DDV in občine

DDV in občine

Nina Klobučarič & Aleksandra Heinzer

11.6.2012

www.pakta.net

Vsebina

• Splošno o obračunavanju DDV v občinah– ločevanje prometa na obdavčljiv in neobdavčljiv

– občina kot davčna zavezanka

• Izdajanje in prejemanje računov– kdaj izdati račun in kdaj obračunati DDV

– kdaj račun in kdaj zahtevek

– izdajanje in prejemanje računov pri skupnih projektih

• Spremembe 2012 in 2013

Vsebina

• Pravica do odbitka DDV - kako?– ločeno knjigovodstvo ali odbitni delež

– kdaj uporabimo "ključ"

– kasnejši odbitki (kdaj in kako)

• Nepremičnine:– služnostna pravica

– stavbna pravica

– najem/uporaba

– prodaja/nakup

– obratovalni stroški

• Uporaba obrnjene davčne obveznosti po 76. členu ZDDV-1:– nepremičnine, gradbena dejavnost in ravnanje z odpadki

– posebnosti pri javnih naročnikih

Pravna podlaga in viri

• Zakon o davku na dodano vrednost – ZDDV-1 (Uradni list RS, št. 13/2011, UBP 3, 18/11, 78/11, 38/12)

• Pravilnik o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost - PZDDV: (Uradni list RS, št. 141/06, 52/07, 120/07, 21/08, 123/08, 105/09, 27/10, 104/10 in 110/10, 82/11, 106/11, in 108/11)

• Pravilnik o vsebini, obliki, načinu in rokih za predložitev izpisa podatkov iz elektronsko vodenih poslovnih knjig in evidenc zavezanca za davek (Uradni list RS, št. 59/07, 126/07, (1/08 popr.), 107/09)

• Direktiva 2006/112/ES z dne 28.11.2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost – velja od 1.1.2007 (s spremembami in dopolnitvami)

• Izvedbena uredba Sveta (EU) o določitvi izvedbenih ukrepov za Direktivo 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (Uradni listu EU, L 77, z dne 23. 3. 2011, uporablja se od 1.7.2011 dalje)

• ECJ sodbe http://curia.europa.eu/jurisp/cgi-bin/form.pl?lang=sl• Navodila/pojasnila DURS

Splošno o obračunavanju DDV

Občina kot nezavezanka za DDV

1. če opravlja dejavnost kot organ oblasti (na primer po ZUP) in2. kadar njeno obravnavanje kot nezavezanke za DDV ne povzroči znatnega

izkrivljanja konkurence“znatno” izkrivljanje konkurence:• zakon ne pove, kaj to pomeni,• se pa te osebe ne glede na ta termin štejejo za davčne zavezance, če

opravljajo nekatere dejavnosti, določene v 13. členu Direktive o DDV: “ v vsakem primeru se osebe javnega prava štejejo za davčne zavezance v

zvezi z dejavnostmi iz Priloge 1, če obseg teh dejavnosti ni tako majhen, da bi bil zanemarljiv ”

Izkrivljanje konkurence

Preprečevanje izkrivljanja konkurence po direktivi o DDV, :• telekomunikacijske storitve;• dobava vode, plina, električne energije in pare;• prevoz blaga;• pristaniške in letališke storitve;• prevoz potnikov;• dobava novega blaga, izdelanega za prodajo;• transakcije kmetijskih intervencijskih agencij v zvezi s kmetijskimi proizvodi, ki se opravljajo v

skladu s predpisi o skupni ureditvi trga s temi proizvodi;• prirejanje sejmov in razstav komercialne narave;• skladiščenje;• dejavnosti komercialnih oglaševalcev;• dejavnosti potovalnih agencij;• vodenje prodajaln za zaposlene, zadružnih in industrijskih prehrambnih obratov in podobnih

ustanov;• dejavnosti radijskih in televizijskih ustanov, če slednje niso oproščene v okviru dejavnosti, ki so v

javnem interesu.• Sodba ES (C‑288/07): zaprta parkirišča• Sodba ES (C‑102/08): oddajanje nepremičnin v najem

Izdajanje računov s strani občine

• v vseh primerih obdavčljivega prometa (obdavčen, oproščen, obrnjena davčna obveznost).

• za upravne naloge se ne izdaja računov po ZDDV-1!• stranke imajo pravico pregledovati dokumente zadeve in na svoje stroške

prepisati ali preslikati potrebne dokumente v fizični ali elektronski obliki (prvi odstavek 82. člena ZUP).

– cenik fotokopiranja po Pravilniku o stroških za fotokopiranje uradnih aktov ali listin pri upravnem organu.

– fotokopiranje po ZUP po mnenju DURS ni predmet DDV, zato na računu ni treba navajati klavzule (DDV ni obračunan po 94. členu ZDDV-1) in se takšnih računov ne evidentira v DDV evidence.

Računi

• poimenovanje • podpis in žig?• rok za izdajo računa?• navajanje klavzul na računih:

• oproščen promet,• obrnjena davčna obveznost in • posebne ureditve (potovalne agencije, rabljeno blago)

• oblika računa • je izdajatelj računa vedno tudi dobavitelj?• prejeti računi – podlaga za odbitek DDV

Računi

• posebnosti:– podatki za gradbene storitve, najem, stroške obratovanja…

– račun za predplačilo

• kdaj je treba navajati ID št. za DDV:– račun izdan po 76. a členu ZDDV-1;

– pridobitve blaga in storitev v Sloveniji, od katerih obračunava DDV prejemnik

• sodna praksa - VS18147 z dne 30.5.2006 in U 2549/2005 z dne 12.2.2007 – sklicevanje na sodbo C-454/98

• Zahtevki, zahtevki…: preveriti, ali gre res za dotacijo??

Primer

Občina ustanovi javni zavod z namenom, da opravlja izvirne naloge občine po Zakonu o spodbujanju razvoja turizma :

•javni zavod se ne šteje za davčnega zavezanca za namene DDV, če:– opravlja upravne naloge, ki so opredeljene z zakonom (izvajanje postopkov javnih razpisov s področja spodbujanja razvoja

turizma in vrednotenje njihovih učinkov, mednarodno sodelovanje na področju turizma, spremljanje stanja in vrednotenje pomena turizma v narodnem gospodarstvu, vrednotenje učinkov strategije in turistične politike, vrednotenje in spodbujanje dviga kakovosti turistične ponudbe) in

– te naloge opravlja na podlagi javnega pooblastila, ki ga z odločbo podeli minister, pristojen za turizem.

•za financiranje tega dela upravnih nalog s strani občine se ne izstavi račun, pač pa zahtevek, ker ne gre za dobavo blaga in storitev•za ostale storitve, ki jih opravi za občino (za uporabnike tekaških prog in sprehajalnih poti, prireditve oziroma promocijo) ali za končne uporabnike (šolanje vodnikov, sprehajalne karte) je treba obračunati DDV.

Prejemanje računov pri skupnih projektih

Posrednik lahko deluje: •v svojem imenu: vhodni računi se glasijo nanj, izdani računi se obravnavajo glede na naravo dobave•v tujem imenu: vhodni računi se glasijo na končnega prejemnika, zneski ne gredo v davčno osnovo (c. točka šestega odstavka 36. člena ZDDV-1)

Primer skupnega projekta:

Ministrstvo in občina sta solastnika zemljišča, na katerem se rekonstruira objekt. Oba izračunavata odbitni delež. Dogovorita se, da bo račune za gradbena dela prejemala občina. Gradbenik izda račun za gradbena dela:•opredeliti, ali so dela naročena za obdavčljivo dejavnost (vsaj tisti del, ki se bo zaračunal naprej Ministrstvu, da)•obračunati in plačati DDV,•občina lahko odbija ta DDV le v višini svojega odbitnega deleža!•problem: kdo bo plačal razliko?

