Decembrsko praznično vzdušje stopnjuje pričakovanje treh dobrih mož: sv.

Miklavža, Božička in dedka Mraza. Uredništvo Postojnskega prepiha je vsem

trem napisalo pismo z eno samo željo - da bi z naslovnice pozdravili bralce

Postojnskega prepiha. Želja je izpolnjena, zato vam skupaj z njimi voščimo lepe

božične praznike med vašimi najdražjimi, v letu 2016 pa zdravja, miru in sreče.

Uredništvo Postojnskega prepiha

D e c e M B e r 2 0 1 5 5 8 L E T N I K 9

Na naslovnici: sv. Miklavž, Božiček in dedek Mraz; fotografija: Matej Škrlj.

Postojnski prepih je mesečno glasilo Občine Postoj-na in je namenjeno obveščanju občanov. • Postojna, december 2015, leto izdaje 9, številka 58. • Naslov

uredništva: Glasilo Postojnski prepih, Ljubljanska cesta 4, 6230 Postojna; postojnski.prepih@postojna.si. • Glasilo je vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport pod zaporedno številko 1249 ISSN2232-5298. • Izdajatelj in založnik: Občina Postojna, Lju-bljanska cesta 4, 6230 Postojna. • Za Občino Postojna: župan Igor Marentič. • Odgovorna urednica: Ester Fidel; uredniški odbor: Alenka Čuk, Alenka Furlan Čadež, Gabriela Brovč, Mateja Jordan, Marino Samsa; urednik strani Občine Postojna: Robert Pavšič; lektoriranje: Lidija Mlakar, razen strani Ob-čine Postojna, oglasnih in promocijskih sporočil. • Oblikovna zasnova: Aleš Pučnik. • Grafični prelom: Občina Postojna in Rudolf Z d. o. o. • Tisk: Abakos, d. o. o. • Naklada: 6400 izvodov. • Glasilo se financira iz sredstev proračuna Občine Postojna in sredstev oglaševanja.

Iz vsebine:

P o s t o j n s k i

4tema meseca:

Z roko v roki

Spoštovane občanke, spoštovani občani!

Vsem želim leto brez skrbi, polno zdravja, optimizma in osebnega zadovoljstva. Prestopimo v novo leto z željami, ki se nam lahko uresničijo, saj je sreča na strani pogumnih. Pri nas pa smo znani po pogumu.

Vesele praznike in lepo vabljeni na skupno pričakovanje novega leta na silvestrski večer.

Srečno!

10tu živimo:

Šmihel pod Nanosom

na obisku:

Mateja Vekar

12Igor Marentič,

župan občine Postojna2

De

ce

mb

er

20

15

božične poslanice

Bes

ed

ilo

ni l

ekto

rira

no

, d

a se

oh

ran

i av

ten

tičn

ost

po

slan

ice.

V imenu srbske pravoslavne Cerkve in naše pravoslavne skupnosti v Postojni želim vsem prebivalcem občine Postojna vesele in blagoslo-vljene božične in novoletne praznike. Molimo in priporočimo se no-vorojenemu Jezusu Kristusu, da bo v letu, ki prihaja, manj nemirov in več miru, manj sovraštva in več ljubezni, manj nesoglasij in več razumevanja.

Naj božji blagoslov zaobjame vse duhovne otroke, kjer koli v svetu ste, da bi v miru in božji ljubezni praznovali Božič in drug drugega nagovorili z radostnim pozdravom: Mir Božji – Jezus se je rodil! De-jansko se je rodil! Blagoslovljeno novo leto 2016.

Jerej Darko Petaković, postojnski paroh

V zgodbi Jezusovega rojstva rečejo angeli, ko pastirjem naznanijo, da se je rodil Odrešenik: »To vam bo v znamenje; našli boste dete, v plenice povito in v jasli položeno.« To je znamenje: po poln sestop, ponižanje Boga. Znamenje je, da se je na božično noč Bog zaljubil v našo majhnost in postal ne žnost; nežnost za vso šibkost, za vse trpljenje, za vso te snobo, za vse iskanje, za vso omejenost. Zna-menje je Božja nežnost. In sporočilo, ki so ga pričakovali in iskali iz dna duše vsi, ki so Jezusa prosili za znamenje, vsi tisti zbegani, celo tisti, ki so bili Jezusovi sovražniki, je bilo prav to: iskali so Božjo nežnost, Boga, ki je postal ne žnost, Boga, ki ljubkuje našo bedo, Boga, ki je zaljubljen v našo majhnost. V božiču nam je oznanjena Božja nežnost.

Svet se še kar naprej vrti, ljudje še kar naprej iščemo Boga, a zname-nje je še vedno to. Ob zrenju novorojenega deteta v jaslih, ob zrenju tega Boga, ki je postal v našo majhnost zaljubljen otrok, je ta dan čas za vprašanje: Kako je z Božjo nežno stjo pri tebi? Ali se pustiš ljubkovati tej nežnosti Boga, ki te ljubi, temu Bogu, ki je postal ne-žnost? Ali si osoren in se ne pustiš najti Bogu? Ne, jaz iščem Boga, lahko rečeš; pa vendar ni najbolj pomembno to, da iščeš Boga, naj-bolj pomembno je, da se pustiš iskati in najti njemu v ne žnosti, v ljubkovanju. To je prvo vprašanje, ki nam ga postavlja novorojeno Dete že samo s svojo prisotnostjo: Se pustimo ljubiti tej nežnosti? In celo še naprej: Imaš po gum tudi ti sam postati nežnost za vsako težko situacijo, za vsako človeško težavo, za tistega, ki ga imaš ob sebi? Če je tako, ali se bojiš ne žnosti, ki ti jo je izkazal Bog? In drugo vprašanje: Ali skrbimo v naših držah in obnašanju za to nežnost, ki nas mora spremljati skozi vse življenje, v trenutkih vese lja, žalosti, križa, dela, napetih nasprotij in boja?

Odgovor kristjana ne more biti nič drugega, kot sam Božji odgovor na našo majhnost: nežnost, blagost. ... in dovolite mi, da vam dam domačo nalogo - naj ne mine božični dan, ne da bi si vzeli doma trenutek tišine in se vprašali: »Kako je z Božjo nežnostjo do mene? Kako je z mojo nežnostjo do drugih? Kako je z mojo nežnostjo v mejnih situacijah? Kako je z mojo krotkostjo pri delu in v nasproto-vanjih? In Jezus vam bo odgovoril. Storil bo to.

Moje voščilo vsem ljudem dobre volje: Skrbite za pristno nežnost!

Ervin Mozetič, postojnski dekan

Spoštovane in spoštovani, družine, otroci in mladi, starejši in bolni, vsakdo med nami!

Življenje je nekaj najpomembnej-šega na tem svetu. Čeprav vemo, da nam je Bog podaril življenje, mu še vedno nismo hvaležni in zlorabljamo tisto, kar nam je On dal. Vsi smo ljudje enega človeka in ene žene (Adem in Hava/Adam in Eva) in po tej logiki smo vsi bratje in sestre, ne glede na barvo kože, poreklo, nacijo ali vero. Ljubezen je tisto, kar nas mora povezovati. Lju-bezen do svoje družine, sorodni-kov, prijateljev, sosedov, vseh ljudi.

Vsak človek mora delati dobro za okolje, v katerem živi, za ljudi okoli njega. Eden izmed štirih pravičnih vladarjev po smrti Božjega posla-nika Muhammeda a.s. (naj je mir z njim), Alija r.a. (naj je Bog zado-voljen z njim), je rekel: »Tisti, ki te ima rad, te odvrača od slabega.« V duhu teh besed bi lahko zaključili, da vsak človek lahko naredi in dela dobro. Vedno je nekdo z(a) nami, ki nam bo pokazal Pravo pot. Zaradi tega ima človek rad življenje in lju-di, s katerimi živi.

Naše otroke moramo učiti o vre-dnotah ljubezni in prijateljstva. Božji poslanik Muhammed a.s. (naj je mir z njim) je rekel: »Nič bolj vre-dnega starš ne more pustiti v na-sledstvo svojemu otroku od dobre vzgoje.« Lepo vzgojeni otroci so dokaz sožitja in vsega dobrega v naši družbi.

Končal bi z besedilom iz svete knjige Kur'an, v kateri je Bog re-kel: »Bog ima rad tiste, ki delajo dobra dela.« Mislim, da je ena naših glavnih nalog na tem sve-tu delati dobro in širiti ljubezen do drugih. V tem duhu in duhu prazničnih dni, želim čestita-ti prihajajoče praznike vsem, ki jih praznujejo. Naj jih preživijo v zdravju, sreči, ljubezni in med-sebojnem veselju.

Ob iztekajočem letu in pričako-vanju novega, je čas, ko drug drugemu zaželimo dobro leto. Želim vam veliko miru, toleran-ce, uspeha in vse tisto, kar člo-veka in njegovo družino osreču-je. Želim si, da bi bilo leto 2016 uspešno leto za vse ljudi. Upam, da bo naslednje leto 2016 leto miru, da se končajo vojne, da ne bo lačnih in preganjanih, da vsi otroci živijo mirno in srečno otroštvo, starši pa uživajo ob nji-hovem smehu in zadovoljstvu. Molimo Boga vsemogočnega, stvarnika nebes in zemlje, za mir in razumevanje med ljudmi, med voditelji, med državami in med narodi, za dobro in napre-dek celotnega človeštva!

Vsem Vam želim lepe praznične dni.

Vaš imam Fahrudin Smajić

Fotografija: Marino Samsa

3

De

ce

mb

er

20

15

obutvijo ter s pripomočki, šolskim otrokom pa s šolskimi potrebščina-mi. »Našim uporabnikom smo tudi letos pomagali predvsem s pre-hranskimi in higienskimi paketi ter z oblačili. Prehranske izdelke zagota-vljamo v okviru evropskega ukrepa iz sredstev RKS in iz lastnih sredstev. Uporabniki najbolj povprašujejo po

daljšim rokom uporabe, higienske pripomočke, čistila in pripomočke za otroke. Trenutno sprejemajo iz-ključno zimska oblačila in obutev. Finančni prispevek sprejemajo na TRR SI56 1010 0003 5146 975, odprt pri Banki Koper, namen »za materi-alno pomoč občanom«.

Karitas

Župnijski Karitas Postojna bo priho-dnje leto obeležil 25 let delovanja. Ustanovitev sovpada z osamosvo-

jitvijo Slovenije; v predhodnem re-žimu dobrodelnost namreč ni bila dovoljena, čeprav je sestavni del krščanskega življenja, pojasnjuje ustanovitelj Karitasa v Postojni in bivši postojnski dekan mnsg. Vladimir Pirih. »Ko smo se osamo-

December je iz leta v leto daljši - vsaj tako se zdi ob pogledu na bleščave in z darilno ponudbo napolnjene trgovske centre. Če so še lani prižgali novoletne lučke v začetku decembra, so jih letos v zadnjem novembrskem tednu. Oglaševalski aparat nas zelo sistematično nagovarja k potrošništvu, ki doseže vrhunec v decembru. Toda prav v času obdarovanj se v še večji meri pokaže razslojenost družbe. Medtem ko že med najmlajšimi nekateri nimajo neizpolnjenih želja, na drugi strani otroke iz socialno šibkih družin neizmerno osrečijo skromna darilca. V prazničnih dneh, ko se nas usode teh ljudi še bolj dotaknejo kot običajno, smo tudi bolj humanitarni. Zato smo v tokratni Temi meseca »odprli vrata« nekaterih humanitarnih usta-nov pa tudi podjetij in društev, ki pri svojem delovanju ne pozabijo na po-moči potrebne ljudi - v upanju, da k temu nagovorimo še širši krog ljudi.

mleku, olju, moki, testeninah, rižu,« pojasnjuje sekretarka Petra Šajn. V letošnjem letu so nudili pomoč nekaj manj kot 700 uporabnikom v obeh občinah. Šajnova pričakuje, da se bo število uporabnikov v pri-merjavi z lanskim letom predvsem zaradi težke gospodarske situacije in propada podjetij povečalo. »Ve-likokrat se ljudje oglasijo le zaradi pogovora ali zato, da jih napotimo na ustrezen institut,« pove Šajnova. Organizirajo tudi izredne dogod-ke, kot je bil humanitarni koncert v Pivki, katerega izkupiček (dobrih deset tisoč evrov) so namenili ta-krat še zaposlenim v podjetju Javor. Posebno skrb namenjajo socialno ogroženim otrokom. Izkupiček ak-cije Drobtinica (letos so zbrali 2.615 evrov) namenijo v šolske sklade za poplačilo toplih obrokov. Ob pričet-ku novega šolskega leta so več kot 100 osnovnošolskih otrok obdaro-vali s šolskimi torbicami ali z boni. V okviru skupine »Skupaj smo« zagotavljajo ob ponedeljkih po-poldne učno pomoč ter dejavnejše in kakovostnejše druženje osnov-nošolskih otrok. Konec leta pa se decembrski možje ustavijo tudi na območnem združenju. Letos so peljali na letovanje na Debeli Rtič tri starejše občane in 34 otrok iz obeh občin. Na sedežu na Kolodvorski 5 b v Postojni zbirajo ob ponedeljkih med 10. in 12. ter 13. in 15. uro, ob sredah med 9. in 12. ter 13. in 16. uro ter ob petkih od 9. do 12. ure ma-terialno pomoč, predvsem hrano z

Rdeči križ

Območno združenje RKS Postojna-Pivka, ki v skladu z zakonom delu-je na področju krvodajalstva, prve pomoči in združevanja družinskih vezi, je dejavno tudi na socialnem področju. Občanom lajša stisko s prehranskimi paketi, z oblačili in

tema meseca

Z roko v roki

Petra Šajn s postojnskega Rdečega križa pove, da pomagajo ljudem predvsem s prehranskimi in higienskimi paketi ter z oblačili.

Marjan Geržina, prostovoljec v župnijskem Karitasu v Postojni.

4

De

ce

mb

er

20

15

svojili, je k nam nenadoma prišel val beguncev iz Bosne. Pomagali smo jim po svojih močeh; po po-moč smo šli tudi v Italijo, od koder je začela pritekati materialna in fi-nančna pomoč,« se spominja. »Še sedaj prejemam pisma zahvale iz

Bosne,« pove Marjan Geržina, ki je prostovoljec od prvega dne. Med spomini na ta čas so tudi tragični; posiljene ženske, osiroteli otroci, bosi in lačni begunci, za katere je bilo, kot pravi Geržina, sodelovanje Karitasa in Rdečega križa svojstven blagoslov. »Delali smo z roko v roki in to sodelovanje traja še danes.«

V centru na Ljubljanski ulici v Po-stojni delijo pomoč ob ponedeljkih oziroma četrtkih med 16. in 19. uro, po potrebi tudi vmes. V tem letu so pomagali okoli 200 družinam, pa tudi več ustanovam (Društvu Vezi, Centru za tujce, VDC idr.), ki se re-dno obračajo na center za pomoč. V zadnjih petih letih beležijo porast uporabnikov. Tudi v letošnjem letu so prejeli nekaj hrane iz evropskih blagovnih rezerv, predvsem moko, zdrob, sladkor, mleko, testenine in riž. Kupili so jo tudi s sredstvi daro-valcev, letos so zbrali 3.000 evrov. Občani prihajajo tudi s težavami, ki presegajo finančne zmožnosti župnijske enote. Ko se soočijo z lju-dmi, ki se znajdejo v večji finančni stiski, se po pomoč obrnejo na ško-fijski Karitas. Otroke opremijo s šol-skimi potrebščinami, ki jih prejmejo predvsem od domačega podjetnika Marjana Nagodeta, nekaj potrebščin pa so letos prispevali tudi učenci iz osnovnih šol Miroslava Vilharja in Antona Globočnika. Sladko prese-nečenje jim je pripravil Miklavž. Kar 1500 kilogramov piškotov je razdelil med otroke v dekaniji, prispeval pa jih je dobrotnik Don Alfeo Nespolo, župnik iz okolice italijanskega Trevi-sa, ki ostaja podpornik Karitasa vse od njegovih začetkov.

