Danko Janja 2013 - share.upr.si · Pri tem opazujemo predvsem risanje in slikanje človeške figure. Vedeti pa moramo, da pri opazovanju teh faz ni tol iko važno zaporedje let kot

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

PEDAGOŠKA FAKULTETA

DIPLOMSKA NALOGA

JANJA DANKO

KOPER 2013

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

PEDAGOŠKA FAKULTETA

Visokošolski strokovni študijski program

Predšolska vzgoja

Diplomska naloga

UPORABA SUHIH IN MOKRIH RISARSKIH

TEHNIK V PREDŠOLSKEM OBDOBJU

Janja Danko

Koper 2013 Mentorica: Eda Patru, pred.

ZAHVALA

Zahvaljujem se profesorici in mentorici Edi Patru za mentorstvo, prijazno

strokovno pomoč in nasvete pri nastajanju moje diplomske naloge.

Iz srca se zahvaljujem moji družini, katera me je podpirala in mi stala ob strani

že v času študija, kakor tudi pri nastajanju diplomske naloge.

Zahvala gre tudi vsem ostalim, ki so verjeli vame.

IZJAVA O AVTORSTVU Podpisani/a Janja Danko študent/ka študijskega programa predšolska vzgoje

izjavljam, da je diplomska naloga z naslovom Uporaba suhih in mokrih risarskih tehnik v

predšolskem obdobju

- rezultat lastnega raziskovalnega dela,

- so rezultati korektno navedeni in

- nisem kršil/a pravic intelektualne lastnine drugih.

Podpis: ______________________

V Kopru, dne

POVZETEK

S pomočjo ustrezne literature sem se seznanila z razvojem likovnega izražanja otrok v

predšolskem obdobju, navedla vsebino likovne vzgoje mlajših otrok ter se podrobneje

seznanila in opisala likovno področje risanja in risarske tehnike, katera je tudi glavna

tema moje diplomske naloge. Zanimalo me je, katere risarske tehnike so med

strokovnimi delavkami oz. delavci najbolj priljubljene in ugotoviti stanje glede

načrtovanja in izvajanja dejavnosti mokre in suhe risarske tehnike v vrtcu, katere

metode in oblike dela se uporabljajo za načrtovanje in izvajanje (risarskih) likovnih

dejavnosti, izbira tem, motivov in materialov, katerih se poslužujejo vzgojitelji/ce pri

risanju ter samo vrednotenje risbe.

Metoda kvantitativnega pedagoškega raziskovanja – anketni vprašalnik, katero sem

izvedla v vrtcih v ptujskem, lenarškem in pomurskem okolišu, mi je pomagala, da sem

pridobila podatke, jih analizirala ter tako potrdila oziroma zavrgla hipoteze, ki sem si jih

zadala. Ugotovila sem, da se vzgojitelji/ce v vrtcu največ poslužujejo likovnega

področja slikanja in risanja. Pri risarskih tehnikah prevladuje v skupinah uporaba suhih

risarskih tehnik.

Ugotovitve dobljenih rezultatov, do katerih sem prišla s pomočjo teorije in anketnega

vprašalnika, sem zapisala v zaključnem delu diplomske naloge.

KLJUČNE BESEDE: razvoj otrok na likovnem področju, risanje, mokre in suhe risarske

tehnike, risarski pripomočki in materiali, otroška risba.

ABSTRACT

By means of the appropriate literature I acquainted myself with the development of the

artistic expression in a preschool period, stated the content of art education of younger

children and represented the art field of drawing and drawing techniques in greater

detail, which is the main theme of my diploma thesis. I was interested in which drawing

techniques are the most popular among professionals and wanted to find out the state

about planning and implementation of wet and dry drawing techniques in kindergarten.

The methods and forms of work which are used for planning and implementing of

(drawing) art activities, use of the themes, motives and materials, which are used by

preschool educators for drawing as well as the self-evaluation of a drawing.

The quantitative method of pedagogical research – a survey questionnaire, which I

used in kindergartens in Ptuj, Lenart and Pomurje area, helped me to acquire the data,

analyzed and confirmed or rejected the hypothesis that I have set out. I realized that

the educators in kindergarten are mainly engaged in the artistic field of painting and

drawing. The prevalent technique is the use of the dry-drawing technique.

The findings of the results, which were obtained by means of the theory and

questionnaire, are presented in the final part of the thesis.

KEYWORDS: development of children in the art field, drawing, wet and dry drawing

technique, drawing tools and materials, children’s drawing.

KAZALO VSEBIN

1 UVOD ............................................................................................................. 1

2 TEORETIČNI DEL .......................................................................................... 3

2.1 Likovno-ustvarjalni razvoj otrok v predšolskem obdobju ........................................... 3

2.2 Razvojne stopnje likovnega izražanja predšolskih otrok ........................................... 3

2.3 Likovni jezik in likovni problemi pri risarskih dejavnostih .......................................... 5

2.4 Likovno področje – risanje .......................................................................................... 6

2.4.1 Likovna izrazila pri risanju .................................................................................... 6

2.4.2 Cilji in naloge likovne vzgoje predšolskih otrok na likovnem področju risanja.... 7

2.4.3 Oblike dela pri risarskih dejavnostih .................................................................... 8

2.4.4 Metode dela pri risarskih dejavnostih ................................................................. 9

2.4.5 Teme in motivi pri risanju ................................................................................... 10

2.4.6 Likovno vrednotenje otroških likovnih del ......................................................... 11

2.5 Risarske tehnike ....................................................................................................... 11

2.5.1 Suhe risarske tehnike, primerne za likovno vzgojno delo v predšolskem

obdobju ........................................................................................................................ 12

2.5.2 Mokre risarske tehnike, primerne za likovno-vzgojno delo v predšolskem

obdobju ........................................................................................................................ 18

2.5.3 Pomožne risarske tehnike ................................................................................ 23

3 EMPIRIČNI DEL ........................................................................................... 24

3.1 Problem, cilji in raziskovalne hipoteze ..................................................................... 24

3.1.1 Opredelitev raziskovalnega problema ............................................................... 24

3.1.2 Cilji raziskave ..................................................................................................... 24

3.1.3 Raziskovalne hipoteze ...................................................................................... 24

3.2 Opis raziskovalne metodologije…………………………………………………………25

3.2.1 Opis raziskovalnih metod ................................................................................... 25

3.2.2 Opis uporabljenih tehnik in instrumentov .......................................................... 25

3.2.3 Raziskovalni vzorec ........................................................................................... 25

3.3 Postopek zbiranja podatkov ..................................................................................... 27

3.3.1 Organizacija zbiranja podatkov ......................................................................... 27

3.3.2 Vsebinsko-metodološke značilnosti vprašalnika ............................................... 27

3.4 Postopek obdelave podatkov ................................................................................... 28

3.5 Rezultati obdelave podatkov in njihova interpretacija .............................................. 28

4 SKLEPNE UGOTOVITVE ........................................................................... 39

5 SEZNAM VIROV IN LITERATURE ............................................................... 41

KAZALO PRILOG

Priloga 1: Anketni vprašalnik .......................................................................................... 43

KAZALO SLIK

Fotografija 1: Risanje s svinčnikom ................................................................................ 12

Fotografija 2: Risanje z barvnimi svinčniki ..................................................................... 13

Fotografija 3: Risanje z voščenko .................................................................................. 14

Fotografija 4: Risanje po tabli z belo kredo .................................................................... 15

Fotografija 5: Risanje z ogljem ....................................................................................... 16

Fotografija 6: Praskanka ................................................................................................. 17

Fotografija 7: Risanje s kemičnim svinčnikom ............................................................... 18

Fotografija 8: Risanje s flomastri .................................................................................... 19

Fotografija 9: Tuš in trska ............................................................................................... 20

Fotografija 10: Tuš in različno debeli čopiči ................................................................... 21

Fotografija 11: Risanje lavirane risbe ............................................................................. 22

KAZALO TABEL

Tabela 1: Spol ................................................................................................................. 25

Tabela 2: Izobrazba vzgojiteljic ...................................................................................... 26

Tabela 3: Zaposlitev ....................................................................................................... 26

Tabela 4: Delovna doba.................................................................................................. 26

Tabela 5: Skupina oziroma starost otrok ........................................................................ 27

Tabela 6: Izbira likovnih področij .................................................................................... 28

Tabela 7: Izbira likovnih področij po starostnih skupinah .............................................. 29

Tabela 8: Uporaba risarskih tehnik pri likovnih dejavnostih ........................................... 29

Tabela 9: Pogostost izvajanja risarskih tehnik pri likovnih dejavnostih ......................... 30

Tabela 10: Mnenja glede izvajanja risarskih tehnik pri likovnih dejavnostih ................. 31

Tabela 11: Materiali in pripomočki, ki jih imajo vzgojiteljice na razpolago za izvedbo

risarskih tehnik ................................................................................................................ 31

Tabela 12: Uporaba metod dela pri risarskih dejavnostih.............................................. 32

Tabela 13: Uporaba oblik dela pri risarskih dejavnostih ................................................ 32

Tabela 14: Uporaba oblik dela pri risarskih dejavnostih po starostnih skupinah .......... 33

Tabela 15: Pogostost načrtovanja tem in motivov pri risarskih dejavnostih .................. 33

Tabela 16: Materiali in pripomočki na voljo v likovnem kotičku ..................................... 34

Tabela 17: Mnenja in stališča vzgojiteljev glede načrtovanja in izvajanja risarskih

dejavnosti ........................................................................................................................ 35

Tabela 18: Mnenja in stališča vzgojiteljev glede vrednotenja risb po starostnih skupinah

........................................................................................................................................ 36

Tabela 19: Mnenja in stališča vprašanih glede načrtovanja risarskih likovnih dejavnosti

v predšolskem obdobju ................................................................................................... 37

Danko, Janja (2013): Uporaba suhih in mokrih risarskih tehnik v predšolskem obdobju. Diplomska naloga.

Koper: UP PEF.

1

1 UVOD

V svoji diplomski nalogi se bom ukvarjala z vprašanjem uporabe suhih in mokrih

risarskih tehnik v predšolskem obdobju.

Risanje za otroka predstavlja začetek oziroma osnovno likovno področje, s katerim

se začne likovno izražati. Pri risanju uporabljamo suhe in mokre risarske likovne

tehnike, končni izdelek je risba, ki predstavlja vsebino likovne tehnike. Pod pojmom

risarska likovna tehnika razumemo material (svinčnik, tuš, papir …), orodje

(pripomočki) in delovni način. Pri seznanjanju z novo risarsko likovno tehniko otroci

raziskujejo izrazne možnosti, ki jih tehnika ponuja (Gerlovič, Gregorač 1976).

Pri suhih in mokrih risarskih tehnikah se otroci izražajo s črtami, oblikami,

površinami in svetlo-temnimi odnosi. Pomembno je, da imajo na voljo različna risala in

obilico različnih podlag, na katere lahko rišejo. Podlage naj bodo prilagojene izbrani

risarski tehniki.

Pri izbiri risarske tehnike je prav tako pomembna starost otrok. Mlajši otroci

večinoma rišejo spontano, starejše otroke pa je potrebno seznanjati z izraznimi

možnostmi različnih risarskih tehnik. Pomembna je tudi izbira teme oziroma motiva, saj

je dobro, da se otrokom ponuja motive, ki so zanimivi, tako oblikovno, črtno ali tonsko

(Marjanovič Umek 2001).

Otroška risba nam ponudi vpogled v otrokov razvoj, napredovanje, stagniranje ali

nazadovanje. Kaže nam njegov odnos do prostora, v katerem živi, način njegovega

dojemanja, obenem pa odraža otrokov čustveni in interesni svet, zato je pomembno,

da se otroci med risanjem počutijo sproščeno. Otrok lahko s suho ali mokro risarsko

tehniko skozi risbo veliko izrazi, na primer tisto, česar ustno ne zna izraziti, ali pa ga

okolje pri izražanju ovira. Velja za pomembno sredstvo izražanja in sproščanja

otrokovih potreb. Prav tako nam veliko sporoča, saj ima diagnostični in terapevtski

pomen, vendar pa je razlaga otroške risbe v takih primerih lahko težavna, saj odrasli v

razlago večkrat vnašajo svoje subjektivne elemente in potem so takšne razlage bolj

izraz odraslih in njihovih problemov. Zato so v uporabi poleg risbe še druga bolj

objektivna in preverjena sredstva za ugotavljanje otrokovega duševnega razvoja

(Toličič, Smiljanović - Ćolanović 1973).

Naloga nas odraslih oziroma vzgojiteljev je, da preko zastavljenih ciljev in

načrtovanih dejavnosti ter primerno izbrano suho ali mokro risarsko tehniko, otroku

ponudimo dovolj materialnih možnosti in spodbujamo njegovo dejavnost. Slikovita

otroška govorica naj ostane nedotaknjena tudi pri dobronamernih vmešavanjih

odraslih, saj s tem zmanjšujemo oziroma uničujemo otrokovo samozavest in domišljijo,

predvsem pa takšen način otroka zbega. Prav tako ni prav, če otrokom na stopnji


Koper: UP PEF.

2

čečkanja vsiljujemo kakršnokoli likovno snov, saj s tem prehitevamo otrokov naravni

razvoj in izsiljujemo temu nasproten, prehiter in nepovezan prehod v predmetnost

(Gerlovič, Gregorač 1976).


Koper: UP PEF.