Prejemanje računov pri skupnih projektih

Dobavitelj:

Račun: 100 +DDV in 100 brez DDV

Občina: samoobdavčitev: 20, odbitek le 10

če bi imela 100% odbitni delež, bi ministrstvu zaračunala davčno osnovo 100, zdaj pa ji je dodatno nastalo 10 enot stroškov…..torej zaračuna 110 davčne osnove???

Nekaj tipičnih primerov – stopnja DDV

• oddajanje grobov v najem je obdavčena dejavnost, pri kateri se obračuna 20% DDV (navodilo DURS, št. 4230-10/2008-4, 4. 4. 2008),

• izposojanje mrliških vežic je obdavčena dejavnost, pri kateri se obračuna 8,5% DDV (58. člen PZDDV - med storitve pokopa in upepelitve v skladu s 15. točko Priloge I k ZDDV-1 med drugim uvršča tudi izposojanje opremljenih prostorov in mrliških vež),

• odvoz smeti, pluženje, dobava vode = 8,5% DDV,

• sečnja drevja, polaganje travne ruše = 20% DDV,

• čiščenje cest, pometanje in pranje ulic, pluženje snega, posipanje s soljo in peskom = 8,5% DDV (vendar PAZI!, le če gre za javne površine)

NAKNADNE SPREMEMBE

Kdaj se pojavijo naknadne spremembe?

1. Po drugem odstavku 39. člena ZDDV-1:– preklic naročila,– vračilo blaga,– znižanje cene po opravljeni dobavi (naknadno priznani popusti, kot so npr.

superrabati in popusti zaradi slabše kakovosti blaga, vendar PAZI pogoj: če so bili dogovorjeni neposredno med dobaviteljem in prejemnikom)

2. Po tretjem, četrtem in petem odstavku 39. člena ZDDV-1:– zaradi insolventnosti kupca,– zaradi izbrisa kupca iz registra

3. Popravki zaradi napak

Vsaka naknadna sprememba ni napaka!

Obvezna evidenca o naknadnih spremembah

Četrti odstavek 154. člena PZDDV: DZ mora v svojem knjigovodstvu zagotoviti:•podatke o popravku zneska obračunanega in zneska odbitka DDV zaradi spremembe davčne osnove;•podatke o popravku zneska obračunanega in odbitka DDV zaradi napak;•podatke o nastalih razlikah med odbitkom DDV na podlagi začasnega odbitnega deleža in odbitkom DDV, ki bi se smel odbiti glede na dejanski odbitni delež;•podatke o znesku odbitka DDV, ki ga davčni zavezanec ni odbil v davčnem obdobju, ko je prejel račun oziroma carinsko deklaracijo, ampak ga uveljavlja naknadno v skladu z drugim odstavkom 67. člena ZDDV-1;•podatke o popravku odbitka DDV pri osnovnih sredstvih.

Spremembe po drugem odstavku 39. člena ZDDV-1

Če je kupec davčni zavezanec:

•dobavitelj pisno obvesti kupca o znesku DDV, za katerega kupec nima pravice do odbitka (v praksi je to dobropis, obvestilo o odobrenem cassascontu, rabatu itd) in

•popravi davčno osnovo v DDV evidencah

Če kupec ni davčni zavezanec, naj podpiše, da:

•je blago vrnil ali preklical naročilo storitve in

•da mu je bila kupnina ali del kupnine vrnjena oziroma plačilo odpuščeno

Obračunani DDV se lahko popravi - zniža že v obdobju, ko se pisno obvesti kupca (priporočam priporočeno pošiljko).

Vsebina dobropisov

• kot račun šteje tudi vsak dokument oziroma sporočilo, ki spreminja prvotni račun in se nanj nedvoumno nanaša (četrti odstavek 82. člena ZDDV-1)

• navodili DURS št. 4230-16/2007, z dne 21. 2. 2007 in št. 4230-378/2007, z dne 11. 6. 2008:

– sklicevanje na prvotne številke računov,

– podatek o novi davčni osnovi, od katere se obračuna DDV,

– znesek DDV,

– klavzula o morebitni oprostitvi oziroma obrnjeni davčni obveznosti

• Svetujem še: – navedbo razloga za spremembo davčne osnove oziroma obračunanega DDV

(pogodba, zapisnik, reklamacija, napaka,..)– obvestilo o znesku DDV, za katerega kupec nima pravice do odbitka (na primer:

„obveščamo vas, da nimate pravice do odbitka DDV, ki je izkazan na tem dobropisu“

– dokazilo, da ste takšno obvestilo kupcu res poslali

Primer:

SLO DZ A 15.1.2012 izda račun SLO DZ B za opravljeno gradbeno storitev v poslovnem prostoru po 76. a členu ZDDV-1 v vrednosti 1.000,00 EUR. Storitev je opravljena v januarju, naročnik račun prejme 2.2.2012. V mesecu marcu 2012 naročnik zaradi slabše kakovosti storitve zahteva popust v vrednosti 10%.

A.VIDIK IZVAJALCA:

Izdaja računa:

IR (januar): 8 = 1.000,00

Evidentiranje v PD - O za januar 2012:

Evidentiranje v DDV-O za januar 2012:

A. Podatki o dobavah blaga in storitev za tekoče obdobje:Zap.št.

(A1)Identifikacijska številka

prejemnika(A2)

Skupna vrednost dobav blaga in storitev

(A3)1. SI-------- 1.000,00

dobave blaga in storitev v Sloveniji, od katerih obračuna DDV prejemnik 11a 1.000,00

Primer :

Izdaja dobropisa:

IR (marec): 8 = - 100,00

Evidentiranje v PD - O za marec 2012:

Evidentiranje v DDV-O za marec 2012:

B. Popravki podatkov za pretekla obdobja:Obdobje leto/me

sec(B1)

Identifikacijska številka prejemnika

(B2)

Nova skupna vrednost dobav blaga in storitev

(B3)

2012/1 SI-------- 900,00 EUR

dobave blaga in storitev v Sloveniji, od katerih obračuna DDV prejemnik 11a - 100,00

Primer:

B. VIDIK NAROČNIKA:

Opravljena storitev – prejem računa

PR (januar) : 9 = 1.000,00, 18 = 200,00

IR (januar): 20 = 200,00


nabave blaga in storitev v Sloveniji, od katerih obračuna DDV prejemnik 31a 1.000,00na podlagi samoobdavčitve kot prejemnik blaga in storitev po stopnji 20 %

25 200,00

odbitek DDV 20%: 41 200,00

Primer:

B. VIDIK NAROČNIKA:

Dogovor o popustu

PR (marec) : 9 = - 100,00, 18 = - 20,00

IR (marec): 20 = - 20,00

Evidentiranje v DDV-O za marec 2012:

nabave blaga in storitev v Sloveniji, od katerih obračuna DDV prejemnik 31a - 100,00na podlagi samoobdavčitve kot prejemnik blaga in storitev po stopnji 20 %

25 - 20,00

odbitek DDV 20%: 41 -20,00

Popravki obračunanega DDV zaradi insolventnosti kupca

Dobavitelj ima v primeru neplačila s strani kupca dve možnosti:

1.obračunani DDV popravi po končanih postopkih, če terjatev ni bila poplačana in:

•razpolaga s pravnomočnim sklepom sodišča o zaključenem stečajnem postopku ali

•razpolaga s pravnomočnim sklepom sodišča o uspešno zaključenem postopku prisilne poravnave ali

•razpolaga s pravnomočnim sklepom sodišča o ustavitvi izvršilnega postopka oziroma z drugo listino, iz katere je razvidno, da v zaključenem izvršilnem postopku ni bil poplačan oziroma ni bil poplačan v celoti

•je bil dolžnik izbrisan iz sodnega registra, oziroma drugih ustreznih registrov ali predpisanih evidenc

Pazi!! Pri naknadnem prejemu plačila ali delnega plačila se ponovno obračuna DDV!