Skozi vse leto organizirajo dostavo paketov s hrano in z drugimi naj-

nujnejšimi potrebščinami starejšim in bolnim, ki nimajo lastnega pre-voza. Kljub temu da redno sodeluje 13 prostovoljcev, bi potrebovali še dodatne moči. Obseg dela se po-večuje zaradi dodatnega povpra-ševanja, tako zaradi zalog hrane, ki jih Karitas prejme iz Evropskih zalog, predvsem pa je delo veliko bolj zahtevno zaradi obsežnih po-ročil in administrativnih del, ki jih je potrebno opravljati sproti. Če želite darovati, lahko izberete med spo-dnjimi možnostmi: enkraten dar na

TRR 24500-9004155438 - ŠKOFIJ-SKI KARITAS KOPER, mesečni dar 3 EUR za določeno stisko - namen-ska pomoč, mesečni dar 25 EUR za konkretnega otroka - posvojitev na daljavo. Dar lahko prinesete osebno tudi na župnijski Karitas, več infor-macij pa boste dobili pri Marjanu Geržini, ki je odgovorni v skladišču in za pogovor z ljudmi v stiski.

Podjetja

V Zavarovalnici Triglav so glav-nino donatorskih sredstev (kar 76 odstotkov) namenili letos humani-tarnim projektom, največ Zavodu za družbeno odgovorne projekte Vse bo v redu, preostali del pa izo-braževalnim, zdravstvenim, kultur-nim ter športnim dejavnostim in organizacijam. Letos bo darovana vsota malo nižja kot lani, ko so po-rabili za donacije skupaj 356 tisoč evrov.

Z delom denarja, ki bi ga sicer na-menili za novoletna darila poslov-nim partnerjem, bodo tudi letos podprli več kot 30 projektov v sklo-pu akcije Za boljši jutri po vsej Slo-veniji. Območna enota Postojna je OZRK Postojna prav v tem mesecu prispevala 2000 evrov za nakup defibrilatorjev, enako vsoto pa so namenili tudi gasilcem PGD Iga vas v Loški dolini za pomoč pri nakupu vozila.

Donacije Zavarovalnice AS osta-jajo na enaki ravni že vrsto let, saj podpirajo vrsto ustanov, akcij, organizacij in društev, preko AS fundacije pa sredstva namenjajo mladim glasbenikom, ki si študija na prestižnih tujih konservatorijih sicer ne bi mogli privoščiti. Sicer pa postojnska poslovna enota humanitarnim organizacijam ne daruje denarja neposredno, pač pa sodeluje pri zbiranju material-ne pomoči za prizadete v naravnih nesrečah in za socialno ogrožene družine, na primer v projektu Ani-na zvezdica.

Marjan Geržina: »Sodelovanje Karitasa in Rdečega križa svojstven blagoslov.«

Že vseh 26 let delovanja vrača del dobička v lokalno okolje tudi dru-žinsko podjetje Kocka-Scripta Postojna. »To je dolžnost vsakega podjetnika, ki ustvarja v določe-nem okolju,« sta prepričana lastni-ka Goranka in Marjan Nagode. Njihova prioriteta so otroci, zato vsako leto priskrbijo večjo količino šolskih potrebščin, ki jih nato raz-delita Rdeči križ in Karitas. Druži-nam, za katere vedo, da otrokom ne morejo kupiti potrebščin, pa jih podarijo kar sami. Nagodetovi

sodelujejo s Centrom za socialno delo in z lokalnimi mediji ter orga-nizirajo akcije za osnovne šole in šole s posebnimi potrebami. Skupaj s Si.mobilom so zbrali del sredstev za novo reševalno vozilo ZD Po-stojna in prispevali k nakupu apa-ratur postojnske porodnišnice. Ker dobra dejanja ne bi smela poznati meja, njihove šolske potrebščine večkrat potujejo tudi v tujino - tako je bilo na primer ob poplavah v Bo-sni in Hercegovini. V donatorske akcije vložijo vsako leto zelo veliko energije in časa, vendar, kot pravi-jo, zadovoljstvo obdarovancev ves trud poplača.

Okoli dva tisoč evrov letno podari-jo v dobrodelne namene (vključno z donacijami šolam, društvom in

klubom) v podjetju Oro met iz Ne-verk. »Pri tem upoštevamo različne kriterije, vsekakor pa ima prednost predvsem lokalna skupnost,« je po-vedal direktor Jernej Pavlin. Le-tošnja vsota donatorskih sredstev je višja od lanske. Pošiljanju novo-letnih voščilnic se še niso odpove-dali, so pa pozorni, da jih kupijo pri dobrodelnih ustanovah, društvih oziroma vrtcih. O darilih poslovnim partnerjem razmišljajo podobno, saj menijo, da je treba dobre po-slovne odnose ohranjati tudi s sim-bolično obdaritvijo partnerjev pred prazniki.

V družbi Postojnska jama so za dobrodelnost v okviru kulturnih, športnih, izobraževalno-znanstve-nih in humanitarnih dejavnosti namenili letos približno 50 tisoč evrov, kar je več kot prejšnja leta. Sredstva podarijo v obliki finančne pomoči, daril ali ogledov. Ker do-bivajo veliko prošenj iz cele Slove-nije, se osredotočajo predvsem na pomoč otrokom, še posebej tistim iz socialno ogroženih družin, ki prihajajo v Postojno preko različnih humanitarnih ustanov ali šol iz cele Slovenije. Tako kot druga leta pa so otrokom iz postojnske in pivške ob-čine omogočili brezplačen ogled Postojnske jame.

Društva in šole

K humanitarnosti na občinski ravni prispevajo tudi šole, vrtec in društva. V letu 2015 je bilo na Občini Postoj-na registriranih 210 društev, od tega jih je 16 humanitarno-socialnega ali humanitarno-zdravstvenega znača-ja. Poleg Rdečega Križa in Karitasa se za brezplačno pomoč različnim ciljnim skupinam v stiski zavzemajo tudi Društvo smisel življenja, Dru-štvo Sožitje, Tvoj telefon, Društvo invalidov, Koronarno društvo, Lions klub … Delujejo še druga, ki sicer niso registrirana kot humani-tarna, vendar se v svojem delovanju angažirajo tudi na tem področju, med njimi Društvo Prestop in Klub študentov občin Postojna in Piv-

ka, ki sta izvedla že več dobrodelnih akcij in sredstva namenila socialno ogroženim družinam iz občine. Svoj delež prispeva tudi Zveza dru-štev Mladinski center Postojna; z izjemo glasbenih koncertov so vse dejavnosti, ki jih izvaja, brezplačne in posamezne namenjene tudi lju-dem v stiski. V sodelovanju z Obči-no izvaja projekt Javna kuhinja in v svojih prostorih deli kosila za 1 evro, za otroke organizira večkrat letno brezplačne aktivne počitnice z var-stvom in delavnicami ... Prav tako je pomemben posrednik med občani in različnimi dobrodelnimi akcija-

Mnsg. Vladimir Pirih, ustanovitelj župnijskega Karitasa Postojna.

Goranka in Marjan Nagode, lastnika podjetja Kocka-Scripta Postojna, sta v 26 letih priklicala nasmeh na obraz številnih otrok.

5

De

ce

mb

er

20

15

anketa

Ali podpirate humanitarno dejavnost?

Bojan Brezovnik, Šmihel pod Nanosom.

Načeloma podpiram dobrodelne priredi-tve; prostovoljstvo je vsekakor dobrodošlo, vendar preveč prevze-ma obveznosti, ki naj bi jih opravljala država. To se je še posebej pokazalo v aktualni begunski problematiki. Ni prav, da se pre-več hvalimo s svojo dobrodelno dejavno-stjo, če z njo pravza-prav dajemo potuho pristojnostim države. Poleg tega smo ljudje premalo obveščeni, kaj se dogaja z vsemi zbranimi sredstvi v vseh humanitarnih organizacijah. Izkušnje iz preteklosti so bile nemalokdaj slabe in tega ne pozabimo čez noč.

Vojko Leban, Postojna.

V času lanskih obse-žnih in uničevalnih poplav v Srbiji ter Bo-sni in Hercegovini sva skupaj z ženo zbirala prispevke in darovala prehrambeno blago ter razna oblačila in obutev. V Postojni sta bila dobro orga-nizirana prevzem kot tudi skupna dostava blaga na potrebna oddaljena področja. Ko gledaš po televiziji te prizadete ljudi, ni-kakor ne moreš ostati ravnodušen, in se spontano odzoveš kli-cu srca. Tudi drugače se redno vključujeva v dobrodelne prire-ditve in tako skušava na skromen način pomagati pomoči potrebnim.

Ilija Zvjerac, Postojna:

Kot prostovoljec delujem pri gasilskem društvu, kateremu darujem tudi del dohodnine. V sklopu društva sem prisoten v prenekaterih akcijah. Ljudje radi pomagajo, pogosto se vključujejo v dobrodelne akcije, vendar morajo vedeti, da pridejo darovana sredstva (naj gre za fi-nančna ali materialna) v prave roke. Sam se še najbolj zavzemam za neposredno daro-vanje, brez posredni-kov. Dobrodelnost ne potrebuje javne hvale, zadostuje že skromna obdarovančeva bese-da hvala.

Spraševal in fotografiral: Marino Samsa.

Bojan Uhelj, Hrašče:

Marsikatera dobro-delna ustanova nas je leta nazaj s svojim razsipniškim, tudi tatinskim delovanjem popolnoma razoča-rala. Narejena škoda je težko popravljiva, pa še sankcionirana ni bila dosti. Resnično sem razočaran, če izvem, da podarjena sredstva ne gredo tja, kamor so namenjena. Pri nas zbrana sred-stva radi namenimo domačim gasilcem, saj vemo, da vsak evro, ki ga dobijo, dobro oplemenitijo. Vsako dobrodelno delovanje, prosto-voljstvo in najmanjša pomoč ljudem v stiski pa je bila in bo vredna vsake pohvale.

Janja Curk, Prestranek:

Od nekdaj čutim potrebo pomagati po-moči potrebnim. Preko Rdečega križa prosto-voljno pomagam pri učenju šoloobveznih otrok, saj marsikdo ne zmore učne snovi brez dodatne zunanje po-moči. Sodelujem tudi pri projektu Petka za nasmeh in prispevam vsak mesec denar za malico oziroma topel obrok za osnovnošolce iz socialno ogroženih družin. Poskušam se postaviti v kožo otrok, katerih starši ne zmo-rejo finančno prebro-diti iz meseca v mesec, saj je brezposelnost brez dvoma hud pro-blem. Zadovoljna sem, če jim malo olajšam vsakodnevne skrbi.

Zoran Guštin, Postojna:

Idejno seveda zelo podpiram vse oblike humanitarne dejav-nosti. Redno zbiram odslužena oblačila in ohranjeno obutev. Odnesem jih enkrat na Rdeči križ, enkrat na Karitas, vsakemu malo, da ne bo zamere. Ob-časno pokličem številko 1919 za darovanje ali pa se odzovem pozivu TV oddaj in darujem preko SMS-ov. Orga-nizacija UNICEF me je razočarala, marsikaj se je pisalo in govorilo o nečednih poslih. Z dru-žino večkrat položimo v namenske zabojnike osnovne potrebščine, kot so riž, testenine in kakšen zavoj keksov, da si lahko še kdo poslad-ka težak vsakdan.

mi nacionalnega obsega, kot so na primer zbiranja materialnih sredstev za pomoči potrebne in aktualna de-cembrska akcija Božiček za en dan. Namen akcije je tudi obdaritev otrok, ki jih zaradi pomanjkanja Božiček ne obiskuje. S prijavo na spletni strani lahko vsakdo izbere koga s seznama otrok iz socialno ogroženih družin in mu pripravi svoje darilo, MCP pa poskrbi, da bo to darilo prišlo pod pravo božično drevo.

Prek nevladnih organizacij lahko izpeljuje humanitarne akcije tudi Občina, ki pa ne sme namenjati sredstev neposredno iz proračuna v svoj dobrodelni sklad, zato tega niti nima. Direktorica občinske uprave Marina Rebec razlaga, da Občina lahko načrtuje in izpelje dobrodelno akcijo v sodelovanju z društvi, na primer z Rdečim križem, in ima tam tudi svojo komisijo. To je lahko konkretna zbiralna akcija ali tudi pomoč v obliki kriznega cen-tra, Javne kuhinje ipd.

Dobrodelne sklade pa imajo lah-ko druge ustanove. Prav letos ga

je odprl Vrtec Postojna, ki s svojo dejavnostjo zelo aktivno zbira sred-stva. Stojnico Dobrodelnega skla-da Vrtca Postojna lahko najdemo na tržnicah, prireditvah, vrtčevskih dogodkih, na njej pa strokovne de-lavke predstavljajo lastne izdelke in prodajajo tudi druge, otrokom zani-mive stvari. Poleg lastne dejavnosti pridobivajo sredstva še iz prispevka staršev in donacij, namenjena pa so predvsem pomoči otrokom iz soci-alno ogroženih družin, otrokom s posebnimi potrebami, financiranju predstav in prireditev za otroke, iz-boljšanju materialnih pogojev za delo v vseh enotah vrtca in zagota-vljanju sredstev za spodbujanje ra-zvojne in raziskovalne dejavnosti.