3

2 TEORETIČNI DEL

2.1 Likovno-ustvarjalni razvoj otrok v predšolskem obdobju

Obdobje med 3. in 5. letom starosti je za otroka pomembno tako v telesnem kot

duševnem razvoju. Otrok odkriva samega sebe, njegovo mišljenje, dejanja in hotenja

se občutno razjasnijo. Preko ustvarjanja otroci spoznavajo stvari in predmete, jih

oblikujejo, sestavljajo, razporejajo in raziskujejo. Svoja doživetja in izkušnje otrok

odkriva in uresničuje tudi z likovnim izražanjem. Pri risanju upodabljajo tisto, kar o

stvari vedo – ustvarjajo prispodobe. Njihove risbe niso usmerjene k umetniškemu vtisu,

ampak k stvarnosti (Jeitner-Hartmann 2006).

»Otrokom ni treba kopirati izdelkov odraslih ali se zgledovati po izdelkih svojih

prijateljev. Za uresničevanje umetniških idej ni prave ali napačne poti: je samo njihova

lastna pot. Oni so umetniki« (Kohl 2000:5).

2.2 Razvojne stopnje likovnega izražanja predšolskih otrok

Likovni razvoj izražanja predšolskih otrok so Hočevarjeva, Berce in Prestor (1980)

delili na šest faz. Pri tem opazujemo predvsem risanje in slikanje človeške figure.

Vedeti pa moramo, da pri opazovanju teh faz ni toliko važno zaporedje let kot točno

določeno zaporedje faz, ki so odvisne od sposobnosti otroka, materialnih možnosti in

vodstva. Te faze so naslednje:

· Prva faza (obdobje od 2. do 3. leta starosti): faza čečkanja

S prvimi čačkami otroci nimajo namena upodobiti stvari iz svojega okolja, ampak se

motivi iz okolja pojavijo v njihovi risbi polagoma in naravno. V tem obdobju hoče otrok

posnemati gibe odraslega, ki ga vidi pri pisanju. Največkrat so to spirale, klobčiči,

zaradi katerih domnevamo, da ima otrok krožne občutke za prostor. To vrsto likovne

govorice (čečkanje) moramo razumeti kot nekakšno zlogovanje, čebljanje, ki ne izraža

ničesar, razen življenjskega ritma. Poleg krožnih oblik nastopajo še navpične, poševne,

vodoravne, iz česar nastanejo križne oblike ali pa se omenjene linije le ponavljajo kot

nek ritem (cik-cak). Tri temeljna doživetja v otrokovi risbi so:

– lebdenje, otrok kroži v sebi – doživlja življenje kot neko gibanje – spirala,

klobčič,

– stabilnost, stoječa drža – horizontala in navpičnica,

– hoja, ritem – cik-cak.

Temu se pridruži še pravokotno oblikovanje (nastalo iz spirale) in pomeni

povezavo krožnega občutenja prostora s trdnostjo tal. Otrok v tem času svoje čačke že


Koper: UP PEF.

4

začenja poimenovati. V tem trenutku preneha z »abstraktnimi« čačkami in preide v

predmetno upodabljanje.

· Druga faza (obdobje od 3. do 4. leta starosti): glavonožec

Krogu doda otrok dve navpičnici in kakšno vodoravnico. Kasneje izpolni krog z

nosom in očmi ter usti, nastane pravi glavonožec. Glava je lahko okrogla ali

pravokotna. Sprva lebdi glavonožec v zraku, kasneje pa ga postavi na trdna tla.

Risba glavonožca je vedno enaka, ne glede na to, koga je otrok narisal, zato ne

moremo ugotoviti, kdo je na risbi, če nam tega sam ne pove.

· Tretja faza (okoli štirih let): atributi

Otrok postaja pri ustvarjanju zahtevnejši, zato svojo risbo človeka dopolnjuje,

zamikajo pa ga tudi atributi – dodatki, podrobnosti. K prejšnjim oblikam doda še trup v

obliki pravokotnika ali elipse, lahko pa tudi vrat. Pojavijo se prsti, katerih število ni

važno, ograja zob, lasje in gumbi. Temu pojavu pravimo avtomatizem. Na tej razvojni

stopnji od otroka ne smemo pričakovati pravega števila prstov, niti mu očitati po zraku

narisanih gumbov. Pri normalno razvijajočem se otroku se bo vse uredilo ob pravem

času in samo po sebi.

· Četrta faza (okoli petega leta starosti): razlikovanje spola

Pri opazovanju otrok spozna, da so ljudje različno oblečeni in so med seboj različni.

Narisati hoče očeta in mamo in ju tudi nariše. Na primer nariše brke, če jih ima, ali

hlače, mami obleko in dodaja različna pokrivala, ki določajo spol. Otrok najprej nariše

človeka golega in ga šele nato obleče. Te figure so prozorne, saj vidimo skozi obleko

noge in trup – takšno risbo imenujemo rentgentska risba. Poznamo pa tudi

transparentno risbo, kar pomeni na primer, da hišo nariše od zunaj in hkrati dogajanje v

njej.

· Peta faza (obdobje od 5. do 6. leta starosti): pojav profila in živali

Zaradi zanimanja za živali začne otrok risati človeško figuro, ki je na videz nekoliko

okornejša. Ponavadi jo postavi v profil, jo personificira (ima človeški obraz). Človeška

figura ostane v shemi ista, le glavo ima obrnjeno v profil, pozneje temu sledijo še noge

in roke. Narisane živali so si med seboj močno podobne.

Proti koncu tega obdobja otrok postopoma človeško figuro skuša zasukati v profil,

vendar so risbe precej okorne. Običajno prične z glavo, nato so na vrsti noge in roke

ter telo. »Vzgojitelj mora razumeti, da je risanje živali in človeka v profilu za otroka trd

oreh ter da so »napake« le izraz značilnosti in pristnosti otroške risbe«(Hočevar,Berce

in Prestor 1980:23).

· Šesta faza (okoli šestih let): gibanje


Koper: UP PEF.

5

Najpogosteje ponazarja otrok gibanje z dviganjem rok in nog, kasneje tudi z držo

celotnega telesa. Možno je tudi, da nakaže gibanje s ponavljanjem, pri tem pazi, da jih

ne prekriva. Ta način se imenuje filmski način, ker si figure sledijo ena drugi kot sličice

na filmu. Redkejši način nakazovanja gibov pa je, ko otrok na figuri ponavlja z roko ali

nogo in tako nakaže, da se ti ljudje gibljejo (Hočevar, Berce in Prestor 1980).

2.3 Likovni jezik in likovni problemi pri risarskih dejavnostih

Likovni jezik pomeni, da likovno delo in likovno-vzgojno delo temelji na

poznavanju in uporabi likovne govorice. Pri otroku se do določene mere razvija in

osvaja spontano. Z dobro zastavljeno likovno vzgojo preko likovnih nalog vzgojitelji ta

razvoj omogočajo, pospešujejo in bogatijo. Z likovnimi nalogami podajajo, sporočajo

likovno-estetska sporočila likovnega dela, saj tudi likovna dela veljajo za tekst oziroma

besedilo, ki se ga da brati na svojevrsten, likovni način (Vrlič 2001).

Likovni problem pri risanju v predšolskem obdobju predstavlja teme in naloge, ki

jih vzgojitelji ponujajo otrokom pri likovnem delu in ki se tičejo uporabe likovnih

elementov in njihovega bogatenja. Naloga vzgojitelja je, da izbere temo, s katero bo

dosegel, da se bodo otroci ukvarjali z določenim izbranim likovnim problemom (Vrlič

2001).

Na likovni problem pri risanju vpliva tudi izbira likovne tehnike. Otrokom ponudimo

primeren format po velikosti in legi. Pri ukvarjanju z različnimi črtami, ki predstavljajo

likovni problem, bi dali otrokom na voljo tuš in akvarelni čopič, ki omogoča risanje z

enim risalom več različnih črt (tanke, debele ipd.). Otrok lahko pri risanju uporablja in

kombinira dve likovni tehniki (tuš in flomaster) in raziskuje njune različne možnosti

(prelivanje barv) (Patru, 2009:58).

Primer obdelave risarskega problema: risanje simetrije. Ta problem otrokom

približamo tako, da najdemo takšen motiv ali predmet iz narave ali okolja, ki je vezan

na risanje (metulji, človeški obraz, ritem, ograja). Istovrsten problem je mogoče obdelati

tudi tako, da otroci opazujejo in potem narišejo motiv z različno debelimi ter

intenzivnimi črtami, tretja alternativa za reševanje problema je, da otroke prepustimo,

naj v poljubni kompoziciji sami iščejo rešitev problema. Lahko pa se ta problem obdela

zgolj teoretično, ne da bi otroci praktično delali (risali). Sklenemo lahko, da bo vsak

vzgojitelj izbral tisto pot in tiste metode v reševanju risarskega problema, ki v danih

razmerah najbolj ustrezajo vsem komponentam procesa likovnega ustvarjanja

(Karlavaris, Berce - Golob 1991).


Koper: UP PEF.

6

2.4 Likovno področje – risanje

V nadaljevanju bom podrobneje predstavila likovno področje risanja in risarske

likovne tehnike, katere so tudi glavna tema moje diplomske naloge.

Risanje predstavlja osnovno likovno področje na predšolski stopnji, s tem se otrok

začne izražati in je osnovni način, kako likovne misli prenesemo v vidno obliko. Z

risanjem si na likovni način razlaga svet, ki ga obdaja, spoznava prostorske odnose in

vizualne značilnosti predmetov in pojavov. Pri risanju se izražamo oziroma uporabimo

likovne elemente: točko (piko), črto (linijo), obliko, svetlo-temne odnose in površino –

teksturo, ki jih prikazujemo in upodabljamo na ploskvi. Izdelek risanja je risba.

Linije in točke so zelo različne in vsaka ima svoj značaj, le-te pa se razlikujejo po

obliki in smeri. Z linijami in točkami orisujemo oblike, ploskve in opisujemo površine

(Tomšič - Čerkež, Tacar 2010).

2.4.1 Likovna izrazila pri risanju

Točka (pika) je osnova vsake črte, kajti le-ta je sestavljena iz niza točk. S točko

lahko pri likovnem delu gradimo, jo variiramo ali kombiniramo. »Odvisno od gostote

nizanja ali debeline uporabljenih risarskih elementov nastajajo svetle ali temne ploskve;

tako upodobimo različne površine. Nekatere nam vidno delujejo hrapave, druge gladke;

nekatere se bleščijo, druge ne« (Tomšič,Tacar 2010:9). Z gostenjem ali redčenjem točk

lahko svetlimo ali temnimo področja površin, s katerimi lahko prikažemo prostor. Ta

tehnika je primerna za starejše predšolske otroke in temelji na otrokovem lastnem

zanimanju. Točko lahko nizamo v različnih smereh, koncentrično, pravilno ali

nepravilno. Najboljša točka je okrogla ali krog, enako dobre so tudi vse ostale pravilne

oblike. Na točko lahko vplivajo drugi likovni elementi, kateri ji spremenijo moč

privlačnosti. Pri likovno-vzgojnem delu predšolskih otrok je točka lahko osnovni

gradbeni element, dodatni (kontrastni) element in način podajanja površine (Vrlič

2001).

Črta (linija) je osnova vsake risbe in je tako tudi začetek likovnega ustvarjanja. V

naravi ne obstaja, ampak je abstraktni likovni izmislek, ki na likovnem delu označuje

stike med različnimi ploskvami in ravninami. S črto lahko narišemo odprto

(nesklenjeno) ali zaprto (sklenjeno) črtno obliko. Vsaka izmed črt pa ima tudi

psihološke lastnosti. Vse naštete črte so lahko neprekinjene ali prekinjene. Vrlič (2001)

loči črte po:

· obliki: ravne črte, lomljene črte (enostavne in zapletene), krivulje (enostavne: lok,

spirala; zapletene: enakomerne in neenakomerne valovnice);


Koper: UP PEF.

7

· debelosti: ravne in krive črte, ki so lahko enostavne ali zapletene;

· dolžini: kratke in dolge črte;

· smeri: navpične, vodoravne in različne poševne črte;

· načinu dela: geometrijske, prostoročno narejene črte;

· značaju: trde in mehke črte, prekinjene in neprekinjene črte, samozavestne in

plahe črte, enolične in (izrazno) zanimive črte.

Ploskev je črta v gibanju in površina, ki jo zamenjujejo črte in ima dve dimenziji.

Vrlič (2001) ploskev deli na:

– temeljno ploskev, ki je dvodimenzionalna podlaga za risanje ali slikanje. Otroci

naj imajo pri likovnem izražanju na voljo čim več različnih formatov, saj le ti igrajo

pomembno vlogo pri likovno-vzgojnem delu predšolskih otrok;

– ploskovne like, katere delimo na geometrijske in svobodne. Dodatno vlogo dobijo

pri predšolskih otrocih okoli petega leta starosti, ko začne otrok oblike ploskovno

obravnavati.

2.4.2 Cilji in naloge likovne vzgoje predšolskih otrok na likovnem področju

risanja

Izhajajo iz specifike področja likovne didaktike in so povezani z likovnim

problemom, tehnikami in materiali, včasih pa tudi s temami in motivi. Vrlič je cilje

risanja razdelil po starostnih obdobjih:

· Od 2. do 4. leta:

– razvoj fine motorike,

– razvoj ročnih spretnosti z uporabo risal različnih dimenzij in kakovosti,

– risanje črt različnih smeri, dolžin in karakterja (valovite, lomljene, spiralne,

krožne, prekinjene …),

– črta: prekinjene in neprekinjene črte različnih smeri in dolžin,

– prosto risanje na podlage različnih velikosti, formatov, površin, kakovosti,

– poimenovanje osnovnih materialov in tehnik.