Popravki obračunanega DDV zaradi insolventnosti kupca

2. obračunani DDV popravi že ob prijavi svojih terjatev ob začetku postopkov prisilne poravnave oziroma stečajnega postopka, če:

•je izdan je sklep o začetku postopka insolventnosti (glej objave v Ajpes)

•je svoje terjatve pravočasno prijavil (v postopku prisilne poravnave v enem mesecu od objave, v stečaju v treh mesecih od objave – razen posebnih primerov)

•je terjatev priznana (priznati jo mora upravitelj, ne sme je prerekati nihče od drugih upnikov, izdan mora biti sklep sodišča o preizkusu terjatev, čakati je treba pravnomočnost)

PAZI!! Velja le za sklepe o začetku postopkov, ki so bili izdani po 1. januarju 2011.

Primer:

SLO DZ A (dobavitelj) je v stečajni postopek, ki se je pričel 20.3.2011, prijavil svojo terjatev, in sicer v znesku 1.200,00 EUR (1.000,00+20% DDV), ki je bila v celoti priznana. V obračunu za mesec oktober je popravil obračunani DDV.

IR (oktober): 7 = - 1.000,00 in 14 = - 200,00

Evidentiranje v DDV-O za oktober 2011:

Ob zaključku stečajnega postopka (januar 2012) je bila terjatev poplačana v višini 10%.

IR (januar): 7 = 100,00 in 14 = 20,00


dobave blaga in storitev 11 -1.000,00Obračunani DDV po stopnji 20%: 21 - 200,00

Dobave blaga in storitev 11 100,00Obračunani DDV po stopnji 20% 21 20,00

Popravljanje napak

Primeri napak pri dobavitelju:•dobava je bila opravljena, DDV pa ni bil obračunan•DDV je bil obračunan, dobava pa ni bila opravljena•dobava je bila opravljena, DDV je bil obračunan po napačni stopnji•dobava je bila opravljena, DDV ni obračunal plačnik DDV, ampak dobavitelj (76. a člen ZDDV-1)

Primeri napak pri kupcu:•odbitek DDV je bil uveljavljen, pa ne bi smel biti, oziroma je bil v previsokem znesku (neupoštevanje odbitnega deleža, dobava sploh ni bila opravljena, odbitek je bil opravljen prekmalu)•DDV ni bil obračunan, čeprav je bil kupec plačnik (76. a člen ZDDV-1)

Sveže na področju DDV

• v letu 2012 obrazci/vloge v elektronski obliki (na primer od 1. julija 2012 dalje se izjavo po 45. členu ZDDV-1 odda preko e-davkov)

• zadnja sprememba ZDDV-1 (ZDDV-1F, Ur.l. 38/2012) – odpravljen je 66. a člen – popravi se v majskem DDV-O obrazcu

• predlog sprememb ZDDV-1 (veljati naj bi začel 1.1.2013):

– nova pravila glede kraja obdavčitve pri določenih storitvah

– uskladitev nastanka obdavčljivega dogodka med dobaviteljem in naročnikom pri intrakomunitarni dobavi blaga

– nova pravila v zvezi z izdajanjem in hrambo računov

Odbijanje DDV pri občinah

Odbijanje DDV

• načelo nevtralnosti

• pogoji za odbitek:• pravica do odbitka nastane v trenutku, ko nastane obveznost obračuna DDV• pravica do odbitka DDV, ki ga je DZ dolžan plačati oziroma ga je plačal• blago in storitve se uporabi za namene opravljanja obdavčenih transakcij ali

transakcij, ki prinašajo pravico do odbitka DDV (prava oprostitev)• odbijanje DDV v davčnem obdobju, v katerem je DZ prejel račune oziroma

carinske deklaracije ali račun za predplačilo – izjema?• uveljavljanje odbitka DDV pri računih, ki niso bili plačani v roku – UKINJENO• druge omejitve pravice do odbitka

Odbijanje DDV

• omejitve pravice do odbitka DDV• jaht in čolnov, namenjenih za šport in razvedrilo, goriv in maziv ter nadomestnih

delov ter storitev, tesno povezanih s tem, razen od plovil, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti prevoza potnikov in blaga, dajanje v najem in zakup ter za nadaljnjo prodajo

• zrakoplovov, goriv in maziv ter nadomestnih delov ter storitev, tesno povezanih s tem, razen od zrakoplovov, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti prevoza potnikov in blaga, dajanje v najem in zakup ter za nadaljnjo prodajo

• osebnih avtomobilov ter motornih koles, goriv in maziv ter nadomestnih delov ter storitev tesno povezanih s tem, razen od vozil, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti prevoza potnikov in blaga, dajanje v najem in zakup ter za nadaljnjo prodajo, vozil, ki se uporabljajo v avtošolah za izvajanje programa usposabljanja iz vožnje v skladu z veljavnimi predpisi, kombiniranih vozil za opravljanje dejavnosti javnega linijskega in posebnega linijskega prevoza ter osebnih specialnih vozil, prilagojenih izključno za prevoz pokojnikov

Odbijanje DDV

• omejitve pravice do odbitka DDV• stroškov reprezentance (pri čemer se kot stroški reprezentance štejejo zgolj

stroški pogostitve in zabave ob poslovnih in družabnih stikih)• stroškov prehrane (vključno s pijačo) in stroškov nastanitve, razen stroškov, ki so

davčnemu zavezancu nastali pri teh dobavah v okviru opravljanja njegove dejavnosti

Odbijanje DDV

• osebni avtomobili• so motorna vozila pod tarifno oznako KN 8703, konstruirana predvsem za prevoz

ljudi, vključno z motornimi vozili za kombiniran prevoz ljudi in blaga (npr. tip »karavan«, »kombi« itd.), dirkalni avtomobili in vozila, ki jih proizvajalci homologirajo kot tovorna vozila, se pa uvrščajo pod tarifno oznako KN 8703 (van, pick-up)

• če ima DZ, ki ima pravico do odbitka DDV za prevozna sredstva, ima pravico do odbitka DDV tudi od nabave goriv in maziv ter nadomestnih delov in storitev, tesno povezanih s tem

• pojasnilo DURS, št. 4230-153851/2012-3, 19. 4. 2012 • pojasnilo DURS, št. 4234-140/2012-2, 3. 2. 2012• pojasnilo DURS, št. 4234-2031/2011-1 z dne 11. 11. 2011

Odbijanje DDV

• nepremičnine• DZ, ki nepremičnino, ki je del poslovnih sredstev DZ, uporablja za opravljanje

njegove dejavnosti in tudi za njegove zasebne namene ali za zasebne namene njegovih zaposlenih ali za druge namene, kot za namene opravljanja njegove dejavnosti, ima pravico da od DDV, ki ga je dolžan plačati za izdatke v zvezi s to nepremičnino, odbije DDV samo za del nepremičnine, ki se uporablja za opravljanje njegove dejavnosti

• če se delež uporabe nepremičnine pozneje spremeni, se popravek odbitka opravi skladno z 68., 69. in 70 členom ZDDV-1

Odbijanje DDV

• posebnosti v zvezi z odbitkom DDV• kasnejše priznavanje odbitka DDV• odbitek DDV od nabav opravljenih pred identifikacijo za DDV• odbitek DDV pri računu, na katerem je izkazan DDV od osebe, ki ga po tem

zakonu ne sme izkazati, ne glede na to, ali nepooblaščena oseba ta DDV plača• odbitek DDV pri računu, na katerem je izkazan višji znesek DDV, kot bi moral

bitipo zakonu, ne glede na to, da je bil DDV plačan

Odbijanje DDV

• opravljanje obdavčljive in neobdavčljive dejavnosti• odbitek DDV le od prejetih računov, ki se nanašajo na opravljanje obdavčene

dejavnosti• ločiti je treba prejete račune glede na dejavnost• računov, ki se nanašajo na neobdavčljivo dejavnost, se ne evidentira v DDV

evidence in ne poroča v DDV-O obrazec• odbijanje DDV glede na uporabo ključa, določenega v internih aktih

• opravljanje obdavčene in oproščene dejavnosti• odbijanje DDV na podlagi dejanskih podatkov (ločeno knjigovodstvo)• en odbitni delež za celotno dejavnost• več odbitnih deležev po področjih dejavnosti