V osnovnih in srednjih šolah pa poteka tovrstno zbiranje prek šolskih skladov, ki so za vse šole določeni z zakonom. Vsak šolski sklad ima upravni odbor, ki določi višino pro-stovoljnih prispevkov. Ti se zbirajo prek položnic. Položnico prejmejo vsi starši, vendar je plačilo prosto-voljno. Na OŠ Antona Globočnika zberejo približno 1500 evrov letno,

podobno vsoto tudi prek dobrodel-nih dogodkov, sejmov ipd. Veliko namreč sodelujejo z Rdečim kri-žem. Oktobra so sodelovali v pro-jektu Drobtinica, decembra so bili s svojimi izdelki na Miklavževem sejmu, maja bodo pripravili dobro-delni koncert … »Otroke zelo spod-bujamo, da se udeležujejo različnih akcij, v posameznih obdobjih zbira-mo oblačila, potrebščine, hrano … vse do zamaškov. Trudimo se tudi čim več sodelovati z različnimi dru-štvi, ki imajo neko vzgojno noto,« pravi ravnateljica Sabina Ileršič. Ta sredstva namenijo večinoma za udeležbo otrok na taborih in v šo-lah v naravi. Na enak način deluje tudi sklad Šolskega centra Postoj-na, v katerem se večji del sredstev zbere s prispevki staršev; za potre-be sklada pripravljajo tudi različne aktivnosti, dobrodelne tombole in srečelov ob novem letu. Prispevki se zbirajo tudi na šolskih predsta-vah za širšo publiko, dijaki in men-torji pa se sami odločijo, komu in za kaj bodo sredstva namenjena. V lanskem letu so bila dodeljena di-jakom ŠC Postojna, ki so bili priza-

deti v poplavah, v letošnjem letu pa Zvezi prijateljev mladine Slovenije. Sicer se na šoli zbira sredstva za raznovrstne humanitarne namene, kot so zbiranje zamaškov za pomoč pri nakupu invalidskega vozička ali proteze, tonerjev in kartuš za Re-deče noske, hrane za zavetišče za živali … V lanskem šolskem letu so dijakom predstavili možnosti za prostovoljno delo v posameznih ustanovah, sami pa so se odločali za različne aktivnosti v njih.

Mnoge ustanove in društva se za mnenje, komu naj podarijo zbra-na sredstva, obrnejo na Center za socialno delo. Ta ima pregled na področju socialnega varstva in podatke o tem, kateri občani ozi-roma družine so v hudih socialnih stiskah. Center za socialno delo je namreč javni zavod, zato je njego-va vloga le v tem, da s priporočili usmerja sredstva donatorjev v pra-ve namene.

Besedilo: Alenka Furlan Čadež, Mateja Jordan, Tjaša Blaško, Polona Škodič, Ester Fidel; fotografije: Tomaž Penko.

6

De

ce

mb

er

20

15

čja v občini, kot so naložba v družbi Postojnska jama, d. d. in odnosi s koncesionarjem, osrednje vadišče SV Poček, Zavod Znanje, Kraške lekarne itd., a zanje ni določenih strategij in ciljev. »Zdi se, da so ta problematična področja prepuščena sti-hijskemu obravnavanju, ne da bi skušali predho-dno doseči vsaj minimalno soglasje v javnosti.« Erika Dekleva (SMC) je poudarila protislovnost - Poček je v Visopu opredeljen kot priložnost za nova delovna mesta, obenem pa predviden za zaprtje. Izpostavila je mogočo okoljsko spornost nekaterih projektov, recimo pirolize, za katero bi morali najprej poiskati podporo večine prebival-cev. Stanko Markovčič (Desus) je povedal, da

nasprotujejo umestitvi bioplinarne. Tina Klanj-šek (Skupaj-Poper) je opozorila, da strategija ne predvideva enakomernega razvoja mesta in podeželja. »V občini Postojna nimamo zgrajene niti osnovne infrastrukture, pa že načrtujemo velikopotezne projekte, ki niso uresničljivi brez trdnih temeljev, kot je primarna infrastruktura.« Načrtovana je šele po letu 2025, kar je predaleč, je še poudarila. Na to, da so v strategiji pozabi-li na mlade, je opozorila Katja Jordan (Lista za mlade), Polona Škodič (Mi znamo) pa na neza-dostno strokovno obravnavo kulture. Med očitki so svetniki navedli tudi to, da študija ni vpeta v regijo - kot pomembno dejavnost izpušča orod-jarstvo. Pripombe so bile tudi postopkovne nara-ve. Zvonko Černač (SDS) je opozoril, da je bila študija narejena v ozkem krogu znancev Keršiča in Kocmana, direktorja družbe Postojna turizem v odstopu. Župan Igor Marentič je povedal, da je Visop »živ dokument«, ki ga bodo v prihodnjih letih dopol-njevali s časovnicami in finančnimi viri.

Alenka Furlan Čadež

Svetniki o viziji in strategiji občine Postojna

Na Občini Postojna so v sodelovanju z izvajalcem TJP Advisory & Management Services GmbH pri-pravili strateški dokument »Vizija in strategija občine Postojna (VISOP)«. Na 10. redni seji občinskega sveta, ki je bila 30. novembra, so se občinski svetniki seznanili z dokumentom, ki predvideva do leta 2035 105 projektov, vrednih 127 milijonov evrov.

Kot je pojasnil Drago Keršič, predstavnik iz-vajalskega podjetja, so dokument pripravili na osnovi javno dostopnih statističnih podat-kov, pogovorov z različnimi udeleženci in 142 prejetih odgovorov v anketi z razposlanimi 613 vprašalniki. »Na osnovi analize obstoječega stanja smo skupaj ugotovili, da je Postojna že sedaj prijetno okolje za bivanje. Vsi skupaj pa smo precej kritični do gospodarskega razvo-ja Občine Postojna, možnosti zaposlovanja in ustvarjanja novih delovnih mest. Zato smo kot vizijo razvoja zapisali: z ustvarjanjem blaginje za Postojnčanke in Postojnčane do trajnostne-ga razvoja Občine. Po letih intenzivnih vlaganj v infrastrukturo bomo zato posebno pozornost namenili gospodarskemu razvoju Postojne in ustvarjanju pogojev za nastanek novih delovnih mest na področjih, na katerih imamo kakovo-stne temelje za rast – na področju celovitega razvoja turizma, uporabe naravnih danosti s področja gozdarstva in lesarstva, izkoriščanja odličnega geografskega položaja, predelovalnih in storitvenih dejavnosti, tradicije in energetske samooskrbe,« je dokument pospremil na pot župan Igor Marentič.

V razpravi o vsebini strategije je Branko Milharčič (SMC) v imenu odbora za gospodarstvo, kmetij-stvo, turizem in finance izpostavil, da so v doku-mentu sicer pravilno prepoznana pereča podro-

Dolg države je 1,3 milijona evrov, sporoča sodišče

Potem ko je ustavno sodišče zaradi nepopolne vloge zavrnilo zahtevo okoljskega ministrstva za oceno ustavnosti občinskega odloka, ki nalaga obrambnemu ministrstvu plačilo nadomesti-la za uporabo stavbnega zemljišča na vadišču Poček, je ljubljansko okrožno sodišče novem-bra razsodilo, da je država dolžna plačati občini Postojna nadomestilo 1,3 milijona evrov, in sicer za leta 2013, 2014 in 2015 vključno z zamudnimi obrestmi.

Občina je leta 2014 vložila tožbo, v kateri je zah-tevala povračilo škode, nastale zaradi odločitve davčne uprave, ki je ministrstvu za obrambo izdala odločbo o oprostitvi plačila za leto 2013. Pozneje je Občina tožbo dopolnila z zahtevkom za plačilo neodmerjenega oziroma premalo odmerjenega nadomestila za leti 2014 in 2015. Ministrstvo je za leto 2013 tako plačalo Občini 330.000 evrov manj, kot bi moralo. Za leti 2014 in 2015 pa tožbeni znesek Občine znaša vsako leto preko 480.000 evrov.

Na državnem pravobranilstvu sodbo še prouču-jejo.

Alenka Furlan Čadež

aktualno

Občinski svet preklical zahtevo za revizijo poslovanja Postojnske jame, d. d.

Na 10. redni seji 30. novembra in 5. dopisni, ki je bila izpeljana dan zatem, so občinski svetniki sprejeli sklep, s katerim so na pobudo Branka Milharčiča (SMC) in dopolnitev Zvonka Černača (SDS) poobla-stili direktorja družbe Postojna turizem za vložitev zahteve za preklic skupščine Postojnske jame, d. d. z namero, da bi izboljšali odnose med Občino Postojna in Postojnsko jamo, d. d. Direktor družbe Postojna Turizem Teodor Kocman je sklep izvršil in odstopil.

Izpostavimo ključne projekte, ki naj bi jih izvedli do leta 2035. Nadaljeval se bo projekt rekon-strukcije primarnega vodovodnega sistema ter vodarn Malni in Korotan, ki je bil začet v letu 2008 in naj bi bil dokončan do leta 2018. Vrednost celotne naložbe je ocenjena na 20,4 milijona evrov. Za izgradnjo nove OŠ Antona Globočnika bodo namenili 7,5 milijona evrov, za obnovo centralnega vrtca v Postojni pa 4,5 milijona evrov. Načrtujejo še projekte daljinskega ogrevanja na lesno biomaso v višini 3 milijone evrov, revitalizacije vojašnic na Ljubljanski cesti v višini 4,8 milijona evrov in do leta 2022 izgradnje obvoznice naselij Rakitnik, Matenja vas in Prestranek v višini 10 milijonov evrov. V obdobju do 2020 pa naj bi z vložkom zasebnega partnerja izvedli revitalizacijo rekreacijskega centra Kalič v vrednosti štiri milijone evrov, učni regijski plavalni center (investicija v javno-zasebnem partnerstvu je ocenjena na 3 milijone evrov), gasilsko reševalni center v Postojni z naložbo 3,5 milijona evrov, izgradnjo inovativ-nega centra za predelavo blata in zelenega reza ter pridobivanje ogljikovega fosfornega gnojiva BIO oglja v javno-zasebnem partnerstvu v višini 3,5 milijona evrov in centralno čistil-no napravo Postojna, vredno 4,2 milijona evrov.

»Mislim, da je zadeve potrebno umiriti,« je Mil-harčič pojasnil na seji svoj predlog, saj »ne vi-dim resnih možnosti, da bi prišlo do kvalitetnega preskoka,« če bi nadaljevali z zahtevo po reviziji. »S tem se strinjamo, v tem trenutku je to najbolj pametna in racionalna rešitev,« je povedal Zvo-ne Černač (SDS). Robert Pavšič (MI znamo) je vprašal, kaj »bomo dosegli s tem, da bomo zade-ve pometli pod preprogo. Če bi bile vse zadeve jasne, transparentne, legitimne in legalne, po-tem večinski delničar ne bi nasprotoval pregledu poslovanja na tak ali drugačen način.« Opozoril je, da zahteva za preklic skupščine ni poštena do vseh, »ki imamo pravico do informiranosti in ki je doslej nismo mogli uveljavljati ne preko seda-njega ne preko prejšnjih članov upravnih odbo-rov”. Branko Milharčič mu je odgovoril, da »sem za to, da se razčisti in da ne bo sence dvoma, a naj presodijo tisti, ki so za to poklicani … Lepo vas prosim, bodimo realni, ne čustveni, sprejmi-mo sklep, ki bi zadevo presekal in vrnil v neke

normalne okvire,« je nagovoril svetnike, in veči-na je predlagani sklep potrdila.

Direktor družbe Postojna Turizem Teodor Ko-cman je sklep občinskega sveta izvršil, za 3. de-cembra predvidene skupščine Postojnske jame, d. d. ni bilo. Kocman je po tem dejanju odstopil, v medijih pa povedal: “Občinski svet je predstavnik pravih lastnikov. Kot menedžer nisem nikoli de-lal v politiki, ampak v gospodarstvu, in razumem delovanje podjetja kot delovanje v korist lastni-kov - v tem primeru občanov Postojne. Ker pa so odločitve predstavnikov lastnikov, občinskega sveta, po mojem mnenju že dolgo časa neskla-dne z gospodarsko logiko in s koristmi dejan-skih lastnikov, občanov Postojne, mi ne ostane drugega, kakor da kot vesten gospodarstvenik in moralen človek podam odpoved in prekinem farso.«

Alenka Furlan Čadež

7

De

ce

mb

er

20

15

Pomočnica direktorja na področju zdravstvene nege Jana Čelhar, babica Katja Šantelj, inštrumentarka Branka Bekš in babica Sonja Premrl v sobi za porode v vodi.

Prva je rodila v otroškem bazenčku

Pred dvajsetimi leti se je postojnska porodnišnica borila za preživetje, porod v vodi pa je bil eden od načinov, s katerim so pridobili nove po-rodnice. Bolnišnica za ženske bolezni in porodništvo je obstala. Prijel se je je sloves intimne, prijazne porodnišnice, v kateri imajo posluh za bodoče mamice in njihove želje; strokovnost in inovativnost jim pri-znavajo tudi na področju ginekologije. S porodom v vodi so stopili na pot tako imenovanega naravnega načina rojevanja, ki so ga nadgradili še z babiško hišo. Med prvimi so omogočili porodnicam tudi lajšanje bolečin z epiduralno analgezijo. Prav na račun te tehnike pa število po-rodov v vodi v zadnjih letih upada.

Porod v vodi je namreč precej manj boleč od običajnega, je pojasnil di-rektor, ginekolog in porodničar Aleksander Merlo. »Prvič smo bolj improvizirali, saj še prave kadi nismo imeli. Porodnica, ki je želela roditi v vodi, je s sabo prinesla kar otroški na-pihljiv bazenček,« se spominja Merlo. V dveh desetletjih se je za ta način poroda odločilo 1,3 odstotka poro-dnic. »V prvih letih jih je bilo precej več, tudi do 5 odstotkov na leto, da-nes se skoraj polovica mamic odloči za epiduralno analgezijo.« Letos se je v vodi rodilo 9 dojenčkov, v prejšnjih letih skupaj 334.

»Porod v vodi ni primeren za vsa-ko žensko, zato je treba prej opraviti testiranja,« je povedala Jana Čelhar, pomočnica direktorja na področju zdravstvene nege. Porodnica mora biti zdrava, nosečnost pa brez zaple-tov. »Mamice se v vodi laže sprosti-jo, manj jih boli, za otroke pa je stres manjši, saj se rodijo v isti medij, kot so ga vajeni iz materinega trebuha.« Prav zato se veliko žensk odloči, da v vodi rodijo tudi drugega ali tretjega otroka.

Seveda prinaša to dodatna tveganja, zato mora vse potekati brez zapletov. »Vodenje poroda v vodi je tudi za ba-bice bolj zahtevno, zato morajo biti posebej usposobljene.« V bolnišnici vztrajajo tudi pri možnosti izbire po-roda v vodi, saj jih zadovoljstvo ma-mic žene naprej, pravi Čelharjeva.

Ženske prihajajo v bolnišnico Postoj-na ne le iz vse Slovenije, pač pa tudi iz sosednjih držav, iz držav bivše Ju-goslavije in z vzhoda. Pri porodih lo-vijo letos na splošno lanske številke in upajo, da jih bodo dosegli 1600.

Obletnice prvega poroda v vodi so se v bolnišnici spomnili 26. novem-bra z manjšo slovesnostjo, ki so jo počastili tudi francoski veleposla-nik v Sloveniji Pierre - François Mo-urrier, pivški župan Robert Smrdelj, podžupan Občine Postojna Andrej Berginc in predsednica Združenja ambulantnih ginekologov Marija Koželj.