· Od 4. do 5. leta

– popolnejše tehnično in izrazno obvladovanje materialov in orodij,

– razvoj izražanja z različnimi črtami in njihovo kombiniranje (različne smeri,

intenzivnost),

– črta: uporaba več raznolikih črt (velikosti, smeri, dolžine, karakterja …), črta

opisuje detajle,

– bogatenje čuta za črtno izražanje,


Koper: UP PEF.

8

– risanje predmetov iz neposrednega okolja,

– razvoj smisla za prostorsko urejanje na dvodimenzionalni površini (zgoraj -

spodaj, spredaj - zadaj, levo - desno),

– risanje različnih oblik (veliko - malo, trdo - mehko),

– iskanje in upodabljanje risarsko zanimivih motivov v okolju (radiator, okna,

delovni žerjavi, kovinske konstrukcije …).

· Od 5. do 7. leta

– zahtevnejše risanje z uporabo vseh vrst črt (različnih smeri, intenzivnosti,

karakterja, debeline),

– črta: bogata uporaba črte, pojavi se valovnica, črte so precizne, kontrolirane,

otrok zavestno uporablja črte različnih kakovosti (ravne, krive, različno dolge in

debele, mehke in trde …) ter jih povezuje z vidnimi vtisi,

– risanje zahtevnejših sestavljenih simbolov,

– natančnejše upodabljanje podrobnosti,

– seznanjanje in izražanje z različnimi svetlo-temnimi odtenki,

– risanje določnejših oblikovnih in prostorskih odnosov (veliko - malo, visoko -

nizko, suho - debelo, okroglo - oglato),

– seznanjanje z izraznimi možnostmi različnih risarskih likovnih tehnik,

– doslednejše poimenovanje materialov, likovnih tehnik, orodij in različnih vrst črt

Vrlič (2001:54-55).

2.4.3 Oblike dela pri risarskih dejavnostih

· Svobodno delo - je najpogosteje uporabljeno pri neusmerjenih, spontanih

oziroma prostih likovnih dejavnostih (zjutraj, ko otroci prihajajo v vrtec, v prostem

času, popoldanskem času). Takšna oblika otroku dopušča možnost svobodnega

likovnega izražanja.

· Usmerjeno ali vodeno delo – prevladuje pri mlajših otrocih, saj najintenzivneje

razvija likovne sposobnosti otrok. Takšen način dela temelji na smotrnem ciljnem

načrtovanju risanja, kar pomeni, da se odvija po vseh zakonitostih. Vzgojiteljica

ima možnost do potankosti določiti optimalne elemente likovne zaposlitve in tako

vplivati na otrokov likovni razvoj.

· Individualno delo prevladuje do tretjega leta starosti in se pri likovni vzgoji

uporablja najpogosteje. Usmerjeno je na posameznika, ki se izraža na spontan

način in tako svobodno in najlažje z risanjem izrazi svojo likovno zamisel.

Individualno delo omogoča vzgojitelju, da se vsakemu posamezniku posveča

individualno ter vpogled v likovni razvoj posameznega otroka.


Koper: UP PEF.

9

· Delo v dvojicah je primerno predvsem za otroke v starejši skupini, kadar se le ti

ukvarjajo z zahtevnejšimi postopki dela, likovnimi igrami, ali kadar to narekuje

tema in motiv ter želje otrok. V večini se uporablja pri praktičnem likovnem delu kot

oblika dialoga med dvema otrokoma ali v uvodnih motivacijskih igrah in pri

zaposlitvah v okviru likovnega vrednotenja.

· Skupinsko delo - lahko večkrat izdelajo otroci med tretjim in šestim letom

starosti. Vzgojitelj načrtuje dejavnost tako, da otroci med seboj čim bolj sodelujejo,

se dogovarjajo, prilagajajo drug drugemu in dopolnjujejo drug drugega. Otroci

uporabljajo zahtevnejše risarske tehnike, primerne teme za skupinsko delo pa so

na igrišču, v živalskem vrtu, kombinirani kolaži.

· Skupno delo – tukaj sodeluje celotna skupina otrok, ki je usmerjena k skupno

zadanim ciljem, kar pomeni, da je prispevek vsakega posameznika razpoznaven v

celoti. Skupno delo je primerno za ogled razstav ali slikanic, za usmerjeno

načrtovan pohod po mestu, slikanje vlaka na neskončni papir itd., kjer vsak otrok

prispeva svoj delež (Vrlič 2001).

2.4.4 Metode dela pri risarskih dejavnostih

· Verbalne ali govorne metode dela

– Razgovor se uporablja pri frontalni obliki dela s celotno skupino, v uvodnem in

zaključnem delu zaposlitve. V praktičnem delu likovne zaposlitve pa uporabljamo

dialog s posameznim otrokom. Vzgojiteljica razgovor usmerja, da ne zaide iz

načrtovane teme.

– Pripovedovanje se uporablja redkeje, vendar pa pri pripovedovanju, ki je bolj

čustveno obarvano, navežemo z otroki boljši stik. Pripovedovanje naj bo nazorno

in logično strukturirano. Vzgojiteljica otrokom podaja informacije in jih seznanja z

novimi pojmi. Uporablja se v uvodnem delu usmerjenih likovnih zaposlitev in

kombinira ob demonstraciji.

– Delo s tekstom (branje) – skrbimo za zborni jezik in bogastvo otrokovega

besedišča (kadar preberemo kakšno kratko izjavo o likovnem delu ali pri

ilustriranju literarnega besedila, napis pod kipom …). Uporablja se redko.

· Vizualne metode dela

– Prikazovanje je najpomembnejša metoda pri likovni vzgoji, kjer prikazujemo

vsakdanje predmete in pojave vidnega sveta na neposreden način in čim bolj

reproducirane pojave vidnega sveta. Ta metoda se uporablja v uvodnem delu

likovne zaposlitve ter med samim praktičnim delom. Prav tako prikazujemo tudi


Koper: UP PEF.

10

reprodukcije umetniških del in ilustracije ter aplikacije likovnih in likovno-

kompozicijskih elementov.

– Metoda dela z avdiovizualnimi sredstvi – na predšolski stopnji se pri likovni

vzgoji uporablja grafoskop, episkop, diaprojektor in video.

– Uporaba različnih pripomočkov – otroci naj imajo pri likovni vzgoji na voljo čim

več različnih pripomočkov, s katerimi se jim približa zanimive vizualne in likovno

bogate fenomene, na podlagi katerih le-ti bogatijo svoj lasten likovni izraz.

· Praktično-manipulativne metode dela

– Demonstracija - najpomembnejša stvar pri demonstraciji je, da otrokom nikoli ne

demonstriramo načina izražanja (ne upodabljamo motiva, ki ga bodo pozneje

upodabljali otroci pri risanju). Demonstriramo jim samo uporabo likovne tehnike,

orodij in delo z materialom. Demonstracija naj poteka počasi, natančno,

sistematično in nazorno.

– Eksperimentiranje ali metoda raziskovanja in poskušanja – prav tako spada

med najpomembnejše metode dela pri likovni vzgoji predšolskih otrok. Otrok

samostojno in svobodno ustvarja, eksperimentira, odkriva značilnosti in različne

možnosti likovnih tehnik, materialov in likovno-izraznih načinov na svoj lasten

način. Pomembno je, da ima na voljo dovolj materiala, prostora za delo in

možnost, da se umakne na samo v kotiček. Vzgojiteljice posegajo pri tem delu

previdno, nežno in premišljeno, vendar nikoli ne posegajo v njihove ustvarjalne

postopke (Vrlič 2001).

2.4.5 Teme in motivi pri risanju

Teme lahko temeljijo v samem likovnem mediju, večinoma pa izhajajo iz drugih

vzgojnih področij. Tematika je povod za likovno delo, v katerem se razvijajo in

uresničujejo cilji likovne vzgoje (razvijanje otrokove likovne sposobnosti, obvladovanje

likovne tehnike, bogatenje likovnih izrazov). Takšne teme so tudi najprimernejše za

likovno vzgojo in omogočajo obravnavo likovne problematike. Potrebno je izbirati teme,

ki so otroku čustveno blizu, usmerjajo naj otrokovo pozornost, ga silijo v inovativnost in

širijo njegova obzorja na likovno-vizualnem in ostalih področjih (Vrlič 2001).

Motive, ki naj bodo čim bolj različni, izberemo glede na zadane cilje likovne vzgoje,

primerno izbran mora biti uvodni del in na voljo morajo biti ustrezni likovni materiali.

Motiv predstavlja najpomembnejši dejavnik, s katerim otroka pripravimo, da se ukvarja

z izbranim likovnim problemom. Motivi, ki se pojavljajo na predšolski stopnji in so

primerni, so: figuralni (človek, žival), fantazijski, abstraktni (vzorec), ali pa izhajajo iz

čiste likovne igre (prepletanje različnih barv). Do tretjega leta starosti motiv pri likovnem


Koper: UP PEF.

11

izražanju otrok ne igra vidnejše vloge, zato ga ne silimo v razlago, kaj so narisali. Med

tretjim in šestim letom pa motiv predstavlja osnovno otrokovo vzpodbudo za likovno

izražanje. Pri motivih velja podobno kot pri temi, da naj bodo le-ti otroku čustveno blizu

in naj nudijo možnost za razvoj otrokovih splošnih in prostorsko-likovnih sposobnosti.

Ne poslužujmo se šablonskega risanja motivov.

Pri izbiri risarske tehnike moramo paziti, saj se bo otrok motivu lahko v celoti

posvetil in ga primerno upodobil šele takrat, ko mu delovni postopki in manipuliranje z

orodji in materiali ne bo predstavljalo ovir in težav. Kar pomeni, da zahtevnejše motive

upodabljajo v tistih risarskih tehnikah, ki jih poznajo in obvladujejo (Vrlič 2001).

2.4.6 Likovno vrednotenje otroških likovnih del

Likovno vrednotenje spada v zaključni del usmerjenih likovnih dejavnosti v vrtcu,

katere vrednotimo na podlagi kriterijev za vrednotenje otroških likovnih del: razvojnih

kriterijev, ustvarjalnih kriterijev in materialno-tehničnih kriterijev. Vrednotenje

predstavlja zahtevno in odgovorno opravilo, ki vsebuje veliko mero posluha za

ustvarjalne otroške likovne rešitve in občutljivosti za likovne dejavnosti.

»Vrednotimo izdelke, nastale med zaposlitvijo in postopke pri likovnem delu, ki

smo jih spoznavali, ali se pogovarjamo o novih likovnih fenomenih, s katerimi smo se

ukvarjali. Pazimo, da vse izdelke razporedimo tako, da jih lahko vidijo vsi otroci, pri

vrednotenju otroci praviloma sedijo, vrednotimo vedno glede na cilje likovne zaposlitve.

Vrednotenje temelji na metodi razgovora, da otroke spodbujamo z usmerjenimi

vprašanji« (Vrlič, 2001:162).

Na podlagi zgornjih kriterijev vzgojiteljice načrtujejo nadaljnje likovne dejavnosti za

izvajanje likovnih dejavnosti v skupini ali individualizirane pristope za posameznike.Pri

vrednotenju risb se izogibamo poenostavljenega, posplošenega diagnosticiranja na

podlagi otroških likovnih del in negativnim vrednostnim sodbam (Vrlič 2001).

2.5 Risarske tehnike

Na značilnosti risbe vplivajo različni risarski materiali in pripomočki, ki jih

uporabljamo pri posamezni suhi ali mokri risarski tehniki. Za uspešno risarsko

dejavnost je velikega pomena pravilna priprava likovnega materiala, saj dobro

pripravljen material že sam po sebi spodbuja otroka k aktivnemu likovnemu izražanju.

V pripravo materiala vključimo tudi otroke. Rišemo lahko s trdimi ali tekočimi materiali

in z različnimi pripomočki na risarskih podlagah, ki so različne velikosti, oblike, barv in

tudi različnih kakovosti, odvisno od likovne naloge. Risarski materiali naj bodo na voljo

v zadostni količini (Hočevar, Berce, Prestor 1980).


Koper: UP PEF.

12

Predšolske otroke začnemo navajati na pravilno rabo materialov in pripomočkov

že zelo zgodaj. Orodje ne sme biti ne premajhno ne preveliko in mora ustrezati otroški

roki. Paziti moramo tudi na varnost pri delu, zato uporabljamo materiale in pripomočke,

ki zagotavljajo varnost pri delu. Po končanem risanju vključimo v pospravljanje in

urejanje igralnice tudi otroke (Hočevar, Berce, Prestor 1980).

2.5.1 Suhe risarske tehnike, primerne za likovno vzgojno delo v


Svinčnik

Navaden svinčnik je sestavljen iz lesene paličice in grafitne mine, ki je vpeta v

lesen ovoj. Z njim pišemo ali rišemo, saj omogoča izražanje s črto in barvanje manjših

površin z zanimivo teksturo, medtem ko za barvanje večjih površin ni primeren.

»Svinčnik ponudimo otrokom, ko imajo dovolj razvite ročne spretnosti, da obvladujejo

pritisk risala na podlago. Mlajši predšolski otroci lahko rišejo z močnim tesarskim

svinčnikom. Pozneje otrokom ponudimo mehke svinčnike z oznako B (B2, B3, B4).

Starejše predšolske otroke seznanjamo z možnostjo izražanja z različnimi intenzivnimi

črtami, ki jih dobimo z različnim pritiskom svinčnika.« (Vrlič, 2001:70-71).