Odbijanje DDV po dejanskih podatkih

• razdeli se vstopni DDV na del, ki se sme odbiti in na del, ki se ne sme odbiti

• knjigovodstvo se vodi za vsako dejavnost posebej

• pomembna je verodostojnost knjigovodske listine: iz računa morata biti jasno razvidna narava in obseg storitve

• pri računih, ki se nanašajo na obdavčljivo/neobdavčljivo dejavnost (npr. elektrika, telefon, pisarniški material, vzdrževanje računalniškega programa, osnovna sredstva ipd), je treba znesek DDV od teh stroškov razmejiti na podlagi dejanskih podatkov oziroma t.i. ključev

Odbijanje DDV po dejanskih podatkih

• podlaga za določitev ključev so lahko:• prihodki po posamezni dejavnosti• kvadratura prostora• obseg uporabe določene storitve ali blaga• kateri koli drug kriterij

• davčni zavezanec naj zbere tak ključ, ki bi ga lahko v primeru inšpekcijskega pregleda najlažje zagovarjal

Odbitni delež

znesek letnega prometa, ki se nanaša na promet, pri katerem je pravica do odbitka DDV, brez DDV

odbitni delež = ------------------------------------------------------------------------znesek iz števca + znesek letnega prometa, pri

katerem ni pravice do odbitka DDV + subvencije + dotacije – cenovne subvencije

• odbitni delež pove, koliko DDV si DZ lahko odbije

• določi se v letnem odstotku in se zaokroži navzgor

Odbitni delež

• v imenovalec ulomka za izračun odbitnega deleža se vključijo tudi prave subvencije in dotacije (prejemki iz proračuna)

• če DZ opravlja le obdavčene transakcije in prejme prave subvencije, ne izračunava odbitnega deleža - če pa se prejete subvencije nanašajo na opravljanje neobdavčljive dejavnosti, potem mora DZ ugotavljati odbitek DDV, ki se nanaša na obdavčeno dejavnost na podlagi ključa, ki ga določi v svojih aktih

• če DZ opravlja obdavčene in oproščene transakcije ter izračunava odbitni delež, v imenovalec odbitnega deleža vključi le prave subvencije, ne pa tudi »neprave« subvencije, ki pomenijo plačilo za opravljeno dobavo blaga ali storitve

• če subvencija pomeni plačilo za opravljeno dobavo blaga oziroma storitev, se obravnava v skladu z določbami ZDDV-1 kot obdavčen ali oproščen promet

Odbitni delež

• v izračun se ne vštevajo zneski prometa, ki se nanašajo na:– dobave osnovnih sredstev, ki jih je DZ uporabljal za svojo dejavnost– priložnostne transakcije z nepremičninami (t.i. »priložnostnih transakcij« PZDDV

podrobneje ne opredeljuje!)– priložnostne finančne transakcije (takšen promet je opravljen priložnostno, če

finančne transakcije ne predstavljajo dejavnosti davčnega zavezanca, ne vštevajo se tudi donosi iz naložb - na primer dividende, obresti, kapitalski dobički, zneski depozitov in drugih naložb, ki niso predmet DDV)

Odbitni delež

• začasni in končni odbitni delež• začasni odbitni delež za tekoče leto se začasno določi na podlagi podatkov

o transakcijah v preteklem letu (če v preteklem letu ni bilo takih transakcij ali če so bile transakcije v znesku neznatne, odbitni delež začasno določi davčni organ na podlagi napovedi davčnega zavezanca o predvidenih transakcijah)

• odbitki, opravljeni na podlagi takega začasnega deleža, se morajo popraviti, ko se v naslednjem letu ugotovi oziroma določi končni odbitni delež za preteklo leto

• v januarju tekočega leta lahko DZ uporabi še začasni odbitni delež preteklega leta, obvezno pa s februarjem uporabi končni odbitni delež preteklega leta

• morebitne razlike med začasnim in končnim odbitnim deležem se popravijo v davčnem obračunu za februar tekočega leta

Več odbitnih deležev

• določi se znesek DDV, ki se ga sme odbiti, z uporabo več odbitnih deležev, ločeno za vsako področje svoje dejavnosti

• delež odbitka za vsako področje dejavnosti posebej – vodenje ločenega knjigovodstva in priglasitev izbranega načina določanja odbitka DURS

• področje dejavnosti v tem primeru pomeni katero koli raven dejavnosti zavezanca po standardni klasifikaciji dejavnosti ali organizacijsko enoto zavezanca (kot npr. dislociran obrat, poslovna enota ipd).

Odbijanje DDV pri investicijah

• pogoji za odbijanje DDV pri občinah:– občina mora biti identificirana za namene DDV– odbijanje DDV glede na vrsto dejavnosti (obdavčena, oproščena, neobdavčljiva

dejavnost)– odbijanje DDV glede na odbitni delež, ločeno knjigovodstvo– izpolnjeni tudi ostali pogoji iz ZDDV-1

Odbijanje DDV pri investicijah

• DDV pri investicijah, ki so sofinancirane iz sredstev kohezijske politike:– uvedena možnost uveljavljanja DDV kot upravičenega stroška– potrdilo, iz katerega je razvidno, da v delu, ki se nanaša na izvajanje projektov

financiranih iz skladov EU, ni pravice do odbitka DDV – izda ga pristojni DU na podlagi vloge

– pomembno opredeliti namen oziroma predvideti nadaljnje transakcije z investicijo – opredeliti ali je DDV, zaračunan pri investiciji, odbitni ali ne (predstavlja strošek oziroma povečano nabavno vrednost investicije in je upravičen strošek v okviru sofinanciranja)

– običajno najprimernejše odbijanje DDV na podlagi dejanskih podatkov

Primeri

• uveljavljanje odbitka DDV pri izplačevalcu subvencije – občina izvajalcu javne službe pokriva razliko nepokrite najemnine: občina v opisanem primeru nima pravice do odbitka DDV

• odbitek DDV od zalog blaga in osnovnih sredstev pred razpolaganjem z identifikacijsko številko za DDV: Davčni zavezanec lahko odbije DDV od nabav blaga, ki ga ima na zalogi in osnovnih sredstev, ki jih je nabavil preden je razpolagal z identifikacijsko številko za DDV, če še ni potekel rok za uveljavljanje odbitka DDV – zadnji dan davčnega obdobja koledarskega leta, ki sledi letu, v katerem je nastala pravica do odbitka.

Popravek odbitka DDV

Kdaj je treba odbitek DDV popraviti?•če je odbitek višji ali nižji od odbitka, do katerega je bil davčni zavezanec upravičen•če se po opravljenem nakupu spremenijo dejavniki, ki so bili uporabljeni pri določitvi zneska za odbitek, kot na primer odpovedi nakupov in znižanja cen

Kdaj odbitka DDV ni treba popraviti?•v primeru uradno dokazanega uničenja ali izgube ter •v primeru dajanja daril manjših vrednosti ali dajanja vzorcev

Popravek odbitka DDV pri osnovnih sredstvih

• odbitek DDV se razporedi na obdobje 5 let, razen za nepremičnine, ki so bile pridobljene kot osnovna sredstva, za katere se popravek razporedi na obdobje 20 let

• obdobje začne teči od dneva, ko se je ugotovil znesek odbitka• letni popravek znaša 1/5 oziroma 1/20 zneska DDV, ki je bil zaračunan na osnovna

sredstva (če gre za prodajo, se popravek naredi enkrat za celotno preostalo obdobje)• popravek odbitka DDV se ne izvrši, če znaša razlika do 10 EUR• popravek se izvede na podlagi sprememb v upravičenosti do odbitka v naslednjih

letih glede na upravičenost v letu, v katerem je bilo blago prvič uporabljeno• če naknadno vlaganje v osnovno sredstvo ali nepremičnino bistveno ne spremeni

časa uporabe osnovnega sredstva oziroma nepremičnine, se popravek odbitka DDV za to vlaganje opravi v obdobju popravka odbitka DDV za zadevno osnovno sredstvo oziroma nepremičnino

• če pa naknadno vlaganje v osnovno sredstvo ali nepremičnino bistveno spremeni čas uporabe ali predstavlja posebno celoto, kot npr. dograditev že obstoječe zgradbe, se za to vlaganje določi novo (posebno) obdobje popravka odbitka DDV

Popravek odbitka DDV pri osnovnih sredstvih

Kaj je osnovno sredstvo po ZDDV-1?•opredmetena osnovna sredstva•nepremičnine, ki se po SRS uvrščajo med osnovna sredstva in•nepremičnine, ki se po SRS ne uvrščajo med osnovna sredstva, vendar jih davčni zavezanec uporablja za opravljanje dejavnosti (naložbene nepremičnine)

Kaj pomeni „sprememba dejavnikov“?•sprememba pogojev, ki so bili odločilni za odbitek DDV na začetku uporabe osnovnega sredstva, naknadna sprememba teh pogojev pa privede do večjega ali manjšega odbitka DDV glede na začetno stanje•prehod iz oproščene v obdavčeno dejavnost in obratno•za spremembo pogojev se ne štejejo spremembe, nastale zaradi sprememb predpisov

Prodaja osnovnih sredstev:•ne vpliva na izračun odbitnega deleža•obdavčena prodaja – obdavčena dejavnost•oproščena dobava – oproščena dejavnost

Kako popravek odbitka pri OS izračunamo?

• posamezno leto obdobja popravka teče 12 mesecev od dneva, ko je DZ ugotovil znesek odbitka

• popravek odbitka DDV se ugotovi v davčnem obračunu za tisto davčno obdobje, v katerem je prišlo do spremembe pogojev, in sicer v znesku, ki je sorazmeren številu dni do konca tega dvanajstmesečnega obdobja popravka

Formula za izračun:

znesek DDV, ki je bil ob nabavi priznan (oziroma ki ni bil priznan) kot odbitek DDV

(5 let ali 20 let) x 365 dni

Subvencije

• subvencija je plačilo v denarju ali stvareh države kot pomoč podjetju, ne pa plačilo kupca ali naročnika za blago ali storitev, ki jo izdeluje (sodba sodišča ES C-30/59)

• prejete subvencije so lahko tudi prikrito plačilo za opravljeno dobavo blaga ali storitev• prejete subvencije je treba obravnavati predvsem z vsebinskega in ne le s

formalnega vidika

• subvencije povezane s ceno blaga (zneski, ki pomenijo plačilo ali del plačila za blago ali storitev, so izplačane dobavitelju blaga ali storitve in jih plača tretja stran, torej ne prejemnik blaga ali storitve)

• prave subvencije (nepovratna sredstva, ki ne pomenijo plačila za opravljeni promet blaga in storitev): dohodkovne subvencije in subvencije za spodbujanje dejavnosti (stimulacije)

• neprave subvencije (plačila za opravljeni promet blaga in storitev: psevdosubvencije)

Subvencije

• v davčno osnovo za DDV se vključijo le tiste subvencije, ki so neposredno povezane s ceno dobave blaga ali storitve (prvi odstavek 36. člena ZDDV-1)

• glede obračunavanja DDV od subvencij je treba slediti načelom sodišča ES

• subvencijo je treba vključiti v davčno osnovo le, če so izpolnjeni trije pogoji:– je plačilo (ali delno plačilo)– plačilo je opravljeno dobavitelju– plačilo je opravila tretja oseba

• nastanek obveznosti obračuna DDV: obdavčljivi dogodek in s tem obveznost obračuna DDV nastane, ko je blago dobavljeno ali so storitve opravljene

Subvencije in odbitni delež

• subvencije se vključijo v imenovalec odbitnega deleža, razen tistih, ki so neposredno povezane s ceno blaga ali storitev

• davčni zavezanec, ki opravlja le obdavčeno dejavnost in prejema plačila, ki ne predstavljajo plačila za opravljene dobave blaga oziroma storitev (kot npr. prave subvencije, dotacije), ne izračunava odbitnega deleža

• če davčni zavezanec opravlja obdavčene in oproščene transakcije in izračunava odbitni delež, v imenovalec odbitnega deleža vključi le prave subvencije, ne pa tudi »neprave« subvencije, ki pomenijo plačilo za opravljeno dobavo blaga ali storitve

• davčni zavezanec, ki opravlja deloma oproščeno deloma pa obdavčeno dejavnost in v zvezi z obdavčeno dejavnostjo prejema plačila, ki ne predstavljajo plačila za opravljen promet blaga oziroma storitev (kot npr. prave subvencije, dotacije), teh plačil ne vključi v izračun odbitnega deleža, če zagotovi podatke na način iz prve alineje prvega odstavka tega člena (ločeno knjigovodstvo)

Subvencije in mnenja DURS

• Izračun odbitnega deleža DDV v javnih zdravstvenih zavodih, Pojasnilo DURS, št. 4230-1463/2011, 16. 3. 2011

• Subvencije in odbitek DDV, Pojasnilo DURS, št. 4230-2317/2011, 10. 3. 2011

• Subvencije izplačane izvajalcem javnih služb za storitve varstva okolja in DDV, Pojasnilo DURS, št 4230-181/2009, 31. 12. 2009

• Obdavčitev subvencij z DDV, Pojasnilo DURS, št. 4230-145/2007-2, 12. 4. 2007

Nepremičnine in DDV

Dobava nepremičnin

Temeljna vprašanja:

•kakšna je narava storitve oziroma kaj je predmet dobave?

•kje je kraj obdavčitve?

•katero stopnjo DDV uporabiti?

Dobava nepremičnine (nove)

Objekt je nov, če je dobava opravljena, preden so objekti ali deli objektov prvič vseljeni oziroma uporabljeni, ali če je dobava opravljena, preden potečeta dve leti od začetka prve uporabe oziroma prve vselitve.

Stopnja:

•če gre za stanovanje, ki je del socialne politike, je stopnja 8,5%,

•če gre za stanovanje, ki ni del socialne politike ali ostale nove objekte, je stopnja 20%.

Dobava nepremičnine („stare“)

• če objekt ni nov, gre za oproščeno dobavo po 7. točki 44. člena ZDDV-1 (plača se DPN)

• opcija za obdavčitev (45. člen ZDDV-1) – skupna izjava, ki se jo pred dobavo (prenosom pravice do razpolaganja) predloži na DURS (pravočasnost!)

Kdo plača DDV

Dobava nepremičnine:

•če gre za novo nepremičnino – DDV v vsakem primeru plača dobavitelj (se ne uporabi 76. a člen ZDDV-1)

•če gre za staro nepremičnino in je podana izjava, DDV plača kupec po 76. a členu ZDDV-1.

Obračun in odbitek DDV

• obdavčljivi dogodek:– obdavčljiv dogodek in s tem obveznost obračuna DDV nastane, ko je blago

dobavljeno oziroma so storitve opravljene.– prejemniki dobav kot plačniki DDV morajo biti zelo pozorni, da bodo pravočasno

obračunavali DDV po sistemu samoobdavčitve (če račun še ni izdan, storitev pa je bila opravljena, je treba DDV obračunati najkasneje na zadnji dan davčnega obdobja)

• predplačila:– obveznost obračuna DDV nastane na dan izvršitve predplačila po predpisani

stopnji PAZI! Čeprav je 36. c člen PZDDV črtan, se je prenesel v 33. a člen ZDDV-1

• pravica do odbitka nastane, ko je storitev opravljena in ima DZ račun ali drug dokument (do roka oddaje DDV-O obrazca)

Oddajanje v najem

• najem/zakup nepremičnin (2. točka 44. člena ZDDV-1)

– dajanje nepremičnin v najem oziroma zakup (tudi podnajem) - najemniku oziroma zakupniku je dana pravica, da za dogovorjeno obdobje (za plačilo) neovirano zaseda točno določeno nepremičnino (ali del), kot da bi bil njen lastnik in iz te pravice izključi vsako drugo osebo

– najem nepremičnin je načeloma oproščen plačila DDV, razen v posebnih primerih in v primeru podpisa izjave

• uporaba nepremičnin– gre za uporabo oziroma koriščenje nepremičnine, pri čemer to predstavlja njen

postranski oziroma spremljajoči del (na primer: uporaba športnih objektov, rezervacija mize v restavraciji, postavitev prodajnega avtomata znotraj nepremičnine,…)

– uporaba nepremičnine je obdavčena glede na vsebino storitve (uporaba športnega objekta - 8,5)

Obdavčitev najema

• najem nepremičnin (razen nastanitev v hotelih, najem garaž in parkirišč, trajno instalirane

opreme in strojev, sefov) je oproščen plačila DDV (2. točka 44. člena ZDDV-1)

• izjema – od najemnine se lahko obračuna DDV, če:– je najemnik identificiran za namene DDV,– ima pravico do odbitka celotnega vstopnega DDV,– bo najemnik nepremičnino uporabljal za opravljanje obdavčene

dejavnosti,– sta najemodajalec in najemnik pred dobavo – izročitvijo nepremičnine v

najem podpisala izjavo po 45. členu ZDDV-1 o obračunavanju DDV,– sta izjavo pred izročitvijo v najem poslala vsak na svoj davčni organ

Stavbna pravica

• pravica imeti v lasti zgrajeno zgradbo nad ali pod tujo nepremičnino• opravljanje transakcij podelitve stavbne pravice predstavlja opravljanje

ekonomske dejavnosti in oseba javnega prava je v tem delu zavezanka za DDV

• podelitev stavbne pravice se po ZDDV-1 obravnava kot opravljanje storitev in ne kot dobava blaga, od katere se obračunava DDV po stopnji 20 %

• s prenehanjem stavbne pravice postane zgradba sestavina nepremičnine - lastnik nepremičnine mora imetniku stavbne pravice ob prenehanju plačati dogovorjeno nadomestilo, ki ne sme biti manjše od polovice povečanja tržne vrednosti

• nadomestilo za povečanje vrednosti nepremičnine z vsebinskega vidika po določbah ZDDV-1 predstavlja plačilo za dobavo objekta (mnenje DURS)

Služnostna pravica

• uporabljati tujo stvar ali izkoriščati pravico oziroma zahtevati od lastnika stvari, da opusti določena dejanja, ki bi jih drugače imel pravico opravljati na svoji stvari (služeča stvar)

• plačilo za ustanovitev služnosti (odškodnina) obravnavati kot obdavčljivo transakcijo – promet storitev, od katere se obračunava DDV po stopnji 20 %

Popravek odbitka DDV

• Kdaj mora davčni zavezanec opraviti popravek odbitka vstopnega DDV?– odbitek vstopnega DDV se opravi pri spremembi pogojev, torej pri prehodu iz

obdavčljive v oproščeno dejavnost

– odbitek vstopnega DDV se opravi, če se rabljeno nepremičnino proda brez obračunanega DDV

– odbitka vstopnega DDV se ne popravlja pri uradno dokazanem uničenju ali prodaji osnovnega sredstva

• obdobje popravka se pri nepremičninah razporedi na 20 let (vendar pazi, rok začne teči šele z začetkom uporabe nepremičnine, ki pa je mesec, v katerem je davčni zavezanec odbil ali ni odbil DDV!)

Prezaračunavanje obratovalnih stroškov

• prezaračunavanje obratovalnih stroškov in najemnine• odbitek DDV na podlagi razdelilnika upravljavca stavbe za storitve

obratovanja, vzdrževanja in upravljanja objektov: “Davčni zavezanec, ki razpolaga z razdelilnikom upravljavca in ta razdelilnik vsebuje podatke o posameznih dobavah (voda, elektrika, plin, odvoz smeti…), ki so jih opravili različni dobavitelji, ima pravico do odbitka DDV. Način evidentiranja zneskov v davčne evidence (skupni znesek ali ločeni zneski posameznih dobav vode, elektrike, plina, odvoza smeti…) ne vpliva na pravico zavezanca, da odbije DDV.”

Primer prezaračunavanja obratovalnih stroškov

Občina prezaračunava določen del obratovalnih stroškov drugi osebi javnega prava (brez najemnine):•gre za obdavčljiv promet,•upošteva se 16. člen ZDDV-1 (občina ravna enako kot dobavitelj),•upošteva se pravilna stopnja DDV (komunala, voda = 8,5%),•vhodni DDV je odbiten,•problem, kadar ima občina odbitni delež (dogovorite se za administrativno storitev v višini DDV – priporočam pisni dogovor, ker DDV ne gre v davčno osnovo)

Pogoste napake v praksi

• napačna obdavčitev pri transakcijah z nepremičninami• prepozno oddana izjava o obdavčiti• napačna opredelitev najema/uporabe nepremičnin• ni navedbe nepremičnine na računih, izjavah• ni popravka odbitka DDV pri spremembah pogojev

Primer 1

Občina neodplačno prenese zemljišče na državo:

•nezazidano stavbno zemljišče, od katerega je pri nakupu uveljavila DDV = DDV•nezazidano stavbno zemljišče, od katerega pri nakupu ni uveljavila DDV ≠ DDV•kmetijsko zemljišče ≠ DDV•objekt, od katerega je pri nakupu uveljavila DDV:

– = DDV, če ni preteklo več kot 2 leti od prve uporabe/vselitve,– ≠ DDV, če je preteklo več kot 2 leti od prve uporabe/vselitve (v tem primeru je popravek odbitka)

•objekt, od katerega pri nakupu ni uveljavila DDV ≠ DDV

Primer 2

Občina zgradi športno dvorano

Če želi občina odbijati DDV od te investicije, obstajata dve možnosti:•občina dvorano sama oddaja v uporabo ali•odda jo v obdavčen najem javnemu zavodu (na primer za šport)

Pazi!!•najem je oproščen plačila DDV, razen, če se podpiše izjava (pravico do odbitka mora imeti najemnik)•uporaba športnega objekta je obdavčena po 8,5% stopnji

Primer 3

• obdavčitev prenosa komunalne infrastrukture (komunalnih vodov in zemljišč) z investitorja na občino na podlagi urbanistične pogodbe z občino

• občina pri izgradnji stanovanjskega bloka ni uveljavljala odbitka DDV, nato je nova stanovanja prodala z DDV: občina lahko odbije DDV, ki ga ni odbijala ob izgradnji stanovanj v deležu glede na obdobje popravka DDV

Obrnjena davčna obveznost in 76a. člen ZDDV-1

76. a člen ZDDV-1

DDV mora plačati davčni zavezanec, identificiran za namene DDV v Sloveniji, kateremu se opravijo naslednje dobave:

– gradbena dela, vključno s popravili, čiščenjem, vzdrževanjem, rekonstrukcijo in rušenjem v zvezi z nepremičninami

– posredovanje osebja, vključenega v dejavnosti iz prejšnje točke– dobava nepremičnin iz 7. in 8. točke 44. člena tega zakona, če se je dobavitelj

odločil za obdavčenje v skladu s 45. členom ZDDV-1– dobava odpadkov, ostankov in rabljenega materiala ter storitev iz Priloge III a

ZDDV-1 (nova priloga)– prenos pravic do emisije toplogrednih plinov, kakor so opredeljene v zakonu, ki

ureja varstvo okolja (velja do 30.6.2015)

•pogoj, ki mora biti izpolnjen: velja le, če gre za promet med dvema davčnima zavezancema, ki sta identificirana za namene DDV v Sloveniji!