Besedilo: Mateja Jordan; fotografija: Valter Leban.

Boljše storitve in manj birokracije

»Reorganizacija Centrov za socialno delo (CSD) bo postopna in premišlje-na,« je predstavnikom 62 slovenskih centrov na novembrskem posvetu zagotovila ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak. Vseeno pa ostaja še precej nejasnosti. »Zaenkrat ni-mamo glede same izvedbe reorganizacije še nobenih konkretnih navodil,« pravi Patricija Može, direktorica postojnskega centra, ki naj bi postal eden od 15 regijskih centrov za socialno delo. Poleg področja postojnskega CSD bo torej pokrival še področji CSD Cerknica in Ilirska Bistrica. Projekt pa prej kot v treh letih, še pravijo na ministrstvu, skoraj zagotovo ne bo za-ključen.

dogodki

Primer vraničnega prisada v Šmihelu pod Nanosom

Na območju postojnskega urada Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin so 9. decembra potrdili nov primer vraničnega prisada pri poginuli kravi. Novo območje vraničnega prisada, na katerem bo treba v prihodnjih 50 letih izvajati zaščitne ukrepe, zajema naselje Šmihel pod Nanosom. Na kmetiji, kjer so ugotovili bolezen, so že izvedli vse ukrepe za preprečevanje širjenja in izkoreninjenje bolezni. Ker gre za zoonozo (bolezen, ki se prenaša z divjih ali domačih živali na človeka), so o pojavu obvestili tudi zdravstveno službo, so sporočili iz uprave za varno hrano in veterinarstvo. Osebnih podatkov lastnika okuženih živali pa na Upravi RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin ne smejo izdati.

Na kmetiji so uvedli ukrepe za preprečevanje širjenja in izkoreninjenje bolezni, kot so: prepoved premikov, razkuževanje, cepljenje ipd. Zaščitni ukrepi, ki jih bo potrebno izvajati v nadaljnjih 50 letih, so preventivno ce-pljenje dovzetnih živali, ki se pasejo na območju, ter živali, ki se krmijo s krmo, izvirajočo s tega območja.

Vranični prisad je bolezen, ki se pojavlja pri govedu, ovcah, konjih in pra-šičih, manj pogosto pa pri drugih domačih živalih. Pojavlja se tudi pri divjih živalih. Okužba pri človeku je izredno redka. Večinoma se pri ljudeh pojavi kožna oblika. Povzročitelj je paličasta bakterija Bacillus anthracis, ki v neugodnih razmerah, zlasti ob stiku z zrakom, tvori spore. Te lahko pre-živijo v okolju tudi več let. Živali se okužijo najpogosteje, ko zaužijejo spo-re s krmo ali jih popijejo z vodo. Vranični prisad se ne prenaša z živali na žival, na področju Slovenije pa se pojavlja občasno in na različnih krajih.

Če se pri živalih pojavi sum, da gre za vranični prisad (nenadni pogin, hudo vročinsko stanje, kolike pri kopitarjih itd.), mora imetnik živali o tem nemudoma obvestiti veterinarja, ki bo sum potrdil ali ovrgel. Če je sum potrjen, mora veterinar o tem nemudoma obvestiti pristojni območni urad VURS, ki z odločbo odredi ukrepe za preprečevanje širjenja bolezni.

Uprava za varno hrano in veterinarstvo je o pojavu bolezni in izvedenih ukrepih na območju Šmihela pod Nanosom prek sistema za obveščanje in poročanje o boleznih živali obvestila tudi Evropsko komisijo in druge članice Evropske unije.

Alenka Furlan Čadež

Regijska centra na Primorskem bo-sta še v Kopru in Novi Gorici, vsi ostali centri za socialno delo bodo k omenjenim trem priključene eno-te. »Po dosedanjih informacijah naj bi ostala dostopnost za uporabnike na cerkniškem in ilirskobistriškem enaka,« je povedala Možetova. Do-daja, da je predviden celo večji ob-seg storitev socialnega varstva, saj bo manj dela z birokracijo.

To je poudarila tudi ministrica: »Centre želimo približati uporabni-kom in jim nuditi boljše, bolj osebne storitve, ob tem pa jih razbremeniti administrativnega dela.« Obljublja še, da bodo proces reorganizacije izvajali skupaj s stroko.

Zmanjševanje birokratskega dela naj bi začeli na CSD-jih že prihodnjo jesen, ko bodo obračunavanje otro-ških dodatkov, štipendij, subvencij in še nekaterih drugih letnih pravic uredili po sistemu informativnega izračunavanja dohodnine. Izračun o višini teh pravic naj bi dobili ob-čani na dom enkrat letno, ne da bi

bilo za to treba napisati vlogo.

Med načrtovanimi ukrepi je tudi vzpostavitev celovitega modela so-cialne aktivacije. Ta naj bi povezal vse pomembne institucije v pro-cesu obravnave oseb, ki doživljajo revščino in so socialno izključene. »Model bo zagotovil transparentno, usklajeno in celostno obravnavo teh oseb ter omogočil aktiven pristop k reševanju njihovih socialnih stisk,« napovedujejo na ministrstvu.

Direktorice in direktorji slovenskih CSD-jev še niso seznanjeni s po-drobnostmi, z ministrstva pa so že napovedali obiske njihovih pred-stavnikov po posameznih regijah. »Takrat bodo podrobneje preučili situacije posameznih centrov,« je pojasnila Patricija Može. Prepričana je, da reorganizacija ne predvideva nikakršnega zmanjševanja števila zaposlenih, saj je teh na centrih za socialno delo glede na obseg njiho-vega dela že zdaj premalo.

Mateja Jordan

8

De

ce

mb

er

20

15

dogodki

Praznovanje s ščepcem nostalgije

Postojnski kulturni dom je 27. novembra gostil slovesnost ob 70. obletnici postojnske gimnazije oziroma Šolskega centra Postojna. Ob sedanjih in nekdanjih dijakih, profesorskem zboru in ostalih zaposlenih ter povablje-nih se je v dvorani zbralo tudi veliko upokojenih profesorjev in nekdanji ravnatelj z najdaljšim stažem Danijel Mislej, Silvo Fatur, ravnatelj gimnazije med letoma 1965 in 1976, pa je poslal obilo dobrih želja in čestitk.

Zbrane je v uvodnem delu priredi-tve najprej nagovorila direktorica in ravnateljica šolskega centra Helena Posega Dolenc. Dotakni-la se je preteklosti šole, predstavi-la njeno delo in razvoj, povedala,

dajemo našim dijakom za priho-dnost, naj bo to tudi želja za uspe-šno in ustvarjalno delovanje šole v naslednjem obdobju,« je naglasila Helena Posega Dolenc. Za njo je na oder stopil postojnski župan Igor Marentič, tudi sam »ponosen dijak postojnske srednje šole«, kot je po-vedal in priznal, da ga še vedno, »ko ponovno vstopi v hram postojnske učenosti, prevzamejo znani vonj in zvoki šole, ki sprožajo spomine na lepe čase.« Profesorjem se je za-hvalil za »predano delo, vzgojo in razvoj unikatnih sposobnosti dija-kov« in dodal, da so tudi oni zaslu-žni za uspeh kar lepega števila po-stojnskih maturantov v poznejšem življenju. O spominih, ki ga vežejo na srednjo šolo, je spregovoril tudi Aleš Cantarutti, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarski ra-zvoj in tehnologijo RS. Spomnil se je ur sociologije, pri katerih so od-krivali posameznika in družbo, pa jutranjih ur s profesorjem Zupanom pri krožku OZN in številnih prija-teljstev, ki so se rodila v tistih letih in držijo še danes. »To je bil čas, ko sem prvič ugotovil, kako pomemb-no je, da delujemo kot tim; ko smo stali skupaj in se uprli maturi ali smo

da je v tem času zaključilo šolanje kar 12.352 dijakov ter se za uspe-šno delo zahvalila vsem, ki so šolo v teh sedmim desetletjih 'gradili'. »Suverenost človeka je v njegovem znanju; naj bo to popotnica, ki jo

sošolcu ščitili hrbet, ko ga ni bilo pri uri.« Zadnja izmed govorcev, dr-žavna sekretarka na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Andreja Barle Lakota, ki edina ni obiskovala postojnske gimnazije, je poudarila pomen šole v kraju in posredno pohvalila delo profesor-jev, ko je v šali dejala, da že 35 let živi z enim od maturantov te šole in si včasih želi, da »bi učitelji slabše opravili svoje delo«, saj ji mož tudi na podlagi v gimnaziji pridobljene-ga znanja nenehno dokazuje, kako je prav le tisto, kar misli on.

Sproščen, dinamičen, s kančkom nostalgije prežet igrano-glasbeni program, prepoln živahnih ritmov, ki ga je z izbranimi besedami po-vezovala profesorica slovenskega jezika Katja Koren Valenčič, so v drugem delu prireditve obliko-vali sedanji in nekdanji dijaki. Po zaključku uradnega dela so se sla-vljenci in gostje preselili na matič-no šolo. Skupno druženje ob obilici prebujenih spominov so začinili tudi z živo glasbo.

Besedilo: Alenka Čuk; fotografija: Foto Atelje Postojna.

Na prireditvi so se zbrale generacije profesorjev in dijakov ter drugi gostje.

V Postojni imamo največje montažno drsališče v Sloveniji

Po pripravah, trajajočih kar pol leta, so v Postojni z nekaj zamude (prvi decembrski dnevi so bili namreč pretopli) le uspeli odpreti drsališče na Titovem trgu. Letos je še večje kot lani, saj meri kar 450 kvadratnih metrov. Najugodnejšega ponudnika, Studio Proteus, je Občina izbrala z javnim razpisom; pridobili so tudi več pokroviteljev. V celotni sezoni bodo porabili okoli 20 tisoč evrov. Drsališče bo odprto vsaj do konca januarja, če bo vre-me ugodno, pa tudi med februarskimi šolskimi počitnicami.

»Pred vsako sezono moramo poskrbeti za servis hladilnih naprav, pripraviti je treba podest in postaviti ograjo,« pojasnjuje dolge priprave Ernest Zaka-rija. Ker so tla na trgu nagnjena, so morali namestiti tudi posebno podlago. »Za drsališče skrbi ekipa desetih ljudi,« dodaja Zakarija in upa na dovolj nizke temperature, saj je led mogoče delati le pri temperaturah do 5 stopinj. Ko je drsališče zaledenelo, prenese led tudi do 15 stopinj zunanje temperature.Drsališče predstavlja v zimski ponudbi mesta dodatno kakovost, drsalci pa prihajajo tudi od drugod. Lani so našteli v okoli 40 dneh, ko je bilo drsališče odprto, 6000 obiskovalcev. Letos jih pričakujejo še več. Zato so najeli večje število drsalk, ki si jih je za pol evra na uro mogoče izposoditi tudi letos.

Sicer pa stane ura drsanja 3 evre in pol. Med tednom si užitek na ledeni površini lahko privoščite med 16. in 21. uro, ob koncu tedna in praznikih od 10. do 21. ure. Večje skupine pa lahko drsališče rezervirajo tudi ob delavnikih dopoldne.

Besedilo: Mateja Jordan; fotografija: Foto Atelje Postojna.

Ljubitelji drsanja uživajo na ledeni ploskvi sredi Titovega trga.

Slovesnost ob sprejemu novih članov Zveze borcev

Prvo decembrsko soboto je bila v Kulturnem domu Postojna ob sprejemu novih članov v Zvezo borcev Postojna slovesnost, na kateri so hkrati obeležili tudi svoje jubilante. 41 novih članov je najprej pozdravil župan Občine Postojna Igor Marentič. Predsednica Krajevne organizacije Zveze borcev za vrednote NOB Postojna Bruna Olenik je v nadalje-vanju kratko predstavila delo zveze v tem letu. Slavnostni govornik je bil Milan Gorjanc, član GO ZZB za vrednote NOB RS. Kulturni program so popestrili učenci iz Glasbene šole Postojna in Osnovne šole Miroslava Vilharja, Ženska vokalna skupina Vanda Križaj iz Orehka ter Jožica Perenič in Igor Rojc z recitali. Prireditev je povezovala Katja Vuga. V imenu slovenskih Pun-tarjev je čestitke ob novem letu prenesla Tina Žigon, ki se ji je v sklepnem delu pridružila še predsednica Olenikova. Ob tej priložnosti je udeležence prireditve povabila na prvi dogodek v prihodnjem letu, na srečanje v Dražgošah, ki bo 10. januarja.

Besedilo: Polona Škodič; fotografija: Foto Atelje Postojna.

Na prireditvi je nastopila tudi Ženska vokalna skupina Vanda Križaj iz Orehka

9

De

ce

mb

er

20

15

Pokažem ji zemljevid in ji povem, da leži naselje Šmihel pod Nanosom (590 m) na severozahodnem delu Spodnje Pivke oziroma Postojnske kotline. Do vasi vodi več makadam-skih poti (iz Stran, Predjame, Gorič) - asfaltirana je le ena, iz Landola. Do Landola in nato Šmihela pa pridemo iz dveh smeri: po cesti Postojna–Bu-kovje, ki se na Vrheh odcepi proti Landolu in od tam vodi v Šmihel, ter po regionalni cesti Postojna–Hru-ševje, s katere pri Bolku zavijemo najprej proti Landolu, nato po rahlo valovitem svetu (Klen in Ubrš) do Šmihela, ki se razteza vse do vznož-ja »Kacula« (Kaculja) in daje zato vtis slemenske gradnje.

Šmihel je namreč izrazito obcestno naselje, le ob cerkvi sv. Mihaela je manjše gručasto jedro. Hiše se dru-ga za drugo nizajo na obeh straneh ene same ceste vse do »Kota«, kjer se odcepi pot proti Gabrškovi doma-čiji; tudi ob tej poti so hiše zgrajene druga ob drugi. Izgled vasi je močno spremenil uničujoči požar leta 1904, ko je zgorela skoraj vsa vas – triin-šestdeset hiš; nepoškodovanih je ostalo samo pet, a so ob njih zgo-

rela gospodarska poslopja. Pogorel je celo zvonik cerkve sv. Mihaela. Šmihelci so ob stoti obletnici požara izdali knjižico.