Otroke navadimo, da svinčnike šilijo sami in jih opozorimo, da se mine v svinčnikih

rade lomijo, če le-te padejo na tla. Uporabe radirke pri risanju se ne poslužujemo, saj

zradirana risba s svinčnikom izgleda nečisto in vpliva na otrokovo nesamozavest pri

risanju. Podlage primerne za risanje s svinčnikom so gladki papirji (pisarniški papir,

šeleshamer, gladka stran risalnega lista …) (Vrlič 2001).

Fotografija 1: Risanje s svinčnikom, deklica stara 4 leta in 8 mesecev


Koper: UP PEF.

13

Barvni svinčnik

Nekoč so barvne svinčnike izdelovali iz prahu naravnih materialov, danes so v

glavnem izdelani iz industrijskih sintetičnih barvil. Z barvnimi svinčniki rišemo na papir

različne velikosti, oblike in svetle barve, prav tako pa so lahko iz različnih materialov

(gladki ali hrapavi papirji, karton, lepenka). Barvnih svinčnikov ne moremo predhodno

zmešati, ampak če želimo doseči nek barvni odtenek, moramo to narediti na papirju

(Merlo 2009 in Tomšič - Čerkež, Tacar 2010).

Fotografija 2: Risanje z barvnimi svinčniki, fant star 4 leta in 5 mesecev

Voščenka

Voščenke so risala v obliki paličic, ki so praviloma narejene iz voska. Obstajajo v

različnih barvah in imajo po navadi široko konico (Tomšič - Čerkež, Tacar 2010). Za

najmlajše otroke so najprimernejše in najpreprostejše za uporabo debelejše voščenke

različnih barv, katere naj bodo dovolj dolge in ob konici naj bo odstranjen zaščitni papir.

Otrokom, ki še nimajo razvitega pincetnega prijema in kontrole pritiska, omogočajo, da

po mili volji čečkajo in tolčejo po podlagi. Otroci barvne voščenke menjavajo zaradi igre

same ne glede na barvo in z zanimanjem opazujejo razliko med jakostjo barve.

Pri starejših otrocih, kateri imajo že dovolj razvite ročne spretnosti, pa

nadomestimo voščenke z drugimi trdimi risarskimi materiali. Poskrbeti moramo, da so

voščenke primerno ošiljene, oziroma, na to navajamo otroke same. Podlage, na katere

rišemo, so risalni listi. Rišemo lahko razgibano na tleh, stoje ob slikarskih stojalih ali

stenah.


Koper: UP PEF.

14

»Kadar načrtujemo dejavnost s področja risanja z voščenkami, ponudimo otrokom

voščenke samo ene barve, ki mora biti dovolj kontrastna glede na barvo podlage, na

katero bodo otroci delali. Ker so voščenke dovolj prekrivne, so primerne za likovno

izražanje na obarvane podlage« (Vrlič 2001:71).

Fotografija 3: Risanje z voščenko, deklica stara 1 leto in 9 mesecev

Oljni pastel

Poznamo dva tipa pastelov: mehke in voljne oljne pastele in trše svetleče

voščenke. Z njimi lahko dosežemo najrazličnejše učinke, odvisno od tega, kako z njimi

delamo (Merlo 2009). Vezivo, ki veže barvne pigmente pri voščenkah, je parafin.

Obstajajo pasteli v različnih barvah in njihovih odtenkih, ki vsebujejo zelo

kakovosten pigment in so praviloma narejeni z lanenim oljem. Oljni pasteli so mehkejši

in se drobijo, je pa njihova sled intenzivnejša in kakovostnejša. Na predšolski stopnji se

uporabljajo redkeje, glavni razlog je višja cena kot pri voščenkah, hitrejša obraba in

dokaj umazana okolica. Vendar pa oljni pasteli omogočajo kakovostno likovno

izražanje. Starejši predšolski otroci, ki imajo bolj razvito kontrolo pritiska na papir, se

lahko s temnim oljnim pastelom izražajo z množico svetlo-temnih odtenkov izbrane

barve, različnimi vrednostmi črte (debelo, tanko, nežno, močno), risanje lahko

kombinirajo z odtiskovanjem umazanih prstov, s katerimi držijo pastel, debelejše

nanose lahko praskajo z zobotrebci (Vrlič 2001).

»Risanje z oljnimi pasteli otroke osvobaja pretirane natančnosti in prevelike

obremenjenosti s kriteriji čistosti pri likovnem izražanju« (Vrlič, 2001:72).


Koper: UP PEF.

15

Kreda

Obstajajo navadne krede in risalne krede. Navadne krede so podobne oglju, ker so

mehke in brez fiksiranja neobstojne. Posebne risalne krede pa so rahlo trše od oglja,

vsebujejo zelo kakovosten pigment in so prav tako brez fiksiranja neobstojne (Tomšič -

Čerkež, Tacar 2010).

V predšolskem obdobju se v večini uporabljajo šolske krede (bele in barvne),

katerih prednost je njihova relativna cenenost. To v veliki meri pripomore k

sproščenemu in neobremenjenemu likovnemu delu. Primerne so za svobodno delo, za

risanje in pisanje grafitov na za to določenem prostoru.

Najprimernejša podlaga za risanje s kredo je velik prazen zid, del pločnika za

poslikavo ali nameščena šolska tabla v igralnici ter veliko kred. Na tablo v igralnici bodo

otroci lahko risali kadarkoli in karkoli, ponuditi pa jim moramo tudi vlažne gobice za

brisanje. Pomembno je, da otroke pri risanju s kredami, spodbujamo k izražanju na

velikih površinah (Vrlič 2001).

Fotografija 4: Risanje po tabli z belo kredo, deklica stara 2 leti in 5 mesecev

Oglje

»Risarsko oglje je primeren risarski material za malo starejše otroke. Oglje je

mehak material, ki omogoča barvanje sorazmerno velikih površin. Z različnim pritiskom

na podlago omogoča izražanje z množico svetlo-temnih tonov« (Vrlič, 2001:72). S

plosko držo paličice oglja lahko rišemo različno debele črte. Linije so lahko ožje ali

širše, odvisno od velikosti paličice oglja. Oglje je material, pri katerem spodbujamo

uporabo radirk, papirnatih brisač in prstov za brisanje, kar pomeni, da lahko otroci


Koper: UP PEF.

16

svojo risbo popravljajo in vedno znova izbrišejo narisano. Oglje ne omogoča pretirane

natančnosti, zato ga uporabimo, kadar želimo otrokom preprečiti, da bi se pri likovnem

izražanju preveč izgubljali v podrobnostih. Če ne pritisnemo preveč, je črta svetla, če

pritisnemo močno, je temna.

Z ogljem rišemo na mehkejši papir, ki je lahko bel ali rahlo toniran. Pri risanju na

večje formate otrokom ponudimo debelejše in močnejše kose risarskega oglja.

Po končanem ustvarjanju risbo z ogljem fiksiramo (zaščitimo) z različn imi utrjevalci v

razpršilih (lak za lase, z ročno fiksirko in pihanjem, risbo lahko utrdimo tudi s posnetim

mlekom ali jajčnim rumenjakom, vmešanim v ¾ litra vode) (Vrlič 2001).

Fotografija 5: Risanje z ogljem, deček star 5 let

Črtna praskanka

»Praskanke so kombinirane risarske tehnike, pri katerih uporabimo tekoči in trdi

risarski material: voščenko in tuš ali voščenko in jajčno tempero. Učinek tehnike temelji

na dejstvu, da je površina voščenke dokaj mastna, a po navadi ne dovolj, da se tuš

oziroma jajčna tempera ne bi zadržala na površini. Zaradi površine lahko risbo

»izpraskamo«. Praskanke lahko izdelamo, če za podlago uporabimo masten oziroma

gladek papir, npr. iz koledarja« (Tomšič, Tacar, 2010:30).

Praskanka z voščenko in jajčno tempero, ki se tudi največ uporablja v predšolskem

obdobju, se naredi, tako da: »surov jajčni rumenjak ločimo od ovojnice, zmešamo z

enako količino temne tempera barve in z dobljeno mešanico pobarvamo zadnjo stran

gladkega lista stenskega koledarja. Bolj je list gladek, lažje se nanešena barva praska.

Posušeno barvo praskajo otroci s trskami, plastičnimi vilicami, koščki glavnika in


Koper: UP PEF.

17

podobnim. Pri praskanki lahko otroci uporabljajo črtno risbo, lahko pa izpraskajo tudi

večje svetle površine« (Vrlič, 2001:76).

Praskanka z voščenko in tušem: celotno površino podlage pobarvamo z

voščenkami različnih barv, nato pa le-to pobarvamo z črnim tušem. Pri tem

uporabljamo mehak čopič, da se ne bi »razmastila« površina voščenk. Posušen tuš

izpraskamo z leseno paličico, zobotrebcem ali praznim kemičnim svinčnikom, tako da

»narišemo« risbo (Tomšič - Čerkež, Tacar 2010).

Fotografija 6: Praskanka, deček star 4 leta

Kombiniranje risarskih tehnik

Pri likovno-vzgojnem delu poznamo več kombiniranih tehnik risanja, vendar le-te

lahko vpeljujemo, ko otroci dovolj dobro obvladujejo posamezne likovne tehnike, katere

imamo namen kombinirati. Pomembno je, da otrokom ponujamo materiale v isti barvi.

»Pri kombiniranju različnih materialov moramo vedeti, kaj želimo z njimi

doseči. Pri risanju s suhimi materiali kombiniramo na primer:

· risanje z voščenko in flomastrom zaradi izražanja z različno debelimi črtami,

· risanje z ogljem in kredo zaradi možnosti temnjenja in svetljenja,

· črtno praskanko in uporabo bele tempera barve, zaradi poudarjanja belih

površin na risbi,

· risanje z voščenko in oljnim pastelom zaradi različne trdnosti in jakosti

barvnega tona« (Vrlič, 2001:79).


Koper: UP PEF.

18

2.5.2 Mokre risarske tehnike, primerne za likovno-vzgojno delo v


Kemični svinčnik

Kemični svinčnik se v predšolskem obdobju uporablja redkeje, saj je večina

kemičnih svinčnikov slabe kakovosti in zato neenakomerno puščajo barvo. Poznamo

kemične svinčnike različnih barv in so praviloma vodoodporni. Uporabljajo se v

kombinaciji z debelejšimi flomastri (Vrlič 2001). »Kemični svinčnik je sodoben izum, bolj

namenjen pisanju kot risanju in ne vsebuje posebnih izraznih možnosti. Edini razlog za

občasno ponujanje otrokom bi lahko bila enostavnost uporabe. Za likovno delo so

primernejši rolerji, pisala, ki imajo kot kemični svinčniki na koncu vrtečo se kroglico,

vendar bolj tekoče črnilo« (Vrlič 2001:74).

Fotografija 7: Risanje s kemičnim svinčnikom, deklica stara 3 leta in 2 meseca

Flomaster

Flomastri so različnih barv in so lahko vodotopni in vodoodporni. To je svinčnik, ki

ima namesto mine stenj in cilindričen vložek, napolnjen s posebnim barvilom. Z njim

dosežemo svetleče in prosojne črte, konice flomastrov pa so oblikovane tako, da lahko

z njimi dosegamo zelo različne grafične rezultate (Merlo 2009).

V predšolskem obdobju so za likovno delo primerni flomastri na vodni osnovi. Črta

je enakomerna in enako intenzivna ves čas risanja. Uporabljamo praviloma bel papir,

saj se barve mešajo, tudi če uporabimo za podlago barvni papir. Primerni so gladki

papirji, lahko pa uporabimo tudi hrbtne strani koledarjev, vendar je dobro, da se prej


Koper: UP PEF.

19

prepričamo, da se flomastri primejo na gladko podlago. Med risanjem otroke

opozorimo, da ne bodo risbe nehote razmazali, vendar pa obstaja možnost, da lahko to

uporabimo in vključimo v likovni izraz. Prav tako jih ne silimo, da bi s flomastri barvali

večje površine, če pa že, naj bodo poteze žive in nanešene v različnih smereh (Vrlič

2001).

Fotografija 8: Risanje s flomastri, deklica stara 2 leti in 11 mesecev

Brisalec tinte

Pri risanju z brisalcem tinte pravzaprav odstranjujemo (razbarvamo) s črnilom

enakomerno obarvano površino. Črnilo nanašamo na papir, ki je lahko različnih

formatov, z debelejšimi čopiči ali gobico. Rezultat tega dela je svetla risba na temni

podlagi, ki pa s časom bledi. Z brisalcem tinte lahko eksperimentiramo na več načinov,

na primer otroci najprej rišejo z brisalcem in nato s tinto barvajo papir ali pa brisalec in

tinto uporabljamo izmenično. Otroci majhen del formata pobarvajo in vanj vrišejo motiv

z brisalcem ali najprej rišejo z brisalcem in preko risbe potegnejo debelejšo črto s tinto

in čopičem …

Poznamo tudi ostale primere svetle risbe na temni podlagi: risanje s svetlo

tempera barvo, s svetlo voščenko ali oljnim pastelom na temno podlago. Brisalec tinte

briše izključno črnilo modre barve, na druge barve črnila ne učinkuje (Vrlič 2001).


Koper: UP PEF.

20

Tuš

Tuš je kakovosten likovni material, ki ga v predšolskem obdobju pri likovni vzgoji

veliko uporabljamo. »Pri uporabi moramo poskrbeti za ustrezno zaščito otrok in miz, pri

delu pa damo otrokom ob tušu in izbranem materialu za risanje obvezno tudi krpico, v

katero bo brisal trsko, čopič ali pero, nenamerne packe, nastale med delom in svoje

roke« (Vrlič, 2001:76-77).

Tuš in trska

Za začetno seznanjanje otrok, ki pokažejo interes in sposobnosti, sta tuš in trska

zaradi svoje preproste uporabe najprimernejša. Črta, ki jo vlečemo s trsko, namočeno v

tuš, postaja vedno svetlejša, zato je zanjo značilna različno intenzivna črta. To možnost

lahko starejši predšolski otroci pri risanju bogato izkoriščajo. Motive, ki so

pomembnejši, debelejši ali bližnje dele, rišemo s temno, ostale s svetlejšo črto. Otroci

črte svetlijo tako, da čečkajo po posebnem, temu namenjenem papirju. Mlajši

predšolski otroci uporabljajo trsko svobodno.

Otroke je potrebno pri delu s tušem in trsko naučiti, kako trsko otresti, da tuš ne

kaplja. Pripravimo jih tudi do tega, da pri risanju ne naslanjajo dlani na papir, saj se s

tem izognejo brisanju svežega tuša na risbi. Otrokom nikakor ne predpisujemo smeri

risanja in podobnega (Vrlič 2001).

Fotografija 9: Tuš in trska, deklica stara 4 leta in 8 mesecev


Koper: UP PEF.

21

Tuš in pero (ptičje, gosje, kurje, kovinsko)

Risanje s tušem in peresom spada med zahtevnejše risarske tehnike, saj zahteva

precej motoričnih spretnosti. Otrokom to ponudimo takrat, ko ocenimo, da so za to

sposobni, najpogosteje pa šele v šolskem obdobju. Pomembna je pravilna drža peresa,

katero morajo otroci obvladovati in primeren pritisk le-tega na podlago. Črta pri risanju

s peresom je enakomerna. Tehnika je primerna izključno za risanje črnih motivov in ni

primerna za polnjenje površin (Duh, Vrlič 2003).

Tuš in čopič

»Pri risanju s tušem in čopičem uporabljamo različno debele akvarelne čopiče.

Risanje je enostavno, paziti je potrebno le na kapljanje tuša. Mlajši otroci rišejo s tušem

in čopiči svobodno, starejšim pa pokažemo možnost izražanja z različno debelimi

črtami, ki jih dobimo z različno debelimi čopiči ali različnimi držami in pritiski

debelejšega akvarelnega čopiča na podlago« (Vrlič, 2001:78).

Fotografija 10: Tuš in različno debeli čopiči, deklica stara 5 let in 11 mesecev

Lavirana risba

Lavirana risba je mešanica tuša (ali kakšne druge vodotopne barve) z vodo. Na

predšolski stopnji jo otroci uporabljajo na različne načine, najenostavnejše je risanje s


Koper: UP PEF.

22

tušem in enim od zgoraj omenjenih risal na moker papir. Papir navlažimo, zato se tuš

pri risanju razliva, kar otroke zabava in jih nezavedno sili k svobodnejšemu risanju in

eksperimentiranju. Napake in packe, ki nastajajo otroci sprejmejo kot del likovnega

izražanja, pomembno pa je, da se otroci ne ukvarjajo s podrobnostmi. Risba, nastala

na takšen način, deluje mehko in nudi zanimivo paleto sivih tonov, ki ob risanju nehote

nastajajo. Pri starejših otrocih Vrlič takole opisuje lavirano risbo:

Starejši otroci lahko rišejo na delno moker papir, oziroma kombinirajo risanje s

tušem in močenjem papirja s čopičem. Tuš se razliva samo na mokrih delih.

Otroci potegnejo po suhem papirju vodoravne črte s čopičem, namočenim v tuš.

Črta s tušem se razliva samo na mokrih delih. Nadalje lahko otrok zmoči

okroglo obliko na sredini papirja in po njenem robu potegne črto s tušem. Tuš

se razliva v notranjost kroga, na obodu pa ostaja čist, oster rob. Razliko med

mehkimi razlivanji in trdimi robovi izkoriščajo otroci pri lastnem delu na raznolike

načine. Pri tretjem načinu otroci redčijo tuš pred risanjem. Tuš mešajo z vodo v

lončkih ali na paleti, ko dobijo sivi ton, da s čopičem nanesejo na papir (Vrlič,

2001:78-79).

Fotografija 11: Risanje lavirane risbe, deček star 2 leti in 5 mesecev

Enobarvna luščenka

Luščenka, imenujemo jo tudi izpiranka, je likovna tehnika, zanimiva za starejše

predšolske otroke, ki so sposobni vsaj delnega likovnega predvidevanja. Luščenka je

kombinirana risarska tehnika, pri kateri uporabimo dva tekoča materiala: tempero in


Koper: UP PEF.

23

tuš. Zanimiva je zaradi svojih značilnosti in postopkov nastajanja, saj učinek tehnike

temelji na dejstvu, da papir dobro vpija tuš, tempera pa je sestavljena iz delcev

pigmenta in polnila, ki se nahajajo na površini papirja (Tomšič - Čerkež, Tacar 2010).

Pri enobarvni luščenki otroci rišejo na trši beli papir (šeleshamer) manjšega formata in

uporabljajo gosto, nerazredčeno tempera barvo. Barvo nanesemo na debelo, da zaščiti

papir. Ko se tempera posuši, celotno površino prebarvamo s črnim tušem. Pazimo

samo, da preko tempere barvamo narahlo, saj tuš barvo topi. Ko se posuši še tuš,

risbo speremo pod tekočo vodo, lahko si pomagamo s čopičem ali roko. Tam, kjer

rišemo s tempero, papir ne more vpijati tuša in ga lahko »odluščimo« oz. »izperemo«.

Končni izdelek je pojava osnovne risbe, narisane s tempero na bel papir (Vrlič 2001).

2.5.3 Pomožne risarske tehnike (povzeto po Patru 2009)

· Radiranka

· Risba v mehko podlago – reliefna risba (mekol, plastelin)

· Risanje z alkoholnim flomastrom na prosojni podlagi, risanje z

lepilom (plus mivka, akvarel ali sprej)

· Skrita risba (limonin sok, kis)

Imenujemo jo tudi limonina risba, saj je limonin sok osnovni risarski material za

njihovo izdelavo. Na risalni ali drugi papir rišemo neposredno s čopičem ali paličico, ki

jo namočimo v limonin sok. Ko se sok dobro posuši, papir zlikamo s toplim likalnikom in

počasi se pojavi risbe rjavkastih črt, ki nastanejo, ker se je limonin sok na površini

zažgal (Tomšič - Čerkež, Tacar 2010).


Koper: UP PEF.

24

3 EMPIRIČNI DEL

3.1 Problem, cilji in raziskovalne hipoteze

3.1.1 Opredelitev raziskovalnega problema

Za temo uporabe mokrih in suhih risarskih tehnik v predšolskem obdobju sem se

odločila zato, ker me je zanimalo, ali vzgojiteljice v vrtcu uporabljajo po večini vse

risarske tehnike, ali se poslužujejo samo nekaterih (tistih, ki jih same najbolj obvladajo

oziroma poznajo ter ali imajo na voljo dovolj materialov in pripomočkov in ali se pri tem

ozirajo tudi na otroke). Pomembno se mi zdi tudi načrtovanje in izvajanje risarskih

dejavnosti v vrtcu (katerih metod in oblik dela se poslužujejo vzgojitelji in na podlagi

česa izbirajo motive). Do sedaj sem bila mnenja, da še vedno prevladujejo samo

določene suhe tehnike in sicer barvice, flomaster in voščenke, ki so, kot vidim iz

prakse, pri otrocih še vedno najbolj priljubljene. Do vseh odgovorov sem prišla s

pomočjo anketnega vprašalnika.

3.1.2 Cilji raziskave

· Ugotoviti stanje glede uporabe mokrih in suhih risarskih tehnik v vrtcu.

· Ugotoviti stanje glede načrtovanja in izvajanja dejavnosti mokre in suhe risarske

tehnike v vrtcu:

– uporaba metode in oblike dela,

– uporaba risarskih materialov in podlag,

– izbira motivov.

· Ugotoviti stanje glede priljubljenosti uporabe mokrih in suhih risarskih tehnik v

vrtcu glede na starost otrok.

3.1.3 Raziskovalne hipoteze

Glede na zastavljene cilje in opredelitev problema sem izpostavila naslednje

hipoteze:

H1: V mlajši starostni skupini se likovno področje risanja pogosteje uporablja kot ostala

likovna področja.

H2: Vzgojiteljice načrtujejo risarske likovne dejavnosti glede na lastno poznavanje

risarskega področja.

H3: Vzgojiteljice se pri otrocih mlajše starostne skupine v večini odločajo za svobodno

obliko dela, pri starejših starostnih skupinah pa izbirajo usmerjeno obliko dela pri

izvajanju risarskih nalog.


Koper: UP PEF.

25

H4: Vzgojitelji izbirajo (uporabljajo) za izvajanje risarske naloge v obeh starostnih

skupinah pogosteje suhe risarske tehnike.

H5: V mlajši starostni skupini vzgojitelji ne vrednotijo risb.

3.2 Opis raziskovalne metodologije

3.2.1 Opis raziskovalnih metod

Kvantitativna empirična neeksperimentalna raziskava je temeljila na anketnem

vprašalniku za vzgojitelje/ice in pomočnike/ce vzgojiteljev predšolske vzgoje. Glede na

raven spoznavanja sem uporabila deskriptivno in eksplikativno metodo raziskovanja.

3.2.2 Opis uporabljenih tehnik in instrumentov

Uporabila sem metodo kvantitativnega pedagoškega raziskovanja – spletni anketni

vprašalnik v spletni aplikaciji 1 KA, ki je bil instrument za zbiranje podatkov za

vzgojitelje predšolske vzgoje. Z njim sem preverjala mnenja in stališča vzgojiteljev do

uporabe suhih in mokrih risarskih tehnik v predšolskem obdobju. Vprašalnik je

sestavljen iz kombinacije zaprtih in enega odprtega vprašanja. Skupno število vprašanj

oziroma trditev je 16 (priloga 2).

3.2.3 Raziskovalni vzorec

Raziskava temelji na neslučajnostnem vzorcu vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic iz

vrtcev v ptujskem okolišu (Vitomarci, Cerkvenjak, Destrnik - Trnovska vas, Markovci,

Dornava, Juršinci, Ptuj, Hajdina, Kidričevo) in vrtcev v lenarškem in pomurskem okolišu

(Ljutomer, Murska Sobota, Sveta Ana, Sveta Trojica, Benedikt in Lenart). V anketi je

sodelovalo 90 anketirancev.

Tabela 1: Spol

Iz tabele 1 je razvidno, da je v anketi sodelovalo 90 vzgojiteljic in pomočnic

vzgojiteljic. Od tega so bile vse (100 %) ženskega spola.

f f %

Moški 0 0 %

Ženske 90 100 %

Skupaj 90 100,00


Koper: UP PEF.

26

Tabela 2: Izobrazba vzgojiteljic

Iz tabele 2 lahko razberemo, da je nekaj več kot polovica (53 %) anketirank s V.

stopnjo izobrazbe, manj kot polovica (36 %) anketirank ima VII. stopnjo izobrazbe in

najmanj anketirank (11 %) je s VI. stopnjo izobrazbe.

Tabela 3: Zaposlitev

f f %

Vzgojitelj/ica 57 63 %

Pomočnik/ca vzgojitelja/ice 33 37 %

Skupaj 90 100,00

Iz tabele 3 je razvidno, da je v anketi sodelovalo nekaj več kot polovica (63 %)

anketirank, ki so zaposlene kot vzgojiteljice in manj kot polovica (37 %) anketirank, ki

so zaposlene kot pomočnice vzgojiteljic.

Tabela 4: Delovna doba

f f %

0-5 let 22 24 %

5-10 let 20 22 %

10-15 let 11 12 %

15-20 let 5 6 %

20-30 let 14 16 %

nad 30 let 18 20 %

Skupaj 90 100,00

Iz tabele 4 je razvidno, da je v anketi sodelovalo največ (24 %) vzgojiteljic in

pomočnic vzgojiteljic z delovno dobo 5-10 let, malo manj (22 %) z delovno dobo 0-5

f f %

V. stopnja 48 53 %

VI. stopnja 10 11 %

VII. stopnja 32 36 %

Skupaj 90 100,00


Koper: UP PEF.

27

let, 20 % vzgojiteljic z delovno dobo nad 30 let, 16 % z delovno dobo 20-30 let, 12 % z

delovno dobo 10-15 let in najmanj (6 %) vzgojiteljic z delovno dobo 15-20 let.

Tabela 5: Skupina oziroma starost otrok

f f %

1-2 let 19 21 %

2-3 let 19 21 %

3-4 let 15 17 %

4-5 let 16 18 %

5-6 let 21 23 %

Skupaj 90 100,00

Iz tabele 5 je razvidno, da je v anketi sodelovalo največ (23 %) vzgojiteljic in

pomočnic vzgojiteljic iz starostne skupine 5-6 let. Sledita ji starostni skupini 1-2 let in

2-3 let z 21 %, nato starostna skupina od 4-5 let z 18 % in najmanj (17 %) iz starostne

skupine 3-4 let.

3.3 Postopek zbiranja podatkov

3.3.1 Organizacija zbiranja podatkov

Anketiranje je potekalo v mesecu marcu v vrtcih Vitomarci, Cerkvenjak, Destrnik -

Trnovska vas, Markovci, Dornava, Juršinci, Ptuj, Hajdina, Kidričevo, Ljutomer, Murska

Sobota, Sveta Ana, Sveta Trojica, Benedikt in Lenart. Anketiranje je bilo anonimno.

3.3.2 Vsebinsko-metodološke značilnosti vprašalnika

a) Vsebinsko-formalne značilnosti vprašalnika

V prvem delu so vprašanja objektivnega tipa (spol, izobrazba, zaposlitev, delovna

doba in skupina oz. starost otrok). Sledijo zaprta in eno odprto vprašanje o likovnem

področju, suhih in mokrih risarskih tehnikah, risarskih likovnih dejavnostih v vrtcu,

materialih in pripomočkih za izvedbo risarskih tehnik, metodah in oblikah dela pri

risanju, o pogostosti uporabe teme in motivov in načrtovanju le-teh ter strinjanja s

trditvami.

b) Merske karakteristike vprašalnika


Koper: UP PEF.

28

Veljavnost anketnega vprašalnika sem zagotovila s tem, da sem ga sestavila na

osnovi obstoječe strokovne literature, in je zagotovljena z vsebinsko veljavnostjo.

Zanesljivost anketnega vprašalnika sem zagotovila z natančnimi navodili in

vprašanji.

Objektivnost sem zagotovila z uporabo kombiniranega tipa vprašanj. Vzgojitelji/ce

in pomočniki/ce vzgojiteljev so prejeli enotna navodila in na vprašalnik odgovarjali

preko spleta en mesec, prav tako je bila zagotovljena anonimnost.

Občutljivost - obstaja možnost manjših razlik pri odgovorih med anketiranci.

3.4 Postopek obdelave podatkov

V raziskavi sem uporabila opisno ali deskriptivno statistiko. Atributivna

spremenljivka vključuje števila (označena s simbolom f) in delež (označen s simbolom f

%). Podatke sem najprej pregledala in jih medsebojno primerjala. Izračunane so

absolutne (f) in strukturne (f %) frekvence preizkušanja zvez. Podatki so prikazani v

tabelah in interpretirani.

3.5 Rezultati obdelave podatkov in njihova interpretacija

Iz naslednjih pridobljenih analiz lahko razberemo rezultate obdelave podatkov in

njihovo interpretacijo, do katerih sem prišla s pomočjo spletnega anketnega

vprašalnika, kajti le tako sem lahko obdržala oziroma ovrgla hipoteze, ki sem si jih

zadala.

Tabela 6: Izbira likovnih področij

Likovno področje f f %

Risanje 39 44 %

Slikanje 45 50 %

Grafika 4 4 %

Kiparstvo 2 2 %

Oblikovanje prostora 0 0 %

Skupaj 90 100,00

Iz tabele 6 je razvidno, da je polovica (50 %) anketiranih vzgojiteljic odgovorila, da

se v njihovi skupini največ poslužujejo likovnega področja slikanja, malo manj kot

polovica (44 %) vzgojiteljic se v svoji skupini največ poslužuje likovnega področja


Koper: UP PEF.

29

risanja. 4 % jih v svoji skupini izvaja grafiko, 2 % vzgojiteljic se v svoji skupini poslužuje

likovnega področja kiparstva in nihče od anketiranih se v svoji skupini ne poslužuje

likovnega področja oblikovanja prostora, kar je zelo zaskrbljujoče, saj je tudi

oblikovanje prostora eno izmed likovnih področij, ki je prav tako poleg ostalih navedeno

v kurikulumu za vrtce. Vzgojitelji bi morali seznaniti otroke tudi s temi vsebinami.

Tabela 7: Izbira likovnih področij po starostnih skupinah

LIKOVNO PODROČJE

STAROST

Risanje f f %

Slikanje f f %

Odtiskovanje

(grafika)

f f %

Kiparstvo

f f %

Oblikovanje

prostora f f %

SKUPAJ f f %

1-3 let 11 13 % 22 24 % 4 4 % 1 1 % 0 0 % 38 42 %

3-6 let 28 31 % 23 26 % 0 0 % 1 1 % 0 0 % 52 58 %

SKUPAJ 39 44 % 45 50 % 4 4 % 2 2 % 0 0 % 90 100 %

Iz tabele 7 lahko razberemo, da se v prvem starostnem obdobju najpogosteje (24

%) uporablja likovno področje slikanje, 13 % jih uporablja risanje, zelo malo (4 %)

uporablja odtiskovanje, 1 % kiparstvo in nič likovnega področja oblikovanja prostora.

Predvidevala sem, da se v mlajši starostni skupini pogosteje uporablja likovno področje

risanje kot ostala likovna področja, zato glede na dobljene rezultate prvo hipotezo

ovržemo. V prvi starostni skupini se pogosteje uporablja likovno področje slikanja kot

risanja.

Tabela 8: Uporaba risarskih tehnik pri likovnih dejavnostih

Risarske

Tehnike

Nikoli Redko Včasih Pogosto Vedno Skupaj

f f % f f % f f % f f % f f % f f %

Svinčnik 6 7 % 19 21% 32 35 % 28 31 % 5 6 % 90 100,00

Voščenka 0 0 % 1 1 % 15 17 % 66 73 % 8 9 % 90 100,00

Kreda 3 3 % 18 20 % 39 44 % 30 33 % 0 0 % 90 100,00

Oglje 19 21 % 42 47 % 23 25 % 6 7 % 0 0 % 90 100,00

Kemični

Svinčnik

47 52 % 27 30 % 13 15 % 3 3 % 0 0 % 90 100,00

Flomaster 2 2 % 14 16 % 16 18 % 47 52 % 11 12 % 90 100,00


Koper: UP PEF.

30

Brisalec

Tinte

59 66 % 18 20 % 11 12 % 2 2 % 0 0 % 90 100,00

Praskanka 17 19 % 41 45 % 24 27 % 7 8 % 1 1 % 90 100,00

Kombinira-

no risanje

5 6 % 15 17 % 39 43 % 27 30 % 3 3 % 90 100,00

Tuš in trska 35 39 % 24 27 % 25 28 % 6 7 % 0 0 % 90 100,00

Tuš in pero 49 56 % 26 30 % 9 10 % 2 2 % 1 1 % 87 100,00

Lavirana

Risba

41 47 % 26 30 % 14 16 % 5 6 % 1 1 % 87 100,00

Enobarvna

luščenka

34 38 % 39 33 % 24 27 % 2 2 % 0 0 % 89 100,00

Oljni pastel 43 48 % 26 29 % 16 18 % 5 6 % 0 0 % 90 100,00

Predpostavila sem, da vzgojitelji v obeh starostnih skupinah za izvajanje risarske

naloge pogosteje izbirajo (uporabljajo) suhe risarske tehnike. Iz poudarjene pisave v

tabeli 8 (pod točko »pogosto«) je glede na dobljene rezultate, razvidna večja uporaba

suhih risarskih tehnik kot mokrih, zato hipotezo štiri obdržimo.

Vzgojitelji se vse premalo poslužujejo vseh risarskih tehnik, predvsem kot lahko

vidimo iz tabele mokrih tehnik. Predvidevam, da zato, ker vzgojiteljice nimajo na voljo

vseh materialov in pripomočkov.

Tabela 9: Pogostost izvajanja risarskih tehnik pri likovnih dejavnostih

Pogostost izvajanja

risarskih tehnik v skupini

f f %

Vsak dan 33 37 %

Dvakrat na teden 33 37 %

Vsak teden enkrat 21 23 %

Vsak mesec enkrat 3 3 %

Skupaj 90 100,00

Iz tabele 9 je razvidno, da največ (37 %) vzgojiteljic izvaja risarske tehnike v svoji

skupini vsak dan, prav tako jih 37 % izvaja dvakrat na teden. Nekaj manj (23 %) jih

izvaja vsak teden enkrat, 3 % anketirank pa izvaja risarske tehnike vsak mesec enkrat.


Koper: UP PEF.

31

Tabela 10: Mnenja glede izvajanja risarskih tehnik pri likovnih dejavnostih

Menite, da je risarskih likovnih

dejavnosti v vrtcu:

f f %

Premalo 12 13 %

Ravno dovolj 73 81 %

Preveč 5 6 %

Skupaj 90 100,00

Iz tabele 10 je razvidno, da je velika večina (81 %) anketirank mnenja, da je

risarskih likovnih dejavnosti v vrtcu ravno dovolj. Veliko manj (13 %) jih je odgovorilo,

da jih je premalo, 6 % pa jih je mnenja, da se jih izvaja preveč pogosto. To vprašanje je

bilo odprtega tipa, tako da so anketiranke lahko dopisale, zakaj menijo, da je tako.

Povzela bom nekaj primerov njihovih odgovorov oz. mnenj.

Premalo: anketiranke so večinoma mnenja, da se preveč poslužuje le ene tehnike

in da je veliko spontanega dela brez ciljev.

Ravno dovolj: anketiranke so mnenja, da jih je ravno dovolj, saj otroci v likovnem

kotičku večkrat posežejo po risarskih tehnikah in jih imajo na voljo, vzgojiteljice same

pa se trudijo, da zaradi enakovrednega načrtovanja področij kurikula izvajajo dovolj

likovnih dejavnosti.

Preveč: vzgojiteljice izberejo risarske likovne dejavnosti, da se izognejo drugim

dejavnostim. Zanimivo se mi je zdelo eno mnenje: »Včasih dobivam občutek, da starši

oz. vzgojitelji določeno vsebino hočejo vedno likovno prikazati, saj so mnenja, da če

imaš pred sabo nek likovni izdelek, je šele takrat razvidno, da so v vrtcu nekaj zares

naredili.«

Tabela 11: Materiali in pripomočki, ki jih imajo vzgojiteljice na razpolago za izvedbo

risarskih tehnik

Materiali in pripomočki, ki so na razpolago f f %

Da, imamo vse materiale in pripomočke 33 37 %

Imamo skoraj vse materiale in pripomočke 50 56 %

Imamo bolj malo materialov in pripomočkov 7 8 %

Skupaj 90 100,00


Koper: UP PEF.

32

Iz tabele 11 je razvidno, da ima več kot polovica (56 %) anketirank v vrtcu na voljo

skoraj vse materiale in pripomočke za izvedbo risarskih tehnik, 37 % ima na voljo vse

materiale in pripomočke, 8 % pa ima na voljo manj materialov in pripomočkov.

Tabela 12: Uporaba metod dela pri risarskih dejavnostih

Metode

Dela


f f % f f % f f % f f % f f % f f %

Verbalne

ali govorne

metode

1 1 % 4 4 % 13 14 % 41 46 % 31 34 % 90 100,00

Vizualne

metode

2 2 % 4 4 % 21 24 % 48 54 % 14 16 % 89 100,00

Praktično -

manipulati

vne metode

3 3 % 8 9 % 19 22 % 41 47 % 17 19 % 88 100,00

Iz poudarjene pisave v tabeli 12 je (pod točko »pogosto«) razvidno, da vzgojiteljice

v obeh starostnih skupinah najpogosteje (54 %) uporabljajo vizualne metode dela,

manj kot polovica (47 %) vzgojiteljic se najpogosteje poslužuje praktično-manipulativne

metode dela in 46 % vzgojiteljic uporablja verbalne ali govorne metode dela.

Tabela 13: Uporaba oblik dela pri risarskih dejavnostih

Oblike

Dela


f f % f f % f f % f f % f f % f f %

Svobodno

Delo

0 0 % 3 3 % 15 17 % 52 58 % 20 22 % 90 100,00

Usmerjeno

Delo

1 1 % 2 2 % 17 19 % 64 71 % 6 7 % 90 100,00

Individualno

Delo

1 1 % 1 1 % 14 16 % 63 70 % 11 12 % 90 100,00

Delo v

Dvojicah

8 9 % 30 34 % 34 39 % 15 17 % 1 1 % 88 100,00

Skupinsko 3 3 % 12 13 % 40 45 % 34 38 % 1 1 % 90 100,00


Koper: UP PEF.

33

Delo

Skupno

Delo

5 6 % 19 21 % 41 46 % 24 27 % 1 1 % 90 100,00

Iz poudarjene pisave v tabeli 13 je (pod točko »pogosto«) razvidno, da vzgojiteljice

v obeh starostnih skupinah najpogosteje (71 %) uporabljajo usmerjeno obliko dela,

nekaj manj (70 %) vzgojiteljic uporablja individualno obliko dela, 58 % jih uporablja

svobodno obliko dela. Manj kot polovica (38 %) se poslužuje skupinske oblike dela, 27

% uporablja skupno obliko dela in 17 % delo v dvojicah.

Tabela 14: Uporaba oblik dela pri risarskih dejavnostih po starostnih skupinah

OBLIKE

DELA

STAROST

Svobodno

delo

f f %

Usmerjeno

delo

f f %

Individualno

delo

f f %

Delo v

dvojicah

f f %

Skupinsko

delo

f f %

Skupno

delo

f f %

1-3 let 21 24 % 25 28 % 27 30 % 7 8 % 16 18 % 10 11 %

3-6 let 31 34 % 39 43 % 36 40 % 8 9 % 18 20 % 14 16 %

SKUPAJ 52 58 % 64 71 % 63 70 % 15 17% 34 38 % 24 27 %

Predvidevala sem, da se vzgojiteljice pri otrocih mlajše starostne skupine v večini

odločajo za svobodno obliko dela, pri starejših starostnih skupinah pa izbirajo

usmerjeno obliko dela pri izvajanju risarskih nalog. Rezultati analize so pokazali, da se

vzgojiteljice pri otrocih mlajše starostne skupine v večini (30 %) odločajo za

individualno obliko dela, pri starejših starostnih skupinah pa se največ (43 %) odločajo

za usmerjeno obliko dela, zato hipotezo tri pri prvi trditvi ovržemo, pri drugi trditvi pa

obdržimo.

Tabela 15: Pogostost načrtovanja tem in motivov pri risarskih dejavnostih

Teme in

Motivi


f f % f f % f f % f f % f f % f f %

Interes

otrok

0 0 % 5 6 % 15 17 % 56 62 % 14 16 % 90 100,00

Cilj likovne 0 0 % 0 0 % 14 16 % 48 53 % 28 31 % 90 100,00


Koper: UP PEF.

34

Obdelala sem podatke s poudarjeno pisavo v tabeli 15 (pod točko »pogosto«), kjer

se je opredelilo največje število anketirank. Iz tabele je razvidno, da vzgojiteljice v obeh

starostnih skupinah najpogosteje (62 %) načrtujejo teme in motive glede na interes

otrok, 54 % se jih prilagaja glede na letne čase, 53 % jih načrtuje glede na cilje likovne

dejavnosti. 49 % anketirank pogosto načrtuje teme in motive glede na materiale in

pripomočke, ki so na voljo in glede na izbrano likovno tematiko, ki si jo zadajo, 37 %

glede na starost otrok, najmanj (36 %) anketirankam se zdi pomembna različnost,

drugačnost in nevsakdanjost.

Tabela 16: Materiali in pripomočki na voljo v likovnem kotičku

Materiali in pripomočki f f %

Svinčnik 83 16 %

Voščenka 91 17 %

Oljni pastel 16 3 %

Kreda 63 12 %

Oglje 36 7 %

Kemični svinčnik 21 4 %

Flomaster 87 17 %

Brisalec tinte 6 1 %

Praskanka 23 4 %

Kombinirano risanje 39 7 %

Dejavnosti

Letni časi 0 0 % 1 1 % 12 13 % 49 54 % 28 31 % 90 100,00

Starost

Otrok

0 0 % 0 0 % 10 11 % 33 37 % 47 52 % 90 100,00

Materiali in

pripomočki

0 0 % 7 8 % 9 10 % 44 49 % 30 33 % 90 100,00

Izbrana

likovna

problematika

3 3 % 7 8 % 29 33 % 43 49 % 6 7 % 88 100,00

Različnost,

drugačnost,

nevsakdanjosti

3 3 % 12 13 % 38 42 % 32 36 % 5 6 % 90 100,00


Koper: UP PEF.

35

Tuš in trska 18 3 %

Tuš in pero 7 1 %

Materiali za lavirano risbo 15 3 %

Materiali za enobarvno

luščenko

17 3 %

Skupaj 522 100,00

V likovnih kotičkih od risarskih pripomočkov in materialov prevladujejo voščenke in

flomastri (17 %), sledijo jim svinčniki (16 %), otroci imajo na razpolago tudi krede (12

%), nekaj manj (7 %) je na voljo oglja in materialov za kombinirano risanje, še manj (4

%) kemičnih svinčnikov in materialov za praskanko, 3 % jih ima na voljo oljni pastel, tuš

in trsko, materiale za lavirano risbo in materiale za enobarvno luščenko, najmanj (1 %)

otrok ima v likovnem kotičku na voljo tuš in pero (ptičje, gosje, kurje). Kot lahko vidimo,

se že tukaj opazi prisotnost uporabe istih materialov in pripomočkov.

Tabela 17: Mnenja in stališča vzgojiteljev glede načrtovanja in izvajanja risarskih

dejavnosti

Menim, da

je pomembno,

da:

Sploh

se ne

strinjam

Se ne

Strinjam

Niti se ne

strinjam, niti

se strinjam

Se

strinjam

Popolnoma

se

strinjam

Skupaj

f f % f f % f f % f f % f f % f f %

Pri načrtovanju likovnih

dejavnosti upoštevam

načelo, da otroci

spoznajo čim več

različnih risarskih tehnik.

0 0 % 2 2 % 8 9 % 48 53 % 32 36 % 90 100,00

Pri načrtovanju vedno

izhajamo iz otrokovih

interesov, tako pri izbiri

likovnega problema,

motivov in likovne

tehnike.

0 0 % 3 3 % 18 20 % 53 59 % 16 18 % 90 100,00

Otroke spodbujamo k

svobodnemu

eksperimentiranju z

risarskimi likovnimi

materiali in pripomočki.

0 0 % 0 0 % 4 5 % 48 54 % 37 42 % 89 100,00


Koper: UP PEF.

36

Kadar otroci končajo z

likovnim ustvarjanjem,

risbe vrednotimo in vsak

otrok pokaže in

predstavi svojo risbo.

0 0 % 9 10 % 27 30 % 31 34 % 23 26 % 90 100,00

Izdelke po končanem

risanju označimo s

podatki in razstavimo.

1 1 % 7 8 % 9 10 % 30 34 % 42 47 % 89 100,00

Se izogibamo

negativnim komentarjem

med risarskim likovnim

ustvarjanjem.

0 0 % 2 2 % 5 6 % 24 27 % 58 65 % 89 100,00

Otrokom nikoli ne

Kažemo, kako se kaj

nariše in ne popravljamo

njihovih narisanih podob.

0 0 % 3 3 % 16 28 % 27 30 % 43 48 % 89 100,00

Iz poudarjene pisave v tabeli 17 je (pod točko »se strinjam«) razvidno, da se

vzgojiteljice v obeh starostnih skupinah 59 % strinjajo s trditvijo, da pri načrtovanju

vedno izhajamo iz otrokovih interesov, tako pri izbiri likovnega problema, motivov kot

tudi likovne tehnike, nekaj manj (54 %) se jih strinja s trditvijo, da otroke spodbujajo k

svobodnemu eksperimentiranju z risarskimi likovnimi materiali in pripomočki, 53 % se

jih strinja, da pri načrtovanju likovnih dejavnosti upoštevajo načelo, da otroci spoznajo

čim več različnih risarskih tehnik. 34 % anketirank se strinja z mnenjem, da kadar otroci

končajo z likovnim ustvarjanjem, risbe vrednotimo in vsak otrok pokaže in predstavi

svojo risbo ter da izdelke po končanem risanju označimo s podatki in razstavimo. 30 %

anketirank se strinja, da otrokom nikoli ne kažemo, kako se kaj nariše in ne

popravljamo njihovih narisanih podob. Najmanj (27 %) anketirank se strinja s trditvijo,

da se izogibamo negativnim komentarjem med risarskim likovnim ustvarjanjem.

Tabela 18: Mnenja in stališča vzgojiteljev glede vrednotenja risb po starostnih skupinah

VREDNOTENJE

RISB

Sploh

se ne

strinjam

Se ne

strinjam

Niti se ne

strinjam –

niti se

strinjam

Se strinjam

Popolnoma

se strinjam

SKUPAJ


Koper: UP PEF.

37

STAROST OZ.

SKUPINA

OTROK

f f %

f f %

f f %

f f %

f f %

f f %

1-3 let 0 0 % 4 4 % 11 12 % 13 14 % 10 11 % 38 42 %

3-6 let 0 0 % 5 6 % 16 18 % 18 20 % 13 14 % 52 58 %

SKUPAJ 0 0 % 9 10% 27 30 % 31 34 % 23 25 % 90 100%

Predvidevala sem, da v mlajši starostni skupini vzgojitelji ne vrednotijo risb.

Rezultati so ne glede na starost skoraj enaki. Kot je razvidno iz tabele, se v mlajši

starostni skupini vzgojiteljice v večini (14 %) strinjajo, da kadar končajo z likovnim

ustvarjanjem, risbe vrednotijo, 11 % se jih popolnoma strinja s tem, 11 % se jih ni

moralo opredeliti glede vrednotenja in 4 % se jih ne strinja, zato hipotezo pet ovržemo.

Tabela 19: Mnenja in stališča vprašanih glede načrtovanja risarskih likovnih dejavnosti

v predšolskem obdobju

Pri načrtovanju risarskih

likovnih dejavnosti v

predšolskem obdobju so

pomembni:

Sploh se

ne

strinjam

Se ne

Strinjam

Niti se ne

strinjam, niti

se strinjam

Se

strinjam

Popolnoma

se strinjam

Skupaj

f f % f f % f f % f f % f f % F f %

Likovni problem 0 0 % 3 3 % 17 19 % 63 70 % 7 8 % 90 100,00

Risarske tehnike 0 0 % 4 4 % 4 4 % 72 80 % 10 11 % 90 100,00

Motiv ali tehnika 1 1 % 1 1 % 11 12 % 59 66 % 17 19 % 89 100,00

Zanimanje oz.

motivacija otrok

0 0 % 0 0 % 3 3 % 32 36 % 54 61 % 89 100,00

Starost otrok 0 0 % 2 2 % 1 1 % 31 34 % 56 62 % 90 100,00

Material, ki ga

imam na razpolago

0 0 % 1 1 % 9 10 % 50 56 % 29 33 % 89 100,00

Metode in oblike

Dela

0 0 % 1 1 % 1 1 % 52 58 % 35 39 % 89 100,00

Izkušnje in

zanimanje

vzgojitelja/ice

0 0 % 7 8 % 14 16 % 41 46 % 27 30 % 89 100,00

Priprave na

vzgojno

izobraževalno delo

1 1 % 1 1 % 4 5 % 40 48 % 38 45 % 84 100,00


Koper: UP PEF.

38

Iz poudarjene pisave v tabeli 19 je (pod točko »se strinjam«) razvidno, da se

vzgojiteljice v obeh starostnih skupinah 80 % strinjajo s trditvijo, da je risarska tehnika

pomembna za načrtovanje risarskih likovnih dejavnosti, nekaj manj (70 %) se jih strinja

s trditvijo, da je pomemben likovni problem, 66 % se zdi pomemben motiv ali tehnika,

58 % so za načrtovanje pomembne metode in oblike dela, 56 % je pomemben

material, ki ga imajo na razpolago, 48 % priprava na vzgojno-izobraževalno delo, 41 %

anketirank se strinja, da so za načrtovanje pomembne izkušnje in zanimanje

vzgojitelja/ice, nekaj manj (36 %) je pomembno zanimanje oziroma motivacija otrok in

najmanj (33 %) starost otrok.

Predvidevala sem, da vzgojiteljice načrtujejo risarske likovne dejavnosti glede na

lastno poznavanje risarskega področja. Iz tabele je razvidno, da se 46 % anketirank s

to trditvijo strinja, 30 % se jih popolnoma strinja, 16 % se jih ni moralo opredeliti glede

te trditve in 8 % se jih ne strinja, da bi bile izkušnje in zanimanje vzgojiteljice

pomembne za načrtovanje risarske likovne dejavnosti, zato hipotezo dva obdržimo.


Koper: UP PEF.

39

4 SKLEPNE UGOTOVITVE

Rezultati in analize raziskave so pokazali, da se v vrtcu še vedno v večini

uporablja likovno področje slikanja in risanja. Ostala področja so v veliki meri

zapostavljena.

Med risarskimi tehnikami prevladujejo suhe risarske tehnike (voščenka, flomaster,

svinčnik in kombinirano risanje). Pri mokrih risarskih tehnikah prevladuje tuš in trska,

ostale tehnike pa se uporabljajo veliko manj, kar se mi ne zdi najboljše, saj bi se

morale vzgojiteljice posluževati vseh likovnih področij in tehnik, kakor nam tudi veleva

kurikulum za vrtce.

Pomembno je, da imajo otroci na voljo čim več različnih risarskih materialov in

pripomočkov (trde ali tekoče materiale, različne risarske podlage, ki so različnih

velikosti, oblike in barve). Iz ugotovitev je razvidno, da se vzgojiteljice v večini strinjajo

z načelom, da bi otroci morali poznati čim več različnih risarskih tehnik in pri

načrtovanju dejavnosti se jim zdi pomemben izbor risarske tehnike in likovni problem.

Rezultati so pokazali, da imajo vzgojiteljice in otroci v vrtcih po večini dovolj materialov

in pripomočkov za izvedbo suhih in mokrih risarskih tehnik. Vendar je zanimiv rezultat,

da prevladujejo samo določene tehnike (predvsem suha risarska tehnika), kljub temu

da so odgovorile, da imajo na voljo dovolj materialov in pripomočkov. V likovnem

kotičku v igralnici si lahko otroci sami izbirajo materiale, s katerimi se želijo v

določenem trenutku izražati in tudi tukaj spet prevladuje suha risarska tehnika in sicer

svinčnik, voščenka, flomaster in kreda. Materiali in pripomočki za suhe in mokre

risarske tehnike vabijo, da tako otroci kot vzgojiteljice z njimi eksperimentiramo, zato ni

nujno potrebno, da uporabljamo samo en material, saj lahko med seboj kombiniramo

različne trde ali pa tudi tekoče materiale, iz katerih nastanejo zanimive kombinacije.

Bilo bi koristno, če bi otroci imeli v kotičkih na voljo v večini vse materiale.

Pri pogostosti uporabe metod dela pri risarskih dejavnostih prevladujejo vizualne

metode, sledijo jim verbalne ali govorne metode dela in nato še praktično-

manipulativne metode. Pri posluževanju oblik dela v vrtcu izstopajo usmerjeno delo,

individualno in svobodno delo.