76. a člen ZDDV-1

• obveznost prenosa davčne obveznosti se ne uporablja v primerih, ko je plačnik teh dobav blaga in storitev:

– mali davčni zavezanec (davčni zavezanec brez ID številke), – mali davčni zavezanec, ki je identificiran za namene DDV zaradi pridobitev blaga

znotraj Skupnosti in zaradi prejema storitev od tujcev, – tuj davčni zavezanec, ki ni identificiran za namene DDV v Sloveniji,– NOVOST v PZDDV-1: davčni zavezanec, ki naroča blago ali storitve iz 76.a

člena ZDDV-1 preko upravnikov nepremičnin, ki deluje v njegovem imenu in za njegov račun,

– državni organ in organizacija, organ lokalne skupnosti ter druga oseba javnega prava, ki naroča blago in storitve iz 76.a člena ZDDV-1 v zvezi z dejavnostmi ali transakcijami, za katere se v skladu s petim odstavkom 5. člena ZDDV-1 ne štejejo za davčne zavezance

76. a člen ZDDV-1

• gradbene storitve:– 127.b člen PZDDV-1: med gradbena dela, vključno s popravili, čiščenjem, vzdrževanjem,

rekonstrukcijo in rušenjem v zvezi z nepremičninami iz a) točke 76.a člena ZDDV-1 se uvrščajo storitve pod šifro F/GRADBENIŠTVO standardne klasifikacije dejavnosti:

– gradnja stavb pod šifro SKD: F/41 (npr. gradnja stanovanjskih in nestanovanjskih stavb)

– gradnja inženirskih objektov pod šifro SKD: F/42 (npr. gradnja cest in železnic, mostov in predorov, gradnja objektov oskrbne infrastrukture, gradnja vodnih objektov, gradnja drugih objektov nizke gradnje)

– specializirana gradbena dela pod šifro SKD: F/43 (npr. pripravljalna dela na gradbišču, rušenje objektov, zemeljska pripravljalna dela, testno vrtanje in sondiranje, inštaliranje pri gradnjah, zaključna gradbena dela)

– postavitev montažnih stavb;

– dajanje gradbene mehanizacije z upravljavci v najem

• Med čiščenje kot gradbena dela spada le čiščenje novogradenj pred prevzemom iz šifre SKD F/43.390.

76. a člen ZDDV-1

• kaj niso gradbene storitve:– dajanje gradbene mehanizacije brez upravljalcev v najem,– proizvodnja montažnih hiš in gradbenih elementov,– montaža industrijske opreme (peči, turbin),– arhitekturne in inženirske dejavnosti,– svetovanja (na primer ugotavljanje kakovosti, odvetniške storitve)– nadzor nad gradnjo,– posredovanje pri prodaji blaga ali pri prodaji nepremičnine

76. a člen ZDDV-1

• Kaj naredim, če ne vem, v katero dejavnost se uvršča izvedena transakcija?– za razvrstitev dejavnosti se upošteva standardna klasifikacija dejavnosti (146.

člen ZDDV-1): http://www.stat.si/klasje/klasje.asp– pojasnilo DURS:“…davčnim zavezancem priporočamo, da v primeru dvoma ali

se določena storitev uvršča v šifro F/GRADBENIŠTVO, za pojasnilo zaprosijo Statistični urad Republike Slovenije, ki je pristojen za pojasnila in razlago v zvezi z uvrstitvijo dejavnosti v SKD. DURS ni pristojen za razvrščanje storitev v SKD, niti za razlago posameznih šifer SKD.”

• http://www.stat.si/kontakt.asp

76. a člen ZDDV-1

• odpadki:

Spremenjena je Priloga IIIa k DDV-O obrazcu:

(1) Dobava železnih in neželeznih kovinskih odpadkov, ostankov in rabljenega

materiala, vključno s polizdelki od predelave, izdelave ali taljenja železnih in

neželeznih kovin ter njihovih zlitin;

(2) dobava pol predelanih izdelkov iz železa in neželeznih kovin ter s tem povezane

storitve predelave.

76. a člen ZDDV-1

Kaj pazi izdajatelj?

• ali gre za storitve in blago iz 76. a člena ZDDV-1?• ali se prejemnik šteje za DZ in ima SLO ID št. za DDV• če je naročnik oseba javnega prava, vnaprej preveri z naročnikom

njegov status• na računu je treba navesti klavzulo: DDV ni obračunan v skladu s 76. a

členom ZDDV-1, ker bo prejemnik obračunal in plačal DDV• dobavo poroča v DDV-O: 11a (dobave blaga in storitev v Sloveniji, od

katerih obračunava DDV prejemnik)• dobavo poroča v poročilo po 76. a členu ZDDV-1• če dobava ni na podlagi 76.a člena ZDDV-1, ni poročila po 76. a členu

76. a člen ZDDV-1

izdajanje računov: • obvezni podatki po 82. členu ZDDV-1 (ID številka prejemnika)• ustrezna klavzula, da gre za dobavo, kjer se uporabi mehanizem obrnjene davčne

obveznosti po 76.a členu ZDDV-1• navedba nepremičnine, če gre za gradbene storitve• razvidna davčna osnova po posamezni davčni stopnji ter znesek DDV, ki se prevali

na kupca in ni vključen v skupni znesek obračunanega DDV – ta podatek je zgolj informativnega značaja, zato ga izdajatelj računa ne vključi v svoj davčni obračun

• enake podatke mora vsebovati tudi račun za predplačilo• na računu morajo biti ločeno izkazane dobave, od katerih izvajalec oziroma dobavitelj

sam obračuna DDV in dobave, od katerih se po 76.a členu ZDDV-1 davčno breme prenese na prejemnika, če so take dobave zaračunane na enem računu

• PAZI pojasnilo DURS – vedno je potrebno navesti znesek DDV, ki ga bo prejemnik računa obračunal in plačal na podlagi samoobdavčitve

76. a člen ZDDV-1

Kaj pazi prejemnik – občina?

• če se storitev nanaša na opravljanje obdavčljive in neobdavčljive dejavnosti, mora dobavitelju oziroma izvajalcu sporočiti, v katerem delu je določen kot plačnik DDV

• poroča nabavo v DDV-O: 31a (nabave blaga in storitev v Sloveniji, od katerih obračunava DDV prejemnik), 25 (obračunani DDV na podlagi samoobdavčitve kot prejemnik blaga in storitev), 41 (vstopni DDV)

• kdaj nastane obdavčljivi dogodek• ko je blago dobavljeno oziroma so storitve opravljene• prejemniki dobav kot plačniki DDV morajo biti zelo pozorni, da bodo pravočasno

obračunavali DDV po sistemu samoobdavčitve (če račun še ni izdan, storitev pa je bila opravljena, je treba DDV obračunati najkasneje na zadnji dan davčnega obdobja)

• predplačila: obveznost obračuna DDV nastane na dan izvršitve predplačila po predpisani stopnji

76. a člen ZDDV-1

Primer:

GJS na podlagi najemne pogodbe za komunalno infrastrukturo vodi investicijsko vzdrževanje in investicije v infrastrukturne objekte

• v imenu in za račun občine

• v svojem imenu

Kakšne so DDV implikacije?

Praktični del: pravilno evidentiranje različnih DDV transakcij v DDV evidence

Dobave blaga/storitev na ozemlju Slovenije

• SLO DZ A je dobavil blago/storitev SLO DZ B 15. januarja 2012. DZ A je račun izdal že 6. januarja 2012.

• Kdaj nastane obdavčljivi dogodek?• Kaj je davčna osnova (popust)?• Kakšna je davčna stopnja?• Kako evidentiram v DDV evidence?

– knjiga IR: 7, 14/15– obrazec DDV-O: 11, 21/22

• Kdaj se odda obrazec DDV-O?

Dobave gradbene storitve na ozemlju Slovenije

• SLO DZ A je dobavil gradbene storitve SLO DZ B 15. januarja 2012. DZ A je račun izdal že 6. januarja 2012.

• Kdaj nastane obdavčljivi dogodek?• Kaj je davčna osnova (popust)?• Kakšna je davčna stopnja?• Kako evidentiram v DDV evidence?

– knjiga IR: 8– obrazec DDV-O: 11a– poročilo o dobavah (76a. člen ZDDV-1)

• Kdaj se odda obrazec DDV-O in poročilo o dobavah?

Oproščena dobava na ozemlju Slovenije – neprava opr.

• SLO DZ A je izdal račun za najemnino za poslovni prostor SLO DZ B. Izjava o obdavčitvi ni bila podpisana. Najemnina se po pogodbi zaračunava trimesečno.