Gradišče in grobišče iz prazgodovine

In že sva v Šmihelu, kjer naju čaka Bojan Jurjevčič. »Pozdravljeni! Mla-da dama, slišal sem, da želiš videti naše gradišče in o njem izvedeti čim več. Najbolje, da gremo na Grad. Šmihelci se lahko pohvalimo, da so na našem območju živeli ljudje že v prazgodovini in imeli tod eno izmed svojih največjih naselij, ki naj bi ga zgradili že v začetku prvega tisočle-tja pred našim štetjem. Planoto, na kateri je bilo zgrajeno gradišče, ime-nujemo Grad, hrib pa Kaculj (648 m). Na severu je najvišji vrh Kaculja, ki je podoben piramidi. Tam naj bi bilo središče naselja – akropola oziroma trdnjava. Na zahodu je malo višji Žlu-brski grič z ostanki utrjenih okopov, ki jih najdemo tudi na sosednjem Mačkovcu. Na slednjem ter »Za Pol-šno« in pod Kaculjem so arheologi odkrili tudi obsežna grobišča. Pri iz-kopavanju so našli veliko pričevanj -

Nove Gorice, zato so dela opravljena strokovno. V cerkvi smo položili nov tlak, naredili nov lesen strop, ometali notranjščino, zaprli line zvonika in okoli cerkve naredili drenažo. Ta ce-sta je bila kasneje znana kot jambor-na cesta. Del ceste, ki vodi do cerkve sv. Jurija, smo pred nekaj leti prepla-stili z asfaltom in pridobili zemljišče za postavitev poslovilnega objekta. Cerkev sv. Jurija je omenjena v do-kumentih šele leta 1665, a vse kaže, da je bistveno starejša od cerkve sv. Mihaela, ob kateri je bilo pokopa-lišče. V času epidemije kolere 1855 pa so uredili večje pokopališče ob cerkvi sv. Jurija,« je pojasnil Bojan Jurjevčič.

»Kakšno usodo je naše naselitveno območje doživljalo po padcu zaho-dnega rimskega cesarstva v drugi polovici petega stoletja, ne vemo. Vemo pa, da sta bila naselje in cerkev sv. Mihaela prvič omenjena v urbar-ju leta 1297 - naselje kot villa Sancti Michaelis supra Landon (Silvo Torkar, op. p.). Ime naše vasi je prav gotovo izpeljano iz imena cerkvenega zave-tnika. Tudi posvetitev naše cerkve sv. Mihaelu priča, da je vas ena izmed najstarejših na Postojnskem. V doku-mentih je zapisano, da je bila zgraje-na najprej v gotskem slogu in šele v 17. in 18. stoletju prezidana, predvsem prezbiterij; zvonik je bil zgrajen šele 1743 in zakristija sto deset let kasne-

tudi keltski denar in orožje, sledove topilnice železove rude in različne druge predmete, celo ostanke praz-godovinske hiše. Dolgo časa so stro-kovnjaki predvidevali, da je bilo tod največje japodsko mesto Metulum, toda to ni bilo nikoli dovolj raziska-no in potrjeno. Ugotovili pa so, da je bila postavljena ograja iz pokončno zabitih ošiljenih kolov, mogočnih obrambnih nasipov in okopov. Ti so še vedno dobro vidni. Arheološka pričevanja našega gradišča in gro-bišč so shranjena v Naravoslovnem muzeju na Dunaju, v muzeju Joan-neum (rimsko ime za Graz) v Gradcu in Narodnem muzeju v Ljubljani. V letih 33–35 pred našim štetjem so gradišče zavzeli Rimljani. O njiho-vem bivanju na našem območju pri-čajo najdeni kovanci, nakit, lončena posoda in cesta.«

Odkritje rimskega svetišča

Na južni strani vasi stoji na nizki vzpetini cerkev sv. Jurija. «Pod cer-kvijo pelje ozka cesta proti Razdr-temu, ki so jo, kot trdijo arheologi, zgradili Rimljani. Pričevanje, da je bila to rimska cesta ali še prej morda jantarna, smo našli ob obnavljanju cerkve sv. Jurija. Odkrili smo temelje kapele, morda celo kultnega sveti-šča, ki je bilo postavljeno ob cesti. Obnova je potekala v sodelovanju z Zavodom za spomeniško varstvo iz

Zadnjo soboto v novembru pozno popoldne zaslišim močno trkanje na vhodna vrata. Pred njimi stoji sosedova najstnica. »Prosim, lepo prosim, pomagajte mi! V šoli se učimo o prazgodovini in dobila sem najtežjo nalo-go. Predstaviti moram gradišča.« »Nič lažjega. Peljala te bom v Šmihel pod Nanosom in tam boš izvedela vse, kar te zanima.« »Kje pa je ta vas?«

tu živimo

Šmihel pod Nanosom

Obiskovalce Šmihela pod Nanosom najprej pozdravita strašni zmaj in pastirček Jakob.

Vrh Kaculja ima obliko piramide. Na desni strani so vidni okopi.

10

De

ce

mb

er

20

15

je. Poglej, kako jo je od tu lepo videti. Pojdita si jo ogledat in oglejta si tudi vas«. »Še to vas moram vprašati, kdaj je bilo prvotno ime vasi dopolnjeno s prilastkom 'pod Nanosom'?« je bila radovedna mladenka. »Po drugi sve-tovni vojni.«

Nenavadna razvodnica

V vasi sva srečali Andrejo Cej, ki je opozorila na vrsto naravnih poseb-nosti: »Tudi okolica vasi je zelo zani-miva. Poglejta, tam proti Nanosu so še vedno obsežni podnanoški goz-

dovi, od koder se zbira voda v potok na območju Loke, pritok Nanoščice. Okrog vasi je še veliko drugih vo-dotokov – Ovčjak, ki je bil konec 19. stoletja zajet za krajevni vodovod, Roček, ki ga je izkoriščal postojnski vodovod, Mrzlek, studenca v Štrbku in na Čodru, slednjega so izkoriščale najvišje ležeče kmetije pod Gradom, ter Ježevec, ki so ga nekaj časa upo-rabljali za vaški vodovod. Omeniti moram še kratka ponikalna potoka v Šmihelskih in Stranskih Ponikvah, v dolini sredi gozda. Stekata se v podzemlje. V Šmihelu imamo ver-jetno najbolj nenavadno razvodnico (v Sloveniji, morda celo na svetu) – Martinovo domačijo. Padavinska voda odteka z njene južne dvoka-pne strehe v Jadransko, s severne pa v Črno morje. Mogočni Nanos je za Šmihelce življenjskega pomena. Mnogi so se preživljali v njegovih gozdovih, zato je bil Šmihel znan kot lesno središče. V vasi je bilo kar de-set stalnih in še veliko več občasnih furmanov. Delovale so tri gostilne, trgovina, obrtniki in rokodelci. Leta 1864 je začela delovati tudi šola -

šolsko poslopje je bilo zgrajeno in blagoslovljeno leta 1911. Žal je pre-nehala delovati že leta 1969. Pred dvanajstimi leti smo začeli poslopje šole in nekdanje trgovine prenavljati v kulturni in gasilski dom.«

Premiki v novem tisočletju

Bojan Jurjevčič je bil v svojih dva-najstih letih predsedovanja Krajevni skupnosti (2002–2014) zelo aktiven. V prvem letu njegovega vodenja je bilo urejeno zajetje za vaški vodovod in saniran del spodnjega podpor-nega zidu pod cerkvijo sv. Mihaela, njegov drugi del pa še v naslednjem letu. Obnovljeno je bilo športno igri-šče - dobilo je novo ograjo, novo preplastitev in urejen podporni zid. Ob tej priliki smo dobili tudi nov ga-silski kamion za naše PGD Šmihel –

Landol. V letu 2008 smo uredili oko-lico starodavne lipe in ob njej otroško igrišče. Ustanovili smo tudi Športno, kulturno in turistično društvo Šmi-

hel, ki je delovalo izredno uspešno po zaslugi Zdenka Blaži. Deset let za-pored smo organizirali ob prazniku dela osrednjo občinsko prireditev s kresovanjem, ki ga je vselej obiska-lo preko tisoč ljudi. Pred kresova-njem smo pripravili in odlično izvedli mednarodni Kolesarki kros. Društvo ljubiteljev starodobnega smučanja je večkrat organiziralo eno izmed repu-bliških tekem »Smučanje po starem« in prireditev »Naj štrudel«.

»Pred vasjo sem opazila nenavaden spomenik zmaja in fantka. Kaj pa je to?« je bilo radovedno dekle. Andreja jo je presenečeno pogledala in po-vedala, da je bil v Šmihelu doma pa-stirček Jakob, ki je Postojnčane rešil pred strašno požrešnim zmajem s premeteno ukano. »Postojnčani so mu v zahvalo naredili iz njegove kože torbo in od takrat naprej ste Postojnčani torbarji. Saj poznaš to zgodbo? Mi pa smo Jakobu postavili skulpturo.«

Andreja Cej je imela pri tej postavi-tvi odločujočo vlogo, z velikim ve-

seljem pa sta se ji pridružila Branko Jurca in Peter Pangerc (op. p.).

»Verjetno ste opazili, da imamo v vasi tudi štiri nova sakralna zname-

nja,« je nadaljevala Andreja. »Izklesal jih je domačin, duhovnik Vid Pre-mrl – Gabrškov, in nam jih podaril. V izdelavi je še peto znamenje.«

»In načrti v prihodnje?« sem postala radovedna sama. »O njih pa moraš vprašati sedanjega predsednika Kra-jevne skupnosti Alojzija Premrla.« Kmalu sva ga našli in takoj nama jih je bil pripravljen razkriti.

Načrtov je še veliko

»V preteklem letu smo najprej podrli stari Kulturni dom in na njegovem mestu že postavili temelje za nov gasilski dom. Prostovoljno gasilsko društvo je letos namreč praznova-lo tridesetletnico delovanja in ob tej priložnosti pripravilo svečano prireditev ter razvilo nov prapor. Gradnjo doma naj bi nadaljevali v naslednjem letu. Čim prej moramo obnoviti zgornji podporni zid ob cerkvi Sv. Mihaela in urediti drenažo, ker je vlaga izredno močna. Več let načrtujemo izgradnjo poslovilne-ga objekta ob pokopališču Sv. Jurij. Prihodnje leto naj bi bila pripravlje-na projekt in vsa ostala dokumen-tacija. V tem letu smo delno uredili tudi odvodnjavanje meteornih voda, vzdrževali poljske poti in obnovili

most na rimski cesti. Pomembnejši projekt, ki ga bomo izvedli skupaj z Občino, pa je sanacija nekaterih od-sekov ceste od Landola do Šmihela. V izredno slabem stanju je tudi cesta skozi vas. Uničujejo jo kamioni, ki odvažajo les (najprej po ledeni ujmi in sedaj zaradi namnožitve podlub-nika v smrekovih gozdovih). Skozi vas je bilo do sedaj prepeljanih že več deset tisoč kubičnih metrov lesa. Asfaltirati moramo še dve krajši ma-kadamski poti v vasi. Do leta 2017 bi morali urediti kanalizacijo s čistilno napravo, a se dela žal odmikajo; se-veda upamo, da bomo ta s pomočjo Občine začeli čim prej,« pojasnjuje Alojzij Premrl.

Vas ima dvesto prebivalcev, enain-sedemdeset gospodinjstev in šestin-šestdeset hišnih številk. Od leta 1990 je bilo zgrajenih štirinajst novih hiš, precej tudi obnovljenih. Praznih je pet. Aktivnih je štirinajst kmetij, od teh so štiri večje. V tem letu so Cejevi - Frjanščevi odprli turistično kmetijo.

»Čeprav teče življenje neizprosno hitro, si bomo morali vzeti več časa za druženje, kulturno in športno ži-vljenje … O vasi sta napisani tudi dve knjižici: Cerkvi svetega nadangela Mihaela in svetega Jurija in nabožna znamenja v Šmihelu pod Nanosom avtorja Božidarja Premrla ter Šmihel pod Nanosom – vas tisočerih skriv-nosti avtorice Gabriele Brovč,« s po-nosom pove predsednik krajevne skupnosti in pojasni, da načrtujejo tudi ureditev turistične učne poti Od zmaja do grada.

Šmihelci in drugi odgovorni, pred-vsem turistični delavci, dovolite nam zapisati izziv: odprtje turistične kmetije je lahko velika spodbuda in motiv, da se povežete in pripravite ter javno predstavite turistično zani-mivo destinacijo Šmihela pod Nano-som - morda celo z »Učno zgodo-vinsko potjo od gradišč do …«.

Besedilo: Gabriela Brovč; fotografije: Foto Atelje Postojna.

V Šmihelu imajo nenavadno razvodnico. Padavinska voda odteka z južne dvokapne strehe Martinove domačije v Jadransko, s severne pa v Črno morje.

Sakralna znamenja in portal so delo domačina, duhovnika Vida Premrla, po domače Gabrškovega

V cerkvi sv. Jurija so ob prenovi s temnejšimi ploščami označili tloris rimske kapele. V Šmihelu se ob cesti proti Kaculju vrstijo hiše druga za drugo.

11

De

ce

mb

er

20

15

Tako se je konec avgusta v treh dneh prepeljalo iz Koč v Ljubljano 4 karavane vozil, polnih škatel, ki so jih nato odposlali na Lesbos. »Povezala sem se z igralko Suzano Grau, mojo srčno prijateljico in najbolj humanitarno osebo, kar jih poznam. Bila je ena prvih v Sloveniji, ki so se angažirali za pomoč, ozaveščali in pripravljali teren, še preden je zadeva sploh prišla do nas. Takrat sem sredi noči gledala posnetek, ki se me je dotaknil v dno srca - o ljudeh, ki so izgubili streho nad glavo, družino in vse, kar imajo. In v isti noči sem v solzah poklicala Suzano, da se čutim nemočno ob vsem tem, kar se dogaja, in da ne vem, kaj lahko naredim. Predlagala je, da odprem zbirno mesto.« Naslednje jutro je Mateja sprožila akcijo prek socialnih omrežij, šla v dve osnovni šoli in glas se je hitro razširil. V hiši se je nabiralo vse več stvari, bilo pa ni nikogar, ki bi ponudil tudi svoj čas in voljo za pomoč pri njihovem razvrščanju ali prevozu; za vse je poskrbela sama. Ni prosto-voljka, tudi ni članica humanitarnih organizacij, vendar verjame v poslanstvo pomoči ljudem in bistvo humanitarnosti, ki je v srcu. »Že s tem, da razmišljaš pozitivno in ne obsojaš vsega okrog sebe. Že z malimi pozornostmi - če imaš preveč jabolk, jih razdaš ljudem, ali gajbico z viškom ze-lenjave neseš pred trgovino, kjer si jo ljudje lahko vzamejo, kar se marsikje tudi počne.«

Za hišo ima velik vrt in njivo, kjer s 4-letno hčer-ko Ronjo preživita zelo veliko prostega časa. Tudi Mateja je odraščala na kmetiji, kjer se je veliko delalo na zemlji, v naravi in gozdu. Po dolgih letih življenja v mestu se je pred tremi leti spet vrnila v Koče, da tudi hčerko nauči živeti z nara-

na obisku

Mateja Vekar

vo in ji vlije ljubezen do zemlje. Lani je prek sple-tnega družabnega omrežja Facebook ustanovila spletno stran Vrtna vila, na kateri objavlja pri-spevke z nasveti o biodinamiki in permakulturi (sistemu trajnostno uravnoteženega kmetijstva). Z njimi hoče pokazati in ozaveščati, da lahko tudi mlada mamica, kot je sama, veliko naredi na tem področju. Kot samohranilka poudarja,

da želi biti hčerki zgled v več ozirih, pri čemer ji je pomembno pokazati tudi stik z naravo. Prek socialnih omrežij pa vsebine lahko predstavi še drugim. »Hitro sem uvidela, da sploh ni moj cilj pridelati 20 kg zelja, ampak da Ronja vidi mojo ljubezen do zemlje. Tako ji dam priložnost, da pride sama k meni in me vpraša, kaj počnem, sama prime svojo motiko in ima svojo gredico, da na njej počne, kar hoče. Tudi njenega očeta na primer povabim, da pride skopat krompir - ne zato, da je krompir skopan, ampak da smo skupaj in ga Ronja vidi to delati. Pustim ji čim več svo-bode, čeprav se marsikdo ne strinja s tem. Želim biti zgled tudi v tem, da ji pokažem, da imamo ljudje izbiro, kje in kako bomo živeli, s kakšnimi ljudmi se bomo obkrožili. Verjamem v to, da se sami odločimo, kaj in kako bomo razmišljali in o čem se pogovarjali. Ne želim, da posluša tarna-nje, negativizem, zmerjanje otrok … In skušam ji dati občutek za soljudi.«

Ko jo vprašam, ali se ji zdi, da imamo ljudje ob-čutek za soljudi, mi odgovori z vprašanjem: »Tebi

se ne zdi, da ga imamo? Ga imamo prirojenega ali privzgojenega? To je filozofsko vprašanje. Po mojem je to stvar vzgoje. Na primer ko greva z Ronjo na igrišče, bom svoje grisine razdelila med vse otroke tam, četudi komaj shajam mesečno. In Ronja je znesla na kup, ko smo imeli humani-tarno akcijo, čisto vse svoje igrače, ker nima čuta, da je vse to njeno. Vidi mene, kako vse razdelim. Tako živim. Verjamem v to, da je treba dajati brez pričakovanj - v čisti občutek humanitarnosti, da daš, ker lahko daš, ne zato, da boš imel kaj od tega ali si polnil ego (svoj jaz) z zahvalami.« Zase pravi, da je bila v življenju vedno zavezana temu, delati tudi za splošno dobrobit. S tem je bil po-vezan tudi njen poklic in njena velika ljubezen – restavratorstvo.

Na svoji poti je sicer preizkusila veliko vlog, ve-liko poklicev. Študirala je na strojni fakulteti v Mariboru, a preden je študij zaključila, jo je pre-mamila umetnost. Odločila se je, da je potrebno s tem čutom nekaj ukreniti. Vpisala se je na za-sebno šolo in že med šolanjem delala kot štu-dentka v restavratorskem centru. Štiri poletja je preživela na Šilentabru, kjer so v cerkvi sv. Mar-tina restavrirali gotske freske, nato je restavrirala tudi v Planini, na Premu, v frančiškanski cerkvi v Ljubljani in sodelovala še v nekaj drugih projek-tih. »V restavratorstvu sem bila s srcem, to ni bil samo poklic. To je bila vera, da je treba ohranjati za prihodnje rodove - ne z novodobnimi instant posli, s sintetičnimi materiali, ampak ohranjati za čim dlje, z originalnimi materiali, kar zahteva ve-liko več časa.«

Pred leti je imela tudi poslovno in življenjsko iz-kušnjo z modnim oblikovanjem in šivanjem ša-lov in ovratnic. S tem projektom sta se skupaj s partnerjem preselila v Barcelono, kjer naj bi posel zaživel, a sta se po enem letu vrnila v Ljubljano. »Tam so bili nad tem navdušeni, vendar sva pri-šla tja na vrhuncu krize, leta 2010 - manj turistov, trgovine so se zapirale … V Španiji je bila ta kriza veliko bolj očitna kot tukaj, ljudje so ostajali brez lastnega doma. Moje proizvode so vzeli v štiri tr-govine, ampak ni bilo dovolj za preživetje.«

Po vrnitvi domov se je leto dni ukvarjala s pro-jektom na Srednji gozdarski in lesarski šoli, kjer je dala novi podobi šole in mladinskega hotela svoj pečat tudi z zelo velikimi pisanimi mozai-ki na portalu, v avli in jedilnici. Ob umetniškem delu pa se je s SGLŠ-jem srečala v preteklosti tudi kot učiteljica, in z otroki dela še danes. »Vsesko-zi delam z otroki. Moje delo z otroki je vsekakor zaznamovalo moje življenje in ga bo, upam, še. Z njimi sem lahko to, kar želim biti. Ker se veli-ko ukvarjam z vrtom, načrtujem tudi permakul-turne delavnice za otroke, v katerih bi jih učila o vrtu, zelenjavi, vzgoji rastlin z igro… Sodelujem tudi v prizadevanjih za ustanovitev valdorfskega vrtca v Slavini, da bi se otrokom ponudilo mo-žnost izbire.«

Najin pogovor se je zaključil na temo vzgoje, družine in vrednot. Razšli sva se z Matejinim sporočilom, ki ga živi, odkar ima družino - da imamo vedno izbiro biti boljši.

Besedilo: Tjaša Blaško; fotografija: Tomaž Penko.

»Če se dobrota vrača ali ne, verjamem v to, da je treba dajati brez pričakovanj - v čisti občutek humanitarnosti, da daš, ker lahko daš.

Od besed k dejanjem, od dobrote k dobrodelnosti - ker imamo vsi izbiro biti boljši.

Mateja Vekar živi v Kočah v pritličju hiške, ki deluje na prvi pogled kot oživela ilustracija iz pravljice z enim samim prostorom - polna živopisanih mozaikov in topline, iz majhne kuhinje pa diši po do-mačem kompotu. Prav ti prostori so postali po Matejini zaslugi za nekaj dni zbirni center za pomoč beguncem na Lesbosu. Še preden se je odzvala katera koli druga institucija v občini, je Mateja prešla od besed k dejanjem, saj za pomoč ljudem ni dovolj le ogled filmčka s portala YouTube.

12

De

ce

mb

er

20

15

Božično-novoletni sejem

Po Miklavževem sejmu je naslednji dve soboti, 12. in 19. decembra, nastopil drugi v sklopu prazničnih sejmov, Božično-novoletni. Ob stojnicah, ki so po-nujale izdelke domače obrti, novoletna darila in gostinske usluge, je sejem bogatil tudi kulturni program. Na odru pod praznično smreko so se prvo soboto zvrstili mladinski narodnozabavni ansambel Amaterji, Vokalna skupi-na Elum, otroški zbor Črički in pevski zbor Šiške. Na drugem sejmu je otroke animiral čarodej Rozman skupaj s plesalkama Rubi in Rudi, zapeli pa so oktet Bori in mladinski ansambel Strel. Skupine so tako s kulturnim pridihom po-pestrile dogajanje na drsališču, ki je vrvelo z mladimi in starimi drsalci.

Otroci so seveda priklicali tudi Miklavža, ki se mu je pridružil še župan Igor Marentič in z najmlajšimi v en glas odšteval zadnje sekunde do prižiga prazničnih lučk. »Okrasitev je skromna, ampak lepa,« je dejal župan, ki je nagovoril nabito poln trg obiskovalcev. Letošnjo okrasitev so poimenovali Praznična svetloba prinaša novo življenje, središče mesta pa je tudi letos okrašeno s svetlečimi kroglami, ki predstavljajo med drugim vzhajajoče sonce kot simbol novega življenja in svetlobe, ki premaga temo in prinaša življenju novih moči. Veliko pozornosti sta pritegnila tudi drsališče in ani-macija ob njegovem odprtju, na ledu pa se bomo lahko zabavali vse do začetka februarja.

Praznik luči – pozdrav zimi

V Postojni smo letos osmič zapored praznovali Praznik luči in pozdrav zimi. 10. decembra je Vrtec Postojna v sodelovanju s Srednjo gozdarsko in lesarsko šolo ter z Občino Postojna organiziral sedaj že tradicionalno prireditev, ki je nastala po zaslugi idejne vodje, vzgojiteljice Vlaste Brecelj Črnič.V dijaškem domu so otroci iz Vrtca Postojna že dopoldne uživali na de-lavnicah, za vse ostale obiskovalce pa je bil odprt sejem izdelkov ranljivih družbenih skupin. Popoldne je zabavo pred Srednjo gozdarsko in lesarsko šolo Postojna prevzel čarovnik Grega, ki je v parku skupaj z dobro vilo in gozdarskimi palčki pričaral čarobnost luči, ogenjčkov in pravljičnih likov. Ta pravljična povorka se je s prižganimi lučkami odpravila na Titov trg, kjer so praznovanje pod praznično novoletno jelko zaključili najstarejši otroci iz vrt-ca s prepevanjem o zimi in praznikih. Obiskovalci so se lahko zadržali še na sejmu za dobrodelni sklad vrtca v avli ZRC SAZU-ja, kjer so svoje izdelke predstavile strokovne delavke Vrtca Postojna.

Promenadni koncert Postojnske godbe

praznični utrinki

Praznični utrip brez nastopa Postojnske godbe 1808 ne bi bil popoln. God-beniki so 11. decembra popestrili petkovo dogajanje na Titovem trgu. Pri-pravili so promenadni koncert s koračnicami, ki vsakokrat ogrejejo dlani poslušalcev. Godbeniki se že pripravljajo na tradicionalni božično-novoletni koncert, ki bo tudi letos na štefanovo, 26. decembra, v dvorani OŠ Antona Globoč-nika.

Prižig praznične okrasitve5. december je bil v Postojni pravi mali praznik. Medtem ko je že celo so-botno popoldne potekal Miklavžev sejem, se je Titov trg odločno polnil z obiskovalci v pričakovanju prižiga lučk, Miklavža in odprtja drsališča.

Na stojnicah sejma so svoje izdelke s prazničnimi motivi predstavljale šole, društva in mnogi drugi - veliko izmed njih s humanitarnim namenom. Po ledu so se zadrsali prvi drsalci, na oder so stopili mladinski ansambel Ama-terji, otroški pevski zbor Črički iz Vrtca Postojna in pevski zbor vzgojiteljic Vrtca Postojna Šiške.

13

De

ce

mb

er

20

15

Prednovoletno druženje v Planini

»Sreča se najprej razkrije v očeh, ker v njih najlepše sije njen nasmeh,« so prepričani člani Kulturno-umetniškega društva Planina, ki so svoje domače, prijatelje in znance v soboto, 12. decembra, že desetič za-pored povabili v tamkajšnji kulturni dom na prednovoletno srečanje, poimenovano Zimske radosti.

Domačim kulturnim poustvarjalcem - članom Gledališke skupine Ščuka, pevkam vokalne skupine Unica z vodjo Jano Ulaga in Otroški gledališki skupini Ščukice z vodjo Majo Batagelj - se je tokrat pridružila Dekliška vo-kalna skupina Ubeljsko. Občinstvo so skozi zimske radosti popeljali s pri-povedjo, z recitalom, s pesmijo in plesom ter jim voščili srečno, zdravo in lahkotno prihajajoče leto.

praznični utrinki

Miklavž v Kočah, Hraščah in Orehku

Na praznik sv. Nikolaja je najmlajše Kočance spet obiskal prvi iz-med dobrih decembrskih mož Miklavž v spremstvu parkeljnov in angelov. Letos se je letom primerno namesto po domovih oglasil kar v vaški podružnični cerkvi sv. Marjete, kjer ga je nestrpno pričakovalo 32 otrok starosti do deset let. Obdaril je prav vse, nekatere tudi s palico. Starejši otroci so z recitacijami poskrbeli za adventnemu času prime-ren uvod, vsi skupaj pa so na adventnem vencu na oltarju prižgali tudi drugo svečo.

Sv. Miklavž je v spremstvu angelčkov in dveh prijaznih parkeljnov ob-daril tudi pridne otroke iz Hrašč, Malega Otoka in zaselka Pri Smrekcah. Otroci so ga pričakali skupaj s starši v dvorani Kulturnega doma v Hraščah, kjer so mu še pred obdaritvijo zagotovili, da so bili pridni. Pričakovanje Miklavževega prihoda se je stopnjevalo ob pesmicah in recitacijah.

Otroke je obiskal Miklavž tudi v Orehku. Otroci so mu že s sodelova-njem na prireditvi v Kulturnem domu pokazali, kako so pridni. Sami so pripravili sceno na odru, nastopili v glasbeno in gledališko obarvanem programu, na koncu pa ostarelemu Miklavžu pomagali poiskati in razdeliti darila. Obiskovalci prireditve so bili navdušeni nad programom in sladkimi dobrotami, ki so jih pripravile skrbne mame.

Master žur in brucovanje

Predzadnji konec tedna v novembru se je parkirišče pred PTC Primor-ko prelevilo v prizorišče »master zabave« v organizaciji Studia Master, d. o. o. iz Postojne.

V dveh večerih so se na odru pod ogrevanim šotorom zvrstile štiri skupine in poskrbele za dva zelo raznolika koncerta. V petek, ko so zbrane zabavali Akordi in Modrijani, so igrale harmonike, v soboto pa so še bolj razvneli Koktelsi in Caffe tamburaši s Hrvaške. Za pravo vzdušje pred koncertom, med njim in po njem je na master žuru skrbel DJ Krmpy.

Sicer nekoliko manjši šotor kot na Master žuru je bil premajhen za vso množico, ki si je želela na brucovanje Kluba Študentov Občin Postojna in Pivka.

27. novembra sta pred Primorko navduševala Leteći odred in DJ Chum-ma. S študentom prijaznimi cenami, z brezplačno pijačo dobrodošlice in legendarnimi skladbami glasbene skupine je Kšopp privabil vse prej kot le študente, in ob vhodu v šotor je vladala prava gneča. Na koncu pa so bili tako organizatorji kot obiskovalci navdušeni nad yugo večerom.

Besedilo: Alenka Čuk, Tjaša Blaško, Ester Fidel; fotografije: Nika Čuk, arhivi društev in klubov.

14

De

ce

mb

er

20

15

Srečen božič in novo leto vam želimo …

Vsak izmed dvanajstih mesecev v letu je nekaj posebnega, in zdi se, da je med vsemi še najbolj čaroben december. Ta ni le mesec blišča, praznovanj, obdarovanj …, s čimer (vsaj navzven) izkazujemo veselje nad vsem, kar se je v preteklem letu zgodilo. To je tudi mesec, povezan z novim upanjem, novimi začetki, s spremembami in z novimi odločitvami ter mesec, ko se nam dragim osebam, znancem ali poslovnim partnerjem zahvalimo za so-delovanje, druženje, podporo, skupaj preživet čas, jim izkažemo pozornost, sporočamo, da jih imamo radi in da nam pomenijo veliko. To lahko storimo na različne načine, med drugim tudi z ročno izdelano voščilnico.

praznični utrinki

Nekoč so se poštarji v decembru kar šibili pod težo voščilnic, ki so jih nosili v svojih torbah in jih v predprazničnem času izročali naslovnikom. Tudi danes, čeprav občutno manj, še vedno posegamo po razglednicah, potiskanih z motivi zasnežene narave, po t. i. Unicefovih voščilnicah, po voščilnicah z reprodukcijami znanih slovenskih slikarjev in podobno. A stopajo vedno bolj v ospredje manj osebne voščilnice, ki jih naslovniku lahko pošljemo le z enim klikom.

