestva je gojil za u

vanje lisic svoje pse po svoji podobiz rojstvom kinologije so se zaceli Fljati tudi taki, ki jih je zacela posehnimati zunanjost, vendar v zacet1vedno tesno povezana z delovnimisobnostmi, v terierskem primeruzmoznost hitrega in uCinkovitega 1nja lisice, jazbeca ali vidre. V ~Westmorland so imeli svoje terie]grofiji Cumberland spet svoje. ab~so westmorlandski in cumberlandsnerji, ob njih se patterdalski, pa teki so jim rekli felIski terierji (fell je rno ime za grice na obmocju med Skin Anglijo), potem pa so vsem medpodobnim kuzkom iz tistih ok.nekaj casa rekli Peelov tener, kajti ]

-.

imenom John Peel je veljal za najboljstrastnega lovea na lisiee, ki je vednoimel najboljse terierje.

Selekcija,mesanje,imenitnirezultatiVsi zgoraj nasteti terierji, ki so imeli

isle ali preeej podobne prednike, veljajoza prednike jezerskega terierja. Ko so vdvajsetem stoletju zaceli oblikovati pas-mo, so Peelovim psom dodali mejnega(borderskega) terierja in prednika danas-njega bedlingtonskega terierja. 0 sled-njem ni povsem jasno, ali je danasnjo po-clabo dobil sele po vkrizanju malega hIlawhippeta, ali je mati whippet nastal taka,da so velikemu hrtu med drugim vkrizalibedlingtonskega terierja.V vsakem primeru, pravijo poznavalci,

je bedlingtonov prednik vskocil v jezer-cevo kri, se preden je dobil do potankostidanasnjo obliko. Bedlingtonov prispevekpa je vsekakor zelo oCiten v nekaterih le-glih, ki ne morejo skriti znacilnega coradlake, ki gre z vrha cela pa vse do smrc-ka.Trditve, da je imel pri nastajanju sodob-

nega jezerskega terierja kaj opraviti nizko-nogi Dandi Dinmontov terier, so vpraslji-ve, velika bolj verjetna se zdijo ugibanja,da ni slo brez resastega foksterierja, pa ce-prav ga v zapiskih ne omenjajo. Foksterierje bil taka rekoc oblikovana pasma, pre-den je kdo kaj slisal 0 kinologiji in ko sohili ostali terierji se vaski eueki.

PrverazstavebrezblescecihuspehovKo so hoteli lovci z jezerskega obmocja

rojakom pokazati, da imajo Cisto svojegapsa, so svoje jamarje zaceli kazati na zi-vinskih sejmih, kdaj pa kdaj tudi ob robutekmovanj ovearskih psov, prednikov da-nasnjih borderjev.Leta 1912 je skupina ljubiteljev, ki bi

se facti predstavili svetu in,zraven ohrani-

nanja niti v NemCiji), za druge malo lazji,bolj nezni valizanski terier. Ob slednjihdveh sta hila na eeni se foksterier, ki jebil najstarejsi med vsemi, in irski terier, vkaterem so hili tedaj se zdruzene vse da-nasnje irske terierske pasme, se praviirski, kerrijski modri in psenicni meh-kodlaki terier.Za jezerskega terierja je bilo zelo po-

membno, da so ga leta 1934 priznali tudi?f!!v Zdruzenih drZavah Amerike. Onkraj~Atlantika ta cas zivi verina jezerskih te-'<;;rierjev, vec kat v Angliji in vseh evrop-t3 skih drZavah skupaj. Ceprav Americani~ vsako pasmo oblikujejo malo po svoje, seLL jim velikokrat zgodi, hole ali pa tudi ne-

li pasmo, ki so jo ze nekaj rasa uporablja- hole, da ohranijo prvotno podobo pasme,li za lov na lisee, poskusali ustanoviti ne- ki se je v prvotni domovini morda v de- '

kaksen pasemski klub, vendar jim ni us- setletjih ze izgubila.pelo. Zacela se je prva svetovna vojna inse pre den jim je uspelo sestaviti kolikortoliko spodoben standard, klubska pravi-la in najti skupno ime, je hila zamisel zeizgubljena in skoraj pozabljena.Sele devet let kasneje, ko so se razme-

re po vojni spet normalizirale, je bil na-po sled ustanovljen pasemski klub, Zdru-zenje za jezerske terierje. Ime je spIvavnasalo zmedo in razprtije, na koneu paje hila odreSilno, saj je zdruzevalo vzredi-telje z vsega obmocja Dezele jezer, ki soprej za svoje pse uporabljali vsak svojepasemsko ime.Imena westmorlandski, eumberland-

ski, patterdalski, fellski, Peelov in se ne-katera druga so hila kmalu pozabljena,ko so konee dvajsetih let zaceli terierji izLakelanda prodirati proti jugu Anglije,postajali zanimivi za obiskovalce razstavin so hili vsak clan manj terierji za pomocpri lovu.Skromni kuza s severa je v tridesetih

letih prejsnjega stoletja postajalljubek inzanimiv za sirsi krog ljubiteljev, britan- Tone Hocevarska kinoloska zveza mu je podelila statuspasme s pogojnimi rodovniki, kmalupotem tudi ze moznost tekmovanja za pr-vaka v lepoti.V casu med obema vojnama so terierji

na Angleskem priSli v veljavo tudi zato,kef so malo pojedli in velika zalegli. Dane bi hili videti zanikrni eueki, so jih za-celi trimati, striCi, cesati, jih oblikovati injih spremenili v skoraj modne pse. Nisohili vec psi za reveie ali lovski potrosnimaterial, kakor v zacetku svoje zgodovi-ne, ampak so vstopili tudi ze v salone.Jezerski terier, ki so ga v tistem casu

kat manj znano pasmo ljudje primerjali zdrugimi, bolj uveljavljenimi, je bil za ene ]pomanjsani airedalski terier (slednji je Jbil kat sluzbeni vojaski pes heroj FIve ~svetovne vojne v casu, ko nemski ovcar ~za taka delo se ni dobil zaupanja in priz- ,f

Nikolimodnamuha,vednoprijetenmajhenpesJezerskega terierja poznajo po vsem

svetu, najti ga je prav na vseh eelinah, cene drugace pa zato, kef ga Anglezi, kef jedovolj majhen, nezahteven pa hvalezenin prijeten, vodijo s seboj, kadar se selijodrugam. Tezko je najti omembe vrednomednarodno razstavo, kjer ne bi pokazalivsaj nekaj lepo oblikovanih jezereev, kijim pravo podobo da sele vesca roka pas-jega frizerja in vsakdanja skrb za dlako.Danasnji jezerski terier po znacaju ni

prav nic podoben predniku, ki je kat zasaIDzadavillisico ali jazbeea. Nasprotno,uravnotezen majhen pes je, primerentudi za mestno stanovanje. Dovolj je po-zoren in odlocen, da je mimogrede se hi-sni cuvaj, ce je komu tudi v zdajsnjih ca-sih, ko psi postajajo izkljucno spremlje-valci, se kaj do tega.

, r.;"",- PO""",-~==, - '-<>- «,-

I: