Davek na dodano vrednost

Davek na dodano vrednost

Natalija Kunstek

2 © Deloitte Touche Tohmatsu 2007. All rights reserved

Vsebina:

1. Dobava blaga

2. Opravljanje storitev

3. Znotraj - skupnostni promet blaga

4. Intrastat poročanje

5. Uvoz – izvoz blaga

6. Obdavčljivi dogodek in obveznost obračuna DDV

7. Obdavčljiv – oproščen / neobdavčljiv promet

8. Nastanek in obseg pravice do odbitka DDV ter popravek DDV

9. Računi

!. Sprememba DDV Direktive


DDV postaja najbolj razširjen potrošnji davek na svetu

Position for graphic or image

EU DDV sistem

Obstoječi DDV sistem

Bodoči DDV sistem

Davek na potrošnjo

Davek blago in storitve

Davek na prodajo

Ni davkov na potrošnjo

Bodoči davek na blago in storitve

Stanje na 1.3.2006


Kreditna metoda

Namen DDV je obdavčiti končno potrošnjo v posamezni državi – t.j. kjer se blago in storitve potrošijo. DDV plačujejo vsi davčni zavezanci v verigi, njegovo končno breme pa dejansko nosi končni potrošnik.

Davčni zavezanec s svojim poslovanjem praviloma ustvarja stroške, dodano vrednost in prihodke.

IT oprema

računalnik

najem pisarne

predmet DDV plač

e za

posl

enih

Opravljanje storitev

predmet DDV

niso predmet DDV

Nab

ave Davčni

zavezanec


Kaj obdavčuje DDV?

Obdavčljiv promet:

Z DDV so obdavčene vsaka dobava blaga in opravljanje storitev, ki ju davčni zavezanec opravi za plačilo v okviru svoje dejavnosti na območju Slovenije, pridobitev blaga iz EU za plačilo ter uvoz blaga v Slovenijo.

DDV ne sledi pojmu pravnega lastništva (npr. pridobitev lastninske pravice) temveč pojmu ekonomskega lastništva (t.j. prenos pravice razpolagati s stvarjo kot lastnik).

Obdavčen

Obveznost obračuna DDV; promet blaga in storitev

Brez obveznosti za obračun

•Promet blaga ali storitev, ki je opravljen zunaj ozemlja Slovenije

•Katerega vrednost ne dosega praga registracije

Oproščen

•PRAVE OPROSTITTVE

•NEPRAVE OPROSTITVE

Obdavčljiv promet se deli na:


Davčni zavezanec za DDV

Davčni zavezanec je oseba, ki:

• deluje neodvisno in samostojno;

• opravlja kjer koli katero koli ekonomsko dejavnost;

• opravlja ekonomsko dejavnost ne glede na to, ali ustvarja dobiček ali ne.

Za davčnega zavezanca se šteje tudi oseba, ki priložnostno dobavi novo prevozno sredstvo v drugo državo članico, vendar se ji za namene DDV ni treba identificirati.

Državni organi so davčni zavezanci, če: • opravljajo dejavnost ali transakcije, ki se sicer opravljajo na trgu.

Davčni zavezanci niso:• zaposleni in druge osebe, ki jih na delodajalca vežejo pogodba o zaposlitvi ali kakršne koli druge pravne vezi, ki glede

nadzora in navodil v zvezi z delom, načina opravljanja dela, plačila za opravljeno delo in drugih odgovornosti delodajalca, kažejo na odvisno razmerje med delodajalcem in delojemalcem.


Mali davčni zavezanec za DDV

• je davčni zavezanec, ki v obdobju zadnjih 12 mesecev ne preseže oz. ni verjetno, da bo presegel znesek 25.000 EUR obdavčljivega prometa in se ni prostovoljno odločil za obdavčitev;

• davčni zavezanec, predstavnik gospodinjstva, ki dobavlja blago in storitve v okviru osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, do višine 7.500 EUR skupnega dohodka te dejavnosti v okviru kmečkega gospodinjstva za zadnje koledarsko leto.


1. Dobava blaga

Dobava blaga pomeni prenos pravice do razpolaganja z opredmetenimi stvarmi kot, da bi bil prejemnik lastnik.

Med drugim vključuje tudi:

Dejansko izročitev blaga na podlagi pogodbe o najemu blaga za določeno obdobje ali o prodaji blaga z odloženim plačilom, ki določa, da se ob normalnem poteku dogodkov lastništvo prenese najpozneje ob plačilu zadnjega obroka.

Primer:

Finančni najem, obveznost obračuna DDV od celotne vrednosti blaga nastane ob izročitvi blaga.

Obresti in drugih stroškov financiranja ni treba vštevati v davčno osnovo blaga, če sta dobava blaga in odobritev financiranja dogovorjeni in obračunani ločeno.

Kaj to pomeni v praksi?



Definicija opravljanja storitev:

Opravljanje storitev pomeni vsako transakcijo, ki ni dobava blaga.

Opravljanje storitev lahko med drugim vključuje naslednje transakcije:

• odstop premoženjskih pravic,

• obveznost opustitve dejanja ali dopustitve dejanja ali stanja,

• opravljanje storitev na podlagi zakona ali določbe državnega organa.



Kraj opravljanja storitev glede na vrsto storitve:

Osnovno pravilo, ki se uporabi:

• v primeru opravljanja storitev med slovenskima davčnima zavezancema,

• če storitve niso predmet posebnega pravila.

Za kraj opravljene storitve se šteje kraj, kjer ima davčni zavezanec, ki opravi storitev, sedež svoje dejavnosti ali stalno poslovno enoto, iz katere je opravljena storitev, oziroma, če takega kraja ni, kraj, kjer ima stalno prebivališče ali običajno prebiva.

V večini primerov vodi k obdavčenju v kraju dejanske porabe.

Primer: opravljanje storitev skladiščenja – sprejemanje in hramba blaga


! Spremembe smernice o DDV z 12. februarjem 2008

Smernica 2008/8/ES (veljava od 1. januarja 2010 ) - kraj opravljanja storitev

Kraj obdavčitve storitev:

Storitve opravljene davčnim zavezancem (B2B)• NOVO splošno pravilo: Kraj opravljanja storitev davčnemu zavezanci iz druge države

članice je kraj, kjer ima sedež naročnik storitev, ki mora samoobračunati DDV (mehanizem reverse charge).

• Širša opredelitev davčnih zavezancev – tudi tisti, ki opravljajo neobdavčljive dobave, ter pravne osebe, ki niso DZ vendar so identificirani za DDV.

Storitve opravljene osebam , ki niso davčni zavezanci (B2C)• Kraj opravljanja storitev osebam, ki niso davčni zavezanci je kraj, v katerem ima

izvajalec sedež svoje dejavnosti.



Posebna pravila:

•Storitve, povezane z nepremičninami;

•Opravljanje prevoza;

•Storitve posrednikov;

•Storitve, obdavčene po kraju izvajanja;

•Storitve, obdavčene po sedežu naročnika;

•Pravilo uporabe in uživanja;

•Lastna raba.


! Spremembe smernice o DDV sprejete 12. februarja 2008

Posebna pravila bodo še vedno veljala:

Smernica 2008/8/ES - kraj opravljanja storitev

Kraj obdavčitve storitev – posebne določbe (25.- 30.člen ZDDV-1):• Storitve, ki jih opravijo posredniki – kraj kjer se opravi glavna transakcija.

• Opravljanje storitev v zvezi z nepremičninami – kraj, kjer se nepremičnina nahaja.

• Opravljanje prevoza – kjer se opravi prevoz, oz. kraj začetka prevoza pri prevozu blaga znotraj Skupnosti.

• Storitve s področja kulture, umetnosti, športa, znanosti, izobraževanja, razvedrila in podobno, pomožnih prevoznih storitev ter cenitve in dela na premičninah – kraj, kjer so storitve dejansko opravljene.

• Pomožne prevozne storitve, cenitve in delo na premičninah – kraj, kjer so storitve dejansko opravljene.

• Restavracijske storitve in storitve cateringa, ter kratkoročni najem prevoznega sredstva – kraj, kjer so storitve dejansko opravljene.


! Spremembe smernice o DDV – sprejete 12. februarja 2008

Smernica 2008/8/ES - kraj opravljanja storitev

Nove administrativne zahteve:

Davčnim zavezancem naložena obveznost predlaganja rekapitulacijskega poročila RP-O za opravljene obdavčene storitve in pri katerih se DDV obračuna po načelu reverse-charge sistema.

Poenostavitev za družbe, ki delujejo v državah članicah, kjer nimajo sedeža, se vzpostavi elektronska ureditev vse na enem mestu (one-stop-shop) za identifikacijo in predložitev obračuna DDV.


3. Znotraj – Skupnostni promet blaga

Pridobitev blaga znotraj Skupnosti:

Kraj dobave blaga, ki ga odpošlje ali odpelje dobavitelj ali druga oseba za njegov račun je kraj, kjer se blago nahaja, ko se odpošiljanje ali prevoz blaga kupcu – davčnemuzavezancu konča.

Blago je pridobljeno na ozemlje Slovenije

Oproščena dobava

Samoobdavčitev

Obdavčljivi dogodek - ko je opravljena pridobitev blagaObveznost obračuna DDV:- 15. dan v mesecu, ki sledi mesecu v katerem nastane obdavčljivi dogodek, oz.- ko je izdan račun, če je izdan pred 15. dnem v mesecu, ki sledi mesecu v katerem nastane obdavčljivi dogodek.

blago



Dobava blaga znotraj Skupnosti:

Blago zapusti ozemlje Slovenije

Oproščena dobava Samoobdavčitev

Obdavčljivi dogodekObveznost obračuna DDV:- 15. dan v mesecu, ki sledi mesecu v katerem nastane obdavčljivi dogodek, oz.- ko je izdan račun, če je izdan pred 15. dnem v mesecu, ki sledi mesecu v katerem nastane obdavčljivi dogodek.

blago


Dobava blaga znotraj skupnosti:

Kraj obdavčitve:

• v namembni državi v skladu z lokalno zakonodajo;

Uveljavljanje oprostitve s strani slovenskega davčnega zavezanca:

• obveznost zadostitve osnovnemu pogoju:

• veljavna identifikacijska številka DDV kupca;

• dokazilo, da je bilo blago odposlano ali odpeljano v drugo državo članico.



3. Znotraj – Skupnostni promet blaga - uveljavljanje oprostitve

Dokazovanje, da je bilo blago odposlano ali odpeljano v drugo državo članico:

• kadar sam ali v njegovem imenu nekdo drug odpelje blago:• z računom in prevozno listino ali z drugim ustreznim dokumentom (račun

špediterja), iz katerega mora biti jasno razvidno, da se nanaša na prevoz blaga iz računa;

• Kadar kupec ali kdo drug v njegovem imenu odpelje blago:

Pisno izjava o prevozu blaga v drugo državo članico, ki jo podpiše prevzemnik blaga in mora vsebovati naslednje:

- ime in naslov dobavitelja;

- številka in datum računa za dobavljeno blago;

- ime, naslov in identifikacijska številka za DDV kupca;

- prevozno sredstvo, s katerim bo blago odpeljano, s številko prometnega dovoljenja;

- namembni kraj v drugi državi članici; in

- navedba, da je kupec pripravljen slovenskemu davčnemu organu posredovati kakršne koli informacije glede namembnega kraja tega blaga.


3. Znotraj – Skupnostni promet blaga – obveznosti poročanja

Rekapitulacijsko poročilo• Poročanje dobav blaga v drugo državo članico;

• Poročanje je kvartalno;

• Obvezno elektronsko poročanje od 1.1.2009.

DDV-O obrazec:• Poročanje je mesečno oz. Kvartalno;

• Od 1.1.2009 obvezno elektronsko poročanje.

DDV-O obrazec in rekapitulacijsko poročilo - kontrole

• Vrednost znotraj skupnostnih dobav blaga poročana v DDV-O oz. rekapitulacijskem poročilu dobavitelja, mora ustrezati vrednosti poročanih pridobitev blaga s strani prejemnika – navzkrižne kontrole davčnih uprav.


3. Znotraj – Skupnostni promet blaga – obveznosti poročanja

! Spremembe smernice o DDV – sprejete 16. decembra 2008:

• Mesečno poročanje DDV-O in RP-O; • DČ lahko dovolijo kvartalno poročanje za družbe, katerih prihodek iz

naslova intrakomunitarnih dobav ne presega 50.000 EUR (100.000 od 31.12.2011) v tekočem trimesečju.

• Spremembe DDV Direktive mora biti v slovensko zakonodajo vključena do konca leta 2009.


4. Intrastat

• Statistika blagovne menjave med državami članicami Evropske unije.

• Poročila se oddajajo za PREJEME oziroma ODPREMO blaga.

• Vključevanje v sistem poročanja na podlagi doseganja statističnega praga za posamezni tok blaga.

• Podjetja-poročevalske enote morajo mesečno poročati o svoji blagovni menjavi znotraj Skupnosti.

• Primerjava poročanja z vrednostmi poročanih za DDV namene.


5. Uvoz in izvoz blaga

Uvoz blaga:

Kraj uvoza blaga:

• kraj uvoza blaga je država članica, na ozemlju katere je bilo blago vneseno v Skupnost;

• v primeru določenih carinskih postopkov je kraj uvoza blaga na ozemlju; države članice, kjer se ti postopki končajo.

Obračun DDV:

• pri sprostitvi v prost promet CURS obračuna DDV kot uvozno dajatev.

Odbitek DDV – prejem carinskega dokumenta potrjenega s strani carinskega organa.

Uvoz blaga obdavčljivi dogodek ter obveznost obračuna DDV, ko je blago uvoženo

blago


5. Uvoz in izvoz blaga

Izvoz blaga:

Oprostitev pri izvozu:• Dobava blaga, ki ga iz Slovenije ali druge države članice, v kraj izven

Skupnosti odpelje prodajalec oziroma nekdo za njegov račun.

• Dobava blaga, ki ga izven Skupnosti odpelje kupec, ki nima sedeža v Sloveniji, oziroma nekdo drug za njegov račun.

• Zahtevana so dokazila iz katerega je razvidno, da je blago zapustilo carinsko območje skupnosti – npr. carinski dokument.

blago


6. Obdavčljiv dogodek in obveznost obračuna DDV

• Obdavčljiv dogodek in s tem obveznost obračuna DDV nastane, ko so storitve opravljene ali blago dobavljeno.

• Če račun ni izdan, blago pa dobavljeno oz. storitve opravljene, se DDV obračuna najkasneje zadnji dan davčnega obdobja, v katerem je bilo blago dobavljeno.

• Če je plačilo izvršeno pred opravljeno dobavo, nastane obveznost obračuna na dan prejema plačila ter od prejetega zneska.

A (SLO) izda račun B (SLO) prejme računDobava blaga

7.1.2009 15.12.2008 9.1.2009Obračun DDV v decembru 08

14.12.2008 7.1.2009 14.12.2008 Obračun DDV v januarju 08

17.12.2008 15.12.2008 19.12.2008Obračun DDV v decembru 08


6. Obdavčljiv dogodek in obveznost obračuna DDV

Pri znotraj-skupnostnih dobavah blaga in pridobitvah blaga nastane obveznost obračuna DDV 15. dan v mesecu, ki sledi mesecu v katerem nastane obdavčljivi dogodek oziroma, ko je izdan račun, če je ta izdan pred 15. dnem v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem nastane obdavčljivi dogodek.

Obdavčljiv dogodek : ko so izpolnjeni pravni pogoji.

Obveznost obračuna DDV: ko ima davčni organ po zakonu pravico zahtevati davek, četudi je plačilo lahko odloženo.


7. Obdavčljiv – oproščen / neobdavčljiv promet

Kaj obdavčuje DDV?

Obdavčen

Obveznost obračuna DDV; promet blaga in storitev

Brez obveznosti za obračun

•Promet blaga ali storitev, ki je opravljen zunaj ozemlja Slovenije

•Katerega vrednost ne dosega praga registracije

Oproščen

•PRAVE OPROSTITTVE

•NEPRAVE OPROSTITVE

Obdavčljiv promet se deli na:


7. Oprostitve - neprave

Oprostitve obračuna DDV, ki ne omogočajo pravice do odbitka DDV.

Oproščene so praviloma transakcije:• Ki jih je zaradi njihove narave težko ali nemogoče obdavčiti z DDV;

• Katerih obdavčitev z DDV se zdi neprimerna zaradi socialnega vidika.

Vrste oprostitev:

- dejavnosti, ki so v javnem interesu (bolnišnična, zdravstvena, socialno varstvena, šolsko izobraževanje…);

- zavarovalne in pozavarovalne transakcije ;

- finančne transakcije;

- dobava kolekov in podobnih znamk;

- igre na srečo:

- dobava zlata Banki Slovenije.

Pomembna opredelitev storitev, ali se DDV upravičeno ne zaračunava.


7. Oprostitve - neprave

Kaj neprave oprostitve prinesejo v praksi:

• Odbitek DDV le v znesku, ki se nanaša na transakcije pri katerih se DDV lahko odbije;

• Če ni direktne zveze (t.i. “overhead”), se vstopni DDV odbija proporcionalno;

• Izračun odbitnega deleža:

Števec: skupni znesek letnega prometa, brez DDV, ki nanaša na transakcije, pri katerih je DDV odbiten;

Imenovalec: skupni znesek letnega prometa, brez DDV, ki se nanaša na transakcije pri katerih je DDV odbiten ter pri katerih DDV ni odbiten vključno z določenimi

subvencijami;

• Ločeno knjigovodstvo za vsako področje dejavnosti.



Nastanek in obseg pravice do odbitka:

Pravica do odbitka vstopnega DDV nastane, ko nastane obveznost obračuna DDV. Nabavljeno blago ali storitve povezane z obdavčenimi transakcijami.

DZ si sme odbiti vstopni DDV ne prej kot v davčnem obdobju, v katerem je prejel račune za njemu opravljen promet blaga in storitev oziroma carinske deklaracije za uvoženo blago.

Kaj pa, če je prejemnik blaga/storitev plačnik DDV in ni prejel računa? • DZ lahko uveljavlja pravico do odbitka vstopnega DDV do zadnjega davčnega

obdobja koledarskega leta po letu, v katerem je DZ pravico do vstopnega DDV pridobil.



Kasnejše spremembe in dopolnitve:

•Takojšnji popust izkazan na računu (finančni popust, količinski popust).

• Kasnejši popust (popust za hitro plačilo, popust zaradi doseženega prometa).

• Popravljanje napak.

Obveznost DDV se popravi v obdobju, ko je prejeto pisno potrdilo o zmanjšanju odbitka vstopnega DDV.

Dobropis: (pisna potrditev, da se je prejeti znesek dobropisa upošteval v davčnih evidencah).

Dobropis mora vsebovati vse predpisane sestavine, referenca na izdan račun.



Omejitev pravice do odbitka DDV:

DZ si DDV ne sme odbiti od:• jaht in čolnov, namenjenih za šport in razvedrilo; • zasebnih zrakoplovov;• osebnih avtomobilov ter motornih koles; • goriv in maziv ter nadomestnih delov ter storitev, tesno povezanih s tem,

razen:– od plovil oziroma od vozil, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti prevozov s taksiji,

dajanja v najem in zakup in za nadaljnjo prodajo, – vozil, ki se uporabljajo v avtošolah za izvajanje programa usposabljanja iz vožnje v

skladu z veljavnimi predpisi ter kombiniranih vozil za opravljanje dejavnosti javnega linijskega in posebnega linijskega prevoza in osebnih specialnih vozil, prilagojenih izključno za prevoz pokojnikov;

• stroškov za reprezentanco;• pri čemer se kot stroški za reprezentanco štejejo zgolj stroški za pogostitev in

zabavo ob poslovnih ali družabnih stikih, • stroškov za prehrano (vključno s pijačo) ter • stroškov za nastanitev.



Popravek obračunanega DDV:

pri preklicu naročila, vračilu ali znižanju cene, ko naročnik popravi odbitek vstopnega DDV in o tem pisno obvesti dobavitelja.

Kaj, če je nad dolžnikom izveden:

• stečajni postopek;

• postopek prisilne likvidacije;

• izbris dolžnika iz sodnega registra.

Kdaj pravica popravka obračunanega DDV zastara?



Popravek odbitka DDV:

Popravek odbitka DDV je potrebno opraviti, če se po opravljenem obračunu spremenijo dejavniki, ki so bili uporabljeni pri določitvi zneska za odbitek npr. odpovedi nakupov, znižanja cen.

- popravek, ki zvišuje odbitek DDV;

- popravek, ki znižuje odbitek DDV.


9. Računi

ZDDV-1 – Izdani račun:

Obvezna izdaja:- za vsak promet blaga in opravljeno storitev;- za vsako prejeto predplačilo, ki ga prejme preden opravi dobavo blaga ali storitev - za vsako poznejšo spremembo podatkov na prvotnem računu.

Kot račun se šteje tudi vsak dokument oz. sporočilo, ki spreminja prvotni račun in se nanj nedvoumno nanaša.

IZDAJATELJI RAČUNA:• davčni zavezanec:

(82.,83. člen ZDDV-1).• mali davčni zavezanec:

(141. člen PZDDV); • prejemnik blaga oz. storitve (pisni dogovor):

(81(3). člen ZDDV-1, 136. člen PZDDV).


9. Računi

Prejeti račun - uveljavljanje pravice do odbitka vstopnega DDV:• Pravica do odbitka vstopnega DDV nastane v trenutku, ko nastane obveznost obračuna DDV.

• Pravica do odbitka vstopnega DDV se lahko uveljavlja v davčnem obdobju v katerem je prejel račun za opravljeno dobavo blaga/storitev, ki ga je uporabil za namene svojih obdavčenih transakcij.

Ali je za uveljavitev pravice do odbitka vstopnega davka potrebno imeti originalen račun?


9. Računi

Rok za izdajo:

ZDDV-1 in PZDDV ne predpisujeta v kolikšnem času je treba izdati račun, določata le kdaj nastane obveznost za obračun DDV in obveznost za izdajo računa.

Zavezanec mora sam poskrbeti, da račun izda v primernem času po dobavi blaga oziroma storitve, saj tudi v primeru, da računa ne izda nastane obveznost obračuna DDV.

Neizdaja računa – opredeljena kot hujši davčni prekršek.

Documents

Davek na dodano vrednost