Kdaj smo pravzaprav začeli pošiljati voščilnice? Čeprav so najstarejše voščil-nice s spoštljivo tradicijo poznali že v 15. stoletju (takrat naj bi jih redovnice v znak zahvale pošiljale svojim dobrotnikom), se njihova »zgodba« začenja šele z razvojem tiska, navada pošiljanja voščilnic pa je stara dobrih 170 let. Zamisel oblikovati, natisniti in poslati voščilnico prijatelju se je rodila v Angli-ji, strokovnjaki pa kot pravo domovino božično-novoletnih voščilnic prepo-znajo Avstrijo, deloma tudi Nemčijo. Tudi Slovenci se lahko pohvalimo, da sodimo med narode, ki so ob različnih praznikih pošiljali svojim domačim in prijateljem voščilnice. Najstarejše zaznamujejo predvsem simboli (štiripe-resna deteljica, podkev, pikapolonica …), barvitost, romantični decembrski motivi s snegom, sanmi, z angelci, zvončki, s taščicami ... in nabožna vse-bina. Naletimo tudi na voščilnice s pridihom dobrodelnosti (na primer med I. svetovno vojno, ko so izkupiček od prodaje namenili vojakom). Po letu 1918 izdane voščilnice so skromnejše, pogosto natisnjene v črno-beli teh-niki, skromnejše v izvedbi in z manj simbolike. Posebne, predvsem pri sta-rejših pošiljateljih še danes priljubljene v ponatisnjeni izdaji pa so voščilnice Maksima Gasparija z upodobljenimi ljudskimi običaji. Vse te voščilnice nas še vedno očarajo ne le zaradi patine starosti, ampak tudi jasne simbolike, včasih razkošne in posebne izvedbe ter velikokrat prisrčnih voščil.

Besedilo: Alenka Čuk; voščilnica: zasebna zbirka.

naši biseri

Jaslice v Postojnski jami so edinstvene.

Jaslice v Postojnski jami

Jaslice v Postojnski jami so najstarejše in največje v kateri koli podzemni jami na svetu, v Sloveniji pa zdaleč najlepše in edinstvene. Znane so posta-le tudi v tujini. Letos bodo predstavljene že šestindvajsetič.

S plesalci sta zaplesala tudi Božiček in dedek Mraz.

Zaplesali so z Božičkom in dedkom Mrazom

V torek, 15. decembra, so se v športni dvorani Osnovne šole Antona Glo-bočnika Postojna že na 26. tradicionalni božično-novoletni plesni prire-ditvi predstavili plesalci Plesne šole Urška Postojna. Prireditev je pripravila Urška v sodelovanju z Občino Postojna.

Na dobro uro trajajočem plesnem dogodku se je staršem, starim staršem in ostalim prijateljem predstavilo več kot 170 plesalcev - od najmlajših, ki se z ritmi, glasbo in različnimi plesnimi koraki šele seznanjajo, do odraslih, ki so se zavrteli ob zvokih dunajskega valčka in sambe. Odplesali so skupaj s svojimi plesnimi učitelji Joštom, Mojco, Tejo in neuničljivo Heleno, ki je prireditev tudi povezovala.

Občinstvo je s ploskanjem nagradilo tudi letošnja gosta Žigo in Majo, ki že nekaj let trenirata in tekmujeta za PK Urška Ljubljana.

V zaključni točki sta se nastopajočim pridružila še Božiček in dedek Mraz, skupaj z njimi zaplesala in jim nato, kar malce zadihana, razdelila darila.

Besedilo: Alenka Čuk; fotografija: Foto Atelje Postojna.

Ob poti bo šestnajst postaj, povzetih po Matejevem in Lukovem evangeliju iz Svetega pisma. Jaslice v Postojnski jami so preplet luči in glasbe. Cela turistična pot in pot, ki jo premaguje vlak, bosta letos čudovito razsvetljeni. Jaslice bo uprizorilo devetinštirideset igralcev. Oznanjenje Mariji in prizor Rojstvo bosta prav gotovo še lepša, ker ga bosta s svojim glasom opleme-nitila Nuška Drašček in Klemen Bunderla. V Koncertni dvorani pa bo vse obiskovalce čakalo presenečenje. Za razsvetljavo bo tudi tokrat poskrbel Silvo Čuk, režijo pa pripravlja Gabriela Brovč. Pred Jamskim dvorcem bodo nastopali številni pevski zbori iz vse Slo-venije in zamejstva. Poskrbljeno bo za lačne in žejne; postavljene bodo tudi številne stojnice z božično ponudbo. V preteklem letu si je predstavo ogledalo preko 14 000 obiskovalcev; upamo, da jih bo tudi v tem letu prav toliko ali še več. Naj vas opozorimo, da je vstopnica ob predložitvi Spar kartice 50 % cenejša. Zaradi izrednega zanimanja priporočamo rezerva-cijo. Jaslice bodo na ogled od 25. do vključno 30. decembra od 13. do 15. ure. Na ogled edinstvene predstave ste lepo vabljeni.

Besedilo: Gabriela Brovč; fotografija: arhiv Postojnske jame.

Prikupna voščilnica z zimskim motivom, s katero je Ludvik voščil svoji Mariji vesel Božič, mnogo zabave in srečno novo leto 1933.

15

De

ce

mb

er

20

15

KAM DANESvodnik dogajanja v obcini Postojna

Pridržujemo si pravico do spremembe programa zaradi

okoliščin, na katere nimamo vpliva. Dodatne informacije vam nudimo na

Občini Postojna.

Priporočamo, da program prireditev spremljate na www.postojna.si.

OpravičiloV napovedniku dogodkov v prejšnji številki Postojnskega Prepiha za 9. in 10. december 2015 smo napačno navedli matično šolo kot organizatorja obeh prireditev. Pravilno je: Osnovna šola Antona Globočnika Postojna, učenci Podružničnih šol Bukovje in Studeno. Za napako se opravičujemo.

Občinsko uredništvo

KDAJ? KAJ? KJE? ORGANIZATOR

26.DECEMBER

SOBOTA 14.00 PRoslava oB DnEvu saMostojnosti in Enotnosti in Blagoslov konj

PRi kozolCu toPlaR v BElskEM Turistično društvo Pudgura

26.DECEMBER

SOBOTA 19.30 Božično-novolEtni konCERt PostojnskE goDBE 1808

ŠPoRtna DvoRana osnovnE ŠolE antona gloBočnika Postojna

Postojnska godba 1808

28.DECEMBER

POnedeljek 12.00

ustvaRjalna DElavniCa (od 6. do 10. leta).

Izdelek bo presenečenje.

Obvezne predhodne prijave sprejemamo na mladinskem oddelku knjižnice ali na tel. št.: 081 604 310!

knjižniCa BEna zuPančiča Postojna knjižnica Bena Zupančiča Postojna

29.DECEMBER

TOrek 12.00

ustvaRjalna DElavniCa (za starejše osnovnošolce - od 10. leta dalje)

Izdelek bo presenečenje.

Obvezne predhodne prijave sprejemamo na mladinskem oddelku knjižnice ali na tel. št.: 081 604 310!

knjižniCa BEna zuPančiča Postojna knjižnica Bena Zupančiča Postojna

30.DECEMBER

SredA 12.00

Vsi osnovnošolci vabljeni na

PRavljični kvizObvezne predhodne prijave sprejemamo na mladinskem oddelku knjižnice ali na tel. št.: 081 604 310!

knjižniCa BEna zuPančiča Postojna knjižnica Bena Zupančiča Postojna

2015

KDAJ? KAJ? KJE? ORGANIZATOR

1.januaR

PeTek 14.00 PoHoD na svEti lovREnC na PaRkiRiŠču PoD sv. lovREnCEM Turistično društvo Pudgura

19.januaR

TOrek 18.00otvoRitEv slikaRskE RazstavE Bitja

avtorica laura ličer

galERija v tuRistično infoRMaCijskEM CEntRu Postojna (tRg PaDliH BoRCEv)

Občina Postojna in Zavod Znanje Postojna

2016

Tudi v naslednjem letu se bomo trudili, da ostanemo

občanom prijazna Občina.Želimo vam

veliko sreče in zdravja v letu 2016.

16

De

ce

mb

er

20

15

Naj bo 2016 nepozabno!

Vsak dan je lahko lep.Vsak mesec razburljiv. In vsako leto posebno.

triglav.eu

Triglav-VOSCILO-2016-215x90,7mm.indd 1 15.12.2015 9:49:11

KAM DANESvodnik dogajanja v obcini Postojna

Pridržujemo si pravico do spremembe programa zaradi

okoliščin, na katere nimamo vpliva. Dodatne informacije vam nudimo na

Občini Postojna.

Priporočamo, da program prireditev spremljate na www.postojna.si.

OpravičiloV napovedniku dogodkov v prejšnji številki Postojnskega Prepiha za 9. in 10. december 2015 smo napačno navedli matično šolo kot organizatorja obeh prireditev. Pravilno je: Osnovna šola Antona Globočnika Postojna, učenci Podružničnih šol Bukovje in Studeno. Za napako se opravičujemo.

Občinsko uredništvo

KDAJ? KAJ? KJE? ORGANIZATOR

26.DECEMBER

SOBOTA 14.00 PRoslava oB DnEvu saMostojnosti in Enotnosti in Blagoslov konj

PRi kozolCu toPlaR v BElskEM Turistično društvo Pudgura

26.DECEMBER

SOBOTA 19.30 Božično-novolEtni konCERt PostojnskE goDBE 1808

ŠPoRtna DvoRana osnovnE ŠolE antona gloBočnika Postojna

Postojnska godba 1808

28.DECEMBER

POnedeljek 12.00

ustvaRjalna DElavniCa (od 6. do 10. leta).

Izdelek bo presenečenje.

Obvezne predhodne prijave sprejemamo na mladinskem oddelku knjižnice ali na tel. št.: 081 604 310!

knjižniCa BEna zuPančiča Postojna knjižnica Bena Zupančiča Postojna

29.DECEMBER

TOrek 12.00

ustvaRjalna DElavniCa (za starejše osnovnošolce - od 10. leta dalje)

Izdelek bo presenečenje.

Obvezne predhodne prijave sprejemamo na mladinskem oddelku knjižnice ali na tel. št.: 081 604 310!

knjižniCa BEna zuPančiča Postojna knjižnica Bena Zupančiča Postojna

30.DECEMBER

SredA 12.00

Vsi osnovnošolci vabljeni na

PRavljični kvizObvezne predhodne prijave sprejemamo na mladinskem oddelku knjižnice ali na tel. št.: 081 604 310!

knjižniCa BEna zuPančiča Postojna knjižnica Bena Zupančiča Postojna

2015

KDAJ? KAJ? KJE? ORGANIZATOR

1.januaR

PeTek 14.00 PoHoD na svEti lovREnC na PaRkiRiŠču PoD sv. lovREnCEM Turistično društvo Pudgura

19.januaR

TOrek 18.00otvoRitEv slikaRskE RazstavE Bitja

avtorica laura ličer

galERija v tuRistično infoRMaCijskEM CEntRu Postojna (tRg PaDliH BoRCEv)

Občina Postojna in Zavod Znanje Postojna

2016

Tudi v naslednjem letu se bomo trudili, da ostanemo

občanom prijazna Občina.Želimo vam

veliko sreče in zdravja v letu 2016.

17

De

ce

mb

er

20

15

Napovednik dogodkov Zavod ZNaNje PostojNa

Ljubljanska cesta 2,6230 Postojna

+386 (05) 721 12 80

www.lu-postojna.si

do 15.1.2016 Prijave za tečaj Osnove šivanja in krojenja (21-urni tečaj)

do 15.1.2016 Prijave za tečaj Klasična masaža za domačo rabo (24-urni začetni tečaj)

do 10.2.2016 Prijava za usposabljanje in pridobitev certifikata

NPK socialni oskrbovalec/oskrbovalka na domuSredišče za SamoStojno učenje - z IK-tehnologijo in gradivom opremljen prostor za brezplačno samostojno učenje različnih vsebin ob podpori mentorja: vsak delavnik med 8:00 in 16:00 na Ljudski univerzi Postojna; predhodne najave na št.: 05 / 721 12 86 (Maja).

učna pomoč - brezplačna učna pomoč pri učenju za odrasle: vsak delavnik med 8:00 in 16:00 na Ljudski univerzi Postojna; predhodne najave na št.: 05 / 721 12 86 (Maja).

Svetovalno Središče poStojna za brezplačno informiranje in svetovanje v izobraževanju odraslih ponuja rešitev za vse zagate, ki se pojavijo ob vprašanju izobraževanja odraslih: vsak delavnik med 8:00 in 16:00 na Ljudski univerzi Postojna; predhodne najave na št.: 05 / 721 12 87 (Erika).

Kolodvorska cesta 3,6230 Postojna

+386 (05) 721 10 90

www.muzejkrasa.si

3.1.2016 1. nedelja v mesecu - brezplačen obisk razstave Muzej krasa za občane

14.1.2016: 18:00 Predavanje mag. Slavko Polak: Živalstvo v ledenih dobah pri nas

28.1.2015: 18:00 Kaj imata skupnega papir in slonji kakec? Interaktivna delavnica

izdelave papirja.

PIP

zavod znanje postojna, javni zavod za muzejsko dejavnost, kulturo, izobraževanje in ostale dejavnosti, je bil ustanovljen leta 2009. Zavod Znanje Postojna Kolodvorska 3 6230 Postojna www.zavod-znanje.si +386 (0)5 721 12 80 info@zavod-znanje.si

Podjetniški inkubatorPerspektivaPIP

Veliki Otok 44b,6230 Postojna

+386 (5) 721 12 80

inkubator@zavod-znanje.si

www.inkubator-postojna.si

Ustanavljate podjetje?

Potrebujete pomoč, prostor?

V PIP-u vam lahko pomagamo.

NOV ZIMSKI URNIK MUZEJA

Od torka do petka med 10. in 17. uro

ter med vikendi med 10. in 18. uro.

Notranjski muzej

Živalstvo v ledenih dobah pri nas

Kustos biolog mag. Slavko Polak bo v četrtek, 14. januarja 2016 ob 18. uri imel predavanje o ledenodobnih živalih na širšem območju klasičnega krasa. Spoznali bomo, kako so ledenodobne podnebne razmere vplivale na živalske vrste ter kako so se te prilagajale, se selile ali celo izumrle. Pri nas so v času ledenih dob živeli jamski lev, merkov nosorog in celo povodni konj! av

tor:

S. P

ola

k

Učni užitni in čutni parki

Ljudska univerza Postojna organizira študijski krožek na temo Učni užitni in čutni parki na področju občin Postojna, Pivka in Ilirska Bistrica. Uvodno srečanje, namenjeno predvsem strokovni javnosti, je bilo v torek, 15. decembra ob 17. uri v prostorih Ekomuzeja Pivških jezer v Slovenski vasi.

Poleg predstavitve posebnosti Študijskega krožka, ki ga je predstavila mentorica Marjeta Marinčič, je Tamara Urbančič predstavila primer dobre prakse obstoječega užitnega parka, medtem ko je Leonora Jakovljević predstavitvila blagovno znamko Učni užitni parki.

Krožek bomo zaključili z delavnico - Oblikovanje tematske idejne zasnove, ki bo priprava za oblikovanje vsebin za prihajajoče razpise.

Ljudska univerza

18

De

ce

mb

er

20

15

ZAVOD ZNANJE POSTOJNA PIPLjudska univerza

NPK ali nacionalna poklicna kvalifikacija pomeni najhitrejšo in najcenejšo pot do novega poklica. V sodobnem času, ko so družbene in gospodarske spremembe vrtoglavo hitre, predstavlja možnost prožne prekvalifikacije in hitre prilagoditve razmeram na trgu dela.

Zaradi starajoče se družbe se kot eden perspektivnejših profilov v zadnjem času omenja poklic socialnega oskrbovalca na domu, ki izvaja osebno oskrbo uporabnika, spodbuja njegovo socialno vključevanje in mu nudi pomoč v gospodinjstvu. Zato smo na Ljudski univerzi Postojna omogočili usposabljanje za pridobitev tega poklica tudi v našem okolju. Dobro zastavljen program ter strokovnost, izkušenost in predanost predavateljev je do želenega cilja – pridobitve certifikata – pripeljala prav vse naše udeležence, ki so se že odločili za to pot.

Posamezniki, ki jih delo z ljudmi veseli in jih skrb za sočloveka izpolnjuje, lahko v tem poklicu najdejo tudi življenjsko poslanstvo. O tem priča tudi izkušnja nekdanje udeleženke našega programa, Lare

Turk: »Človek gre na svoji življenjski poti čez ogromno obdobij. Rastemo skupaj s svojimi željami, sanjami in tudi z zunanjimi vplivi, ki jih življenje prinese s seboj. Potrebno je slediti sebi ... si prisluhniti … in si včasih upati tudi nekaj novega ... Tako je v meni rastla želja, da najdem pot, ki bi osmislila tako mene kot mojo poklicno zgodbo. Že dalj časa sem se ozirala po možnosti pridobitve poklica socialne oskrbovalke na domu in ravno ko sem bila doma na porodniškem dopustu, so mi z Ljudske univerze Postojna javili, da vključujejo v usposabljanje novo skupino. V tistem hipu sem brez pomisleka potrdila udeležbo, vsi dvomi, kako bom zmogla, so prišli kasneje.

Sedla sem torej v šolske klopi in ta odločitev se je izkazala za eno mojih najboljših do sedaj. Z vsakim

predavanjem sem se vedno bolj zavedala, kako prav sem se odločila. Koliko različnega znanja … Predvsem sem zelo hvaležna predavateljicam-mentoricam, ki so nas popeljale v ta svet. Hvaležna,da se niso zadovoljile s povprečnim pogledom in znanjem.

Priznam, po pridobitvi kvalifikacije sem poslala kar nekaj prošenj za delo. A še pred iztekom porodniške

NPK socialni oskrbovalec/oskrbovalka na domu

Teoretični in praktični pristop se vseskozi dopolnjujeta.

sem dobila pozitiven odgovor enega delodajalca.

Zame je bila prekvalifikacija v socialno oskrbovalko ena izmed tistih življenjskih šol, ko znanje doprinese nadgradnjo samega sebe kot človeka in hkrati možnost opravljati službo, v kateri imaš možnost premikati zidove in graditi mostove.«

Strokovno srečanje Svetovalnega središča Postojna

Informativno – svetovalno središče v izobraževanju odraslih Postojna, ki deluje v okviru Ljudske univerze Postojna in predstavlja enega izmed 14 regijskih ISIO središč v Sloveniji, je 1. decembra organiziralo regijsko strokovno srečanje. Na srečanju so se sestale vladne in nevladne organizacije Primorsko-notranjske regije, ki jih povezuje izvajanje različnih dejavnosti na področju izobraževanja, svetovanja in medgeneracijskega sodelovanja. Namen je medsebojno spoznavanje, seznanitve z delovanjem Svetovalnega središča Postojna, izmenjave mnenj in predlogov za nadaljnji razvoj informativno-svetovalne dejavnosti v regiji. Poleg tega pa še ugotavljanje aktualnih izobraževalnih potreb v našem okolju ter iskanja priložnosti za povezovanje in sodelovanje v okviru aktualne finančne in razvojne perspektive Svetovalnega središča.

Na podlagi živahne izmenjave mnenj so bili oblikovani temeljni predlogi in ukrepi za nadaljnjo usmeritev razvoja informativno-svetovalne dejavnosti. Vsi udeleženci dogodka so se strinjali, da je povezovanje organizacij v lokalnem okolju zelo zaželeno in celo

nujno za učinkovit nadaljnji razvoj in uspeh izobraževalne dejavnosti ter krepitev vključenosti prebivalcev v naši regiji v različne oblike vseživljenjskega učenja. Skupaj smo namreč lahko najbolj učinkoviti.

Praznično in ustvarjalno za Miklavža

Ljudska univerza Postojna, Notranjski muzej Postojna in Mercator center Postojna so v času Miklavža organizirali ustvarjalne delavnice za otroke.

Pod skupnim naslovom Praznično in ustvarjalno za Miklavža, so otroci v Mercator centru Postojna lahko ustvarjali božične okraske in darila. Družbo so jim delale prijazne mentorice, manjkal pa ni niti sam

Miklavž, ki je ravno takrat obiskal poslovalnico. Veselju in rajanju kar ni bilo konca. Daril ni moč le kupiti, temveč se jih lahko tudi naredi. To so

na delavnicah dokazali otroci s svojo ustvarjalnostjo in pripravljenostjo poizkusiti nekaj novega. Rezultat novo pridobljenega znanja in

usmerjanja so bili čudoviti praznični izdelki, ki bodo še dodatno okrasili domove v tem veselem decembru.

19

De

ce

mb

er

20

15

PIP

ZAVOD ZNANJE POSTOJNA PIP

Kaj imata skupnega papir in slonji kakec?

Če vam že v naprej izdamo skrivnost, potem je to mogoče papir, ki ga bomo dejansko skupaj naredili iz slonjega kakca. V četrtek, 28. januarja 2016, bomo ob 18. uri v prostorih Notranjskega muzeja Postojna namreč spoznavali pripravo papirja ter vam tudi zares razkrili danes še skrito skrivnost.

Sicer pa v Notranjskem muzeju Postojna spoznavamo različne skrivnosti. Nazadnje smo skupaj z Ljudsko univerzo Postojna v sodelovanju s podjetjem Kovod Postojna, pripravili prvo iz niza ekološko obarvanih delavnic, ki se bodo vrstile tudi v novem letu. Vsak drugi mesec bomo skupaj ozaveščali in se navduševali nad prijaznim odnosom do okolja. Nabor tem bo zanimiv, predvsem pa ustvarjalen in uporaben v vsakdanjem življenju.

EKO-PRALNI PRAŠEK

200 g mila (nastrgaj na drobno) 240 g pralne sode,

ki čisti in mehča vodo 90 g sode bikarbone, ki

odstranjuje madeže in vonjave 90 g boraksa, ki razkužuje

180 g citronske kisline, ki mehča vodo in poživlja barve

60 g nejodirane soli, ki ohranja barve

20-30 kapljic poljubnega eteričnega olja

Vse skupaj premešamo. Za eno pranje uporabimo

1-2 žlici praška.

Že na prvi delavnici smo pod vodstvom izkušene mentorice ekoloških krožkov Tamare Urbančič izdelovali eko-čistila. Za pokušino vam predstavljamo preprost recept za pripravo naravi prijaznega pralnega praška.

Dogaja se v Kulturnem domu Postojna

Ko bom velik - V torek, 29. decembra, vas ob 16.30 vabimo na predstavo s plesno delavnico za otroke. Prepletanje plesa, igre, lutk in glasbe bosta vodi-la Lea in Jose Menard, po predstavi pa z otroki tudi zaplesala. Naši najmlajši se bodo skozi ples približali afriški kulturi, igrali na bobne in razna pihala ter ropotulje in se seveda zabavali ob spremljavi afriške glasbe. Vstop je prost!

Zajčka Zlatko, Zoja in darila - V sredo, 30. decembra, vas ob 16.30 pričaku-jemo s predstavo za otroke. Zgodba govori o tem, da ko malčki napišejo svoje želje v pisemca, ta potujejo dolgo pot v Mrazove delavnice. Tam jih Dedek Mraz razdeli med pridne zajčke, ki s pomočjo čarobnega strojčka izdelajo darila. Strojček pa se pokvari in glavno vprašanje se glasi: Kako bomo obdarili otro-ke, ko pa nimamo daril? Dedkova pot z darili za pridne malčke se nepreklic-no bliža in hitro bo treba ukrepati. Brez strahu, Dedek Mraz bo prinesel darila za vse, vstop pa je prost.

Mojca Pokrajculja - V ponedeljek, 28. januarja, bomo ob 17.30 z Damjano Golavšek spremljali lonček za en krajcar. Predstava je za otroški abonma in izven (vstopnina za izven - 6 evrov).

Priznanja najboljšim športnikom in športnim delavcem - V ponedeljek, 28. decembra, vas ob 18. uri vabimo v Kulturni dom Postojna na podelitev priznanj športnikom in športnim delavcem za leto 2015.

DECEMBER V SLIKI

utrinki Zavoda Znanje Postojna

Univerzitetni razvojni center in inkubator Primorske razpisuje natečaj Pod-jetna Primorska 2016 za najboljšo podjetniško idejo primorske regije. Prija-vite se lahko do 31. januarja naslednje leto, nagradni sklad pa znaša 30.000 evrov.

Podjetna Primorska je natečaj za najboljšo podjetniško idejo primorske regi-je. V okviru natečaja obravnavajo inovativne poslovne ideje, ki so zanimive za gospodarski sektor Primorske in predstavljajo možnosti za investiranje. Z natečajem želijo pospešiti prenos razvojnih idej posameznikov ali skupin v tržno uspešne podjeme kot tudi pospešiti prenos znanja z univerze v go-spodarstvo in s tem prispevati k nastanku novih inovativnih podjetij v regiji.

Več informacij www.uip.si ali www.zavod-znanje.si

Verjetno niste spregledali novih jumbo plakatov Notranjskega muzeja Postojna, ki vabijo obiskovalce na ogled Ledene dobe v Postojni. Plakate smo namestili v prostore TIC-a ob nakupovalnem središču v Postojni, na Titovem trgu trgu ter v Parku vojaške zgodovine Pivka. V decembru vam še vedno nudimo 10-odstotni popust, zaradi katerega beležimo uspešen obisk. Že prvo nedeljo v mesecu nas je obiskalo kar 60 ljudi, ki so uživali v razstavi in razlagah kustosov.

Plakat o ledeni dobi zaznamoval Titov trg

December se je začel praznično - Ta veseli dan kulture.

Vrč iz žegnane jame bo na ogled do 7. februarja 2016.

Sreča na vrvici: pasji mladič - prej in potem. Na brezplačnem predavanju za vse, ki se pripravljajo na sprejem kosmatega člana družine nas je obi-skalo 19 ljudi in 3 psi.

Notranjski muzej

30.000 evrov za ideje

Pred mano je spet teden sej držav-nega zbora, zato lahko danes izpo-stavim le nekaj ključnih tem, ki so zapolnjevale naš delavnik v prete-klem mesecu. Odbor Državnega zbora za finance in monetarno po-litiko je na seji, 8. decembra, podprl predlog vlade, da se lestvica za od-mero dohodnine začasno preuredi v smeri razbremenitve zavezancev z več kot 1,5-kratnikom povprečne plače. Ukrep naj bi veljal do konca leta 2017, ko bo ugasnila tudi ve-ljavnost 50-odstotne obdavčitve najvišjih plač. S tem se naj bi raz-bremenilo tiste zavezance, ki so na meji med drugim in tretjim davč-nim razredom, to pa je večinoma visoko strokovno izobražen kader. Razbremenjenih bo 114.740 oziro-ma 12 odstotkov zavezancev.

Iz poslanskih klopi

Državni zbor je po vetu Državnega sveta ponovno potrdil zakon o iz-vrševanju državnih proračunov za leti 2016 in 2017. Za zakon, ki so mu državni svetniki oporekali zaradi do-ločb v zvezi z višino povprečnine, ki jo država namenja občinam, je tokrat glasovalo 52 poslank in po-slancev.

Govorili smo tudi o zaostritvi azilne zakonodaje in spremembah zakona o javnem redu in pa seveda referen-dumskemu vprašanju. Veliko časa smo namenili tudi gozdu kot našem najbogatejšem naravnem viru. SMC in koalicijski partnerji smo se v ko-alicijski pogodbi zavezali k povezo-vanju gozdarstva in lesne industrije,

spodbujanju domače predelave lesa v izdelke z višjo dodano vrednostjo, oživitvi lesnopredelovalne industri-je in zelenih investicij, večjemu iz-koristku gozda kot najbogatejšega naravnega vira v Sloveniji in verti-kalnemu povezovanju gospodarskih družb v gozdno-lesne verige. Dr-žavni zbor je razpravljal tudi o noveli Zakona o knjižničarstvu in o Predlo-gu resolucije o nacionalnem sta-novanjskem programu 2015-2025. Gre za ključni dokument, ki aktivno rešuje stanovanjsko problematiko in postavlja smernice za aktivnejšo stanovanjsko politiko v prihodnosti. Resolucija se posebej fokusira na stanovanjsko politiko za mlade, sta-rejše in ranljive ciljne skupine.

Naj vam ob koncu leta še voščim.

Naj bo novo leto obdarjeno z ljube-znijo in prijateljstvom, polno malih presenečenj in velikih radosti.

Vesel božič in srečno novo leto 2016

Koledar PGD Postojna za leto 2016

Po vzoru nekaterih drugih gasilskih društev so se tudi v PGD Postojna od-ločili za izdelavo svojega koledarja. Sama ideja je sicer zorela kar nekaj let. V sam projekt sta gasilce prepričala Barbara Mandeljc in Janez Mandeljc, ki je prispeval fotografije, ter Tomaž Penko, ki je oblikoval koledar. Ob poplavi različnih koledarjev s precej podobno tematiko, na primer s pomanjkljivo oblečenimi gasilkami in gasilci, so se postojnski gasilci odločili za nekaj povsem samosvojega. V koledarju so prikazani operativni gasilci PGD Po-stojna svojimi najmlajšimi v različnih situacijah. Koledar so že prikazali tudi na priložnostni razstavi v postojnskem Bale baru v Postojni.

Poudariti je potrebno, da postojnski gasilci koledarja ne prodajajo in nimajo postavljene fiksne prodajne cene. Koledar je namenjen izključno zbiranju prostovoljnih prispevkov, ki jih bodo gasilci porabili za nakup nujno potrebne in iztrošene opreme. Tako vsem tistim, ki bodo prispevali kakršenkoli znesek za gasilce, ti v