• Kdaj nastane obdavčljivi dogodek?• Kakšna je davčna stopnja?• Kako evidentiram v DDV evidence?

– knjiga IR: 9– obrazec DDV-O: 15

• Kdaj se odda obrazec DDV-O?

Oproščena dobava na ozemlju Slovenije – prava opr.

• SLO DZ A je izdal račun za dobavo blaga avstrijskemu veleposlaništvu.

• 2. možnosti: – neposredna oprostitev

• potrdilo za neposredno oprostitev• knjiga IR: 7• obrazec DDV-O: 11

– vračilo plačanega davka• knjiga IR: 7, 14/15• obrazec DDV-O: 11, 21/22

Nabave blaga/storitev na ozemlju Slovenije

• SLO DZ B je nabavil blago/storitev od SLO DZ A 15. januarja 2012. DZ A je račun izdal že 6. januarja 2012. SLO DZ B je račun prejel 8. januarja 2012.

• Kdaj nastane pravica do odbitka DDV?• Kako evidentiram v DDV evidence?

– knjiga PR: 8, 18/19 (17)– obrazec DDV-O: 31, 41/42

Nabava gradbenih storitev v Sloveniji

• SLO DZ B je naročil gradbene storitve pri SLO DZ A. Storitve so bile opravljene 30. januarja 2012. DZ A je račun izdal 6. februarja 2012. SLO DZ B je račun prejel 11. februarja 2012.

• Kdaj nastane obdavčljivi dogodek?• Kakšna je davčna stopnja?• Kdaj nastane pravica do odbitka DDV?• Kako evidentiram v DDV evidence?

– knjiga PR: 9, 18/19 (17)– knjiga IR: 20/21– obrazec DDV-O: 31a, 25/25a, 41/42

Pridobitev blaga iz druge države članice

• SLO DZ B je pridobil blago od DE DZ A dne 12.1.2012. DE DZ A je račun izdal 10.1.2012, SLO DZ B je račun prejel 20.1.2012.

• Kdaj nastane obdavčljivi dogodek?• Kdaj nastane pravica do odbitka DDV?• Kako evidentiram v DDV evidence?

– knjiga IR: 16/18– knjiga PR: 10, 17/18/19– obrazec DDV-O: 32, 23/24, 41/42

• Kdaj prejem blaga iz druge države članice ni predmet obdavčitve v SLO?

Prejem storitev iz druge države članice

• SLO DZ A je naročil svetovalno storitev od AT DZ. Storitev je bila opravljena dne 25.1.2012. Račun je bil izdan 29.1.2012, prejet pa 2.2.2012.

• Najprej odgovoriti na 2 temeljni vprašanji:1. kakšna je narava prejetih storitev

2. kje je kraj obdavčitve


– knjiga IR: 17/19– knjiga PR: 11, 17/18/19– obrazec DDV-O: 32a, 23a/24a, 41/42

• Kdaj prejem storitev iz druge države članice ni predmet obdavčitve v SLO?• Kaj če storitev opravi mali davčni zavezanec iz druge države članice?

Prejem storitev iz tretje države

• SLO DZ A je naročil svetovalno storitev od HR DZ. Storitev je bila opravljena dne 25.1.2012. Račun je bil izdan 29.1.2012, prejet pa 2.2.2012.

• Najprej odgovoriti na 2 temeljni vprašanji:1. kakšna je narava prejetih storitev

2. kje je kraj obdavčitve


– knjiga IR: 20/21– knjiga PR: 8, 17/18/19– obrazec DDV-O: 31, 25/25a, 41/42

• Kdaj prejem storitev iz tretje države ni predmet obdavčitve v SLO?• Kaj če storitev opravi mali davčni zavezanec iz tretje države?

Oproščena dobava na ozemlju Slovenije – neprava opr.

• SLO DZ A je izdal račun za najemnino za poslovni prostor SLO DZ B. Izjava o obdavčitvi ni bila podpisana. Najemnina se po pogodbi zaračunava trimesečno (jan- mar 2012). SLO DZ B je račun prejel 2.4.2012.

• Kakšna je davčna stopnja?• Kako evidentiram v DDV evidence?

– knjiga PR: 14– obrazec DDV-O: 33

Uvoz blaga

• SLO DZ A je uvozil blago 21.1.2012. Dobavitelj iz HR je račun izdal 19.1.2012. Ob uvozu je bil predložen tudi račun za prevoz blaga. SLO DZ je EUL prejel 25.1.2012.

• Kdaj nastane pravica do odbitka DDV?• Kako evidentiram v DDV evidence?

– knjiga PR: 8, 17/18/19– obrazec DDV-O: 31, 41/42

Predplačila za dobave blaga/storitev na ozemlju Slovenije

• SLO DZ A je prejel predplačilo 5.1.2012. Dobava je bila opravljena 2.2.2012.

• Kdaj nastane obdavčljivi dogodek?• Kakšna je davčna stopnja in davčna osnova?• Kako evidentiram v DDV evidence?

– knjiga IR: 7, 14/15– obrazec DDV-O: 11, 21/22

Predplačila za gradbene storitve na ozemlju Slovenije

• SLO DZ A je dal predplačilo 5.1.2012. Gradbena storitev je bila opravljena 2.2.2012.

• Kdaj nastane obdavčljivi dogodek?• Kakšna je davčna stopnja in davčna osnova?• Kako evidentiram v DDV evidence?

– knjiga PR: 9, 18/19 (17)– knjiga IR: 20/21– obrazec DDV-O: 31a, 25/25a, 41/42

Prodaja osnovnega sredstva

• SLO DZ A je prodal rabljeno osebno vozilo, pri nakupu katerega ni imel pravice do odbitka.

• Kakšna je davčna stopnja in davčna osnova?• Kako evidentiram v DDV evidence?

– knjiga IR: 9– obrazec DDV-O: 15

Nakup nepremičnine

• SLO DZ A je kupil poslovne prostore od SLO DZ B. Na računu je bil obračunan DDV/ni bil obračunan DDV.

• Kakšna je davčna stopnja?• Kako evidentiram nakup v DDV evidence, če je DDV?

– knjiga PR: 8, 12, 18/19 (17)– obrazec DDV-O: 31, 34, 41/42

• Kako evidentiram nakup v DDV evidence, če ni DDV?– knjiga PR: 14, 15– obrazec DDV-O: 33, 34

Dobava rabljenega vozila po posebni ureditvi

• SLO DZ A je kot preprodajalec prodal osebno vozilo SLO DZ B. Na računu DDV ni bil prikazan.

• Kako SLO DZ A evidentira prodajo v DDV evidence?– knjiga IR: 7, 14– obrazec DDV-O: 11, 21

• Kako SLO DZ B evidentira nakup v DDV evidence?– knjiga PR: /– obrazec DDV-O: /

Kaj se ne vpisuje v DDV-O obrazec

• zamudne obresti, odškodnine, pogodbene kazni

• prejeti računi od malih davčnih zavezancev

• računi, ki se nanašajo na neobdavčljivo dejavnost

• prejetih računov od tujcev, kjer je obračunan tuj DDV in kot prejemnik ne delam samoobdavčitve

• npr. nočitev v tujini, kotizacija za seminar v tujini, pogostitev v tujini, vstopnice za sejem v tujini,…

• račun od študentskega servisa – del, ki se nanaša na delo študenta

• prejeti računi od potovalnih agencij in preprodajalcev kjer je obračunan DDV na podlagi razlike v ceni

Hvala za vašo pozornost!

Predstavljeno gradivo je namenjeno interni uporabi zgolj kot pomoč pri razumevanju obravnavane problematike, zato je uporaba gradiva za druge namene dovoljena le ob predhodnem dovoljenju avtoric. V kolikor bi prišlo do drugačne razlage obravnavanih določb s strani davčnih ali drugih državnih organov, avtorici ne prevzemata nobenih odgovornosti v zvezi z vsebino gradiva.

Documents

DDV in občine