Teme in motive pri suhih in mokrih risarskih dejavnostih vzgojiteljice največkrat

načrtujejo glede na interese otrok, letni čas, cilje likovne vzgoje, materiale in

pripomočke, ki jih imajo na voljo ter izbrano likovno problematiko. Pri likovni vzgoji

predšolskih otrok predstavlja tema širši vsebinski sklop, v okviru katerega lahko otroci

upodobijo več različnih motivov. Torej, s pravilno izbiro risarske tehnike lahko otroke

dobro motiviramo, s temo otroke navdušimo za delo, z motivom pa poskrbimo za vidno

predstavo.


Koper: UP PEF.

40

Otroške risbe v povezavi s pravilno izbrano risarsko tehniko vzgojiteljice v večini

po končanem ustvarjanju vrednotijo. Risbe niso samo nekakšne čečkarije, ampak so

izredno pomemben del otroštva ter s pomočjo suhih in mokrih risarskih tehnik

predstavljajo odkrivanje otroka. V risbi otrok izrazi svoja čustva, doživetja, misli,

osebnost, želje in med risanjem raziskuje ter pridobiva izkušnje.

Kot je dejal Bagnall: »Risanje pomeni neomejeno zadovoljstvo, pri katerem je

dovoljeno vse, kar ponuja domišljija« (Bagnall, 2002:9).


Koper: UP PEF.

41

5 SEZNAM VIROV IN LITERATURE

Bagnall, Brian (2002): Risanje in slikanje. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije.

Cenčič, Majda (2009): Kako poteka pedagoško raziskovanje: primer kvantitativne

empirične neeksperimentalne raziskave. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.

Duh, Matjaž, Vrlič, Tomaž (2003): Likovna vzgoja v prvi triadi devetletne osnovne šole:

priročnik za učitelje razrednega pouka. Ljubljana: Rokus.

Gerlovič, Alenka, Gregorač, Ignac (1976): Likovni pouk otrok. Ljubljana: Mladinska

knjiga.

Hočevar, Slavko, Berce Golob, Helena, Prestor, Anka (1980): Likovna vzgoja

predšolskih otrok (gradivo za vzgojiteljice pripravnice). Ljubljana: Zavod SR

Slovenije za šolstvo.

Jeitner Hartmann, Bertrun (2006): Otrokove ustvarjalne igre. Ljubljana NUK.

Karlavaris, Bogomir, Berce Golob, Helena (1991): Likovna vzgoja: Priročnik za učitelje

razrednega pouka. Ljubljana: DZS.

Kohl, MaryAnn (2000): Mali umetnik: Spodbujajmo otrokovo ustvarjalnost. Ljubljana:

Educy d.o.o.

Marjanovič Umek, Lidija (2001): Otrok v vrtcu: Priročnik h kurikulumu. Maribor: Založba

obzorja.

Merlo, Claudio (2009): Likovne tehnike: od teorije do prakse. Ljubljana: NUK.

Patru, Eda (2009): Likovno izražanje predšolskega otroka: Študijsko gradivo za

študente Visokošolskega strokovnega študijskega programa Predšolske vzgoje.

Koper: Univerza na Primorskem.

Tomšič Čerkež, Beatriz, Tacar, Barbara (2010): Likovne kuharije: Uporabne likovne

tehnike. Ljubljana: Mladinska knjiga Založba,d.d.


Koper: UP PEF.

42

Toličič, Ivan, Smiljanić Čolanović, Vera (1973): Otroška psihologija. Ljubljana:

Mladinska knjiga.

Vrlič, Tomaž (2001): Likovno - ustvarjalni razvoj otrok v predšolskem obdobju.

Ljubljana: Debora.


Koper: UP PEF.

43

Priloga 1: Anketni vprašalnik

Anketni VPRAŠALNIK

Sem Janja Danko, absolventka izrednega študija na PEF Koper, enota Ptuj in

opravljam diplomsko nalogo pri predmetu Likovne dejavnosti. V svoji diplomski nalogi

se bom ukvarjala z vprašanjem uporabe suhih in mokrih risarskih tehnik v predšolskem

obdobju. Na vas se obračam z anketnim vprašalnikom in prošnjo, da ga izpolnite čim

bolj natančno, ker bo osnova za potrditev oz. zavrnitev postavljenih hipotez.

Vprašalnik je anonimen, analiza pridobljenih podatkov bo služila izključno

raziskovalnim namenom.

Že vnaprej se vam zahvaljujem za vašo pomoč, čas in trud, ki ga boste vložili v

izpolnjevanje vprašalnika.

Janja Danko


Koper: UP PEF.

44

NAVODILA ZA IZPOLNJEVANJE

Prosim vas, da skrbno preberete spodnja vprašanja in trditve, ki so kombiniranega tipa,

ter odgovorite tako, da obkrožite odgovore oz. številke pred odgovori, ali pa označite

strinjanje s trditvijo (obkrožite številko pred izbrano trditvijo). Pri nekaterih vprašanjih

so dodatna navodila za izpolnjevanje. Eno izmed vprašanj pa je tudi kombiniranega

tipa, kjer dopišete odgovor.

1. Spol: (obkrožite)

M Ž

2. Izobrazba: (obkrožite številko)

1. V. stopnja

2. VI. stopnja

3. VII. stopnja

3. Zaposlena sem kot: (obkrožite številko)

1. Vzgojitelj/ica

2. Pomočnik/ica vzgojitelja/ice

4. Delovna doba v vrtcu: (obkrožite številko)

1. 0-5 let 2. 5-10 let 3. 10-15 let 4. 15-20 let 5. 20-30 let 6. nad 30 let

5. Skupina oz. starost otrok: (obkrožite številko)

1. 1-2 let

2. 2-3 let

3. 3-4 let

4. 4-5 let

5. 5-6 let


Koper: UP PEF.

45

6. Katerega likovnega področja se v vaši skupini največ poslužujete? (obkrožite

številko)

1. Risanja

2. Slikanja

3. Odtiskovanja (grafika)

4. Kiparstva

5. Oblikovanje prostora

7. Označite kako pogosto uporabljate posamezno risarsko tehniko.

(Ocenite na lestvici od 1 do 5, kjer 1 pomeni nikoli, 5 pa vedno.)

8. Kolikokrat v vrtcu v svoji skupini izvajate risarske tehnike?(obkrožite številko)

1. Vsak dan

2. Dvakrat na teden

3. Vsak teden enkrat

4. Vsak mesec enkrat

9. Menite, da je risarskih likovnih dejavnosti v vrtcu: (obkrožite številko pred

odgovorom in dopišite zakaj menite, da je tako)

1. Premalo_________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________

7.1.

Pri likovnih dejavnostih uporabljam naslednje

risarske tehnike:

1- Nikoli

2-Redko

3- Včasih

4-Pogosto

5-Vedno

1. Svinčnik 1. 2. 3. 4. 5.

2. Voščenka 1. 2. 3. 4. 5.

3. Oljni pastel 1. 2. 3. 4. 5.

4. Kreda 1. 2. 3. 4. 5.

5. Oglje 1. 2. 3. 4. 5.

6. Kemični svinčnik 1. 2. 3. 4. 5.

7. Flomaster 1. 2. 3. 4. 5.

8. Brisalec tinte 1. 2. 3. 4. 5.

9. Praskanka 1. 2. 3. 4. 5.

10. Kombinirano risanje 1. 2. 3. 4. 5.

11. Tuš in trska 1. 2. 3. 4. 5.

12. Tuš in pero (ptičje, gosje, kurje)

1. 2. 3. 4. 5.

13. Lavirana risba 1. 2. 3. 4. 5.

14. Enobarvna luščenka 1. 2. 3. 4. 5.


Koper: UP PEF.

46

2. Ravno dovolj___________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________

3. Preveč__________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________

10. Imate v vrtcu na razpolago materiale in pripomočke za izvedbo risarskih

tehnik? (obkrožite številko)

1. Da, imamo vse materiale in pripomočke. 2. Imamo skoraj vse materiale in pripomočke. 3. Imamo bolj malo materialov in pripomočkov.

11. Katere metode dela uporabljate pri načrtovanih risarskih likovnih dejavnostih

v vaši skupini? (Označite, kako pogosto uporabljate različne metode dela.

Ocenite na lestvici od 1 do 5, kjer 1 pomeni nikoli, 5 pa vedno)

11.1.


metode dela:

1- Nikoli

2-Redko

3-Včasih

4-Pogosto

5- Vedno

1. verbalne ali govorne metode

1. 2. 3. 4. 5.

2. vizualne metode 1. 2. 3. 4. 5.

3. praktično-manipulativne metode

1. 2. 3. 4. 5.

12. Katere oblike dela uporabljate pri načrtovanih risarskih likovnih dejavnostih v

vaši skupini? (Označite, kako pogosto uporabljate različne oblike dela. Ocenite na

lestvici od 1 do 5, kjer 1 pomeni nikoli, 5 pa vedno)

12.1.


oblike dela:

1- Nikoli

2-Redko

3- Včasih

4-Pogosto

5- Vedno

1. Svobodno delo 1. 2. 3. 4. 5.

2. Usmerjeno delo 1. 2. 3. 4. 5.

3. Individualno delo 1. 2. 3. 4. 5.

4. Delo v dvojicah 1. 2. 3. 4. 5.

5. Skupinsko delo 1. 2. 3. 4. 5.

6. Skupno delo 1. 2. 3. 4. 5.


Koper: UP PEF.

47

13. Označite, kako pogosto uporabljate teme in motive ter glede na kaj jih najbolj

pogosto načrtujete. (Ocenite na lestvici od 1 do 5, kjer 1 pomeni nikoli, 5 pa

vedno)

14. Katere risarske materiale in pripomočke imajo na voljo otroci v vaši skupini v

likovnem kotičku. (obkrožite številko)

15. Označite vaše strinjanje s spodnjimi trditvami. (Ocenite na lestvici od 1 do 5,

kjer 1 pomeni sploh se ne strinjam, 5 pa popolnoma se strinjam.)

15.1.

Menim, da je

pomembno, da:

1- Sploh se ne

strinjam

2- Se ne

strinjam

3- Niti se ne strinjam niti se

strinjam

4- Se

strinjam

5-Popolnoma se strinjam

13.1.

Teme in motive izbiram glede na:

1- Nikoli

2-Redko

3- Včasih

4- Pogosto

5-Vedno

1. Interes otrok 1. 2. 3. 4. 5.

2. Cilj likovne dejavnosti 1. 2. 3. 4. 5.

3. Letne čase 1. 2. 3. 4. 5.

4. Starost otrok 1. 2. 3. 4. 5.

5. Materiale in pripomočke, ki so na voljo

1. 2. 3. 4. 5.

5. Izbrano likovno problematiko

1. 2. 3. 4. 5.

6. Različnost, drugačnost, nevsakdanjost

1. 2. 3. 4. 5.

1. Svinčnik

2. Voščenka

3. Oljni pastel

4. Kreda

5. Oglje

6. Kemični svinčnik

7. Flomaster

8. Brisalec tinte

9. Materiali za praskanko

10. Materiali za kombinirano risanje

11. Tuš in trska

12. Tuš in pero (ptičje, gosje, kurje) 13. Materiale za lavirano risbo

14. Materiale za enobarvno luščenko


Koper: UP PEF.

48

1. pri načrtovanju likovnih dejavnosti upoštevam načelo, da otroci spoznajo čim več različnih risarskih tehnik,

1. 2. 3. 4. 5.

2. pri načrtovanju vedno izhajamo iz otrokovih interesov, tako pri izbiri likovnega problema, motivov in likovne tehnike,

1. 2. 3. 4. 5.

3. otroke spodbujamo k svobodnemu eksperimentiranju z risarskimi likovnimi materiali in pripomočki,

1. 2. 3. 4. 5.

4. kadar otroci končajo z likovnim ustvarjanjem, risbe vrednotimo in vsak otrok pokaže in predstavi svojo risbo,

1. 2. 3. 4. 5.

5. izdelke po končanem risanju označimo s podatki in razstavimo,

1. 2. 3. 4. 5.

7. se izogibamo negativnim komentarjem med risarskim likovnim ustvarjanjem,

1. 2. 3. 4. 5.

8. otrokom nikoli ne kažemo, kako se kaj nariše in ne popravljamo njihovih narisanih podob.

1. 2. 3. 4. 5.

16. Označite vaše strinjanje s spodnjimi trditvami. (Ocenite na lestvici od 1 do 5,

kjer 1 pomeni sploh se ne strinjam, 5 pa popolnoma se strinjam.)

16.1.

Pri načrtovanju risarskih likovnih

dejavnosti v predšolskem obdobju

je pomemben/a:

1- Sploh se ne

strinjam

2- Se ne

strinjam

3- Niti se

ne strinjam niti se

strinjam

4- Se

strinjam

5-Popolnoma se

strinjam

1. Likovni problem 1. 2. 3. 4. 5.

2. Risarske tehnike 1. 2. 3. 4. 5.

3. Motiv ali tehnika 1. 2. 3. 4. 5.

3. Zanimanje oz. motivacija otrok

1. 2. 3. 4. 5.

4. Starost otrok 1. 2. 3. 4. 5.


Koper: UP PEF.

49

5. Material, ki ga imam na razpolago

1. 2. 3. 4. 5.

6. Metode in oblike dela 1. 2. 3. 4. 5.

7. Izkušnje in zanimanje vzgojitelja/ice

1. 2. 3. 4. 5.

8. Priprava na vzgojno-izobraževalno delo

1. 2. 3. 4. 5.

Hvala za sodelovanje!

Janja Danko

Documents

Danko Janja 2013 - share.upr.si · Pri tem opazujemo predvsem risanje in slikanje človeške figure. Vedeti pa moramo, da pri opazovanju teh faz ni tol iko važno zaporedje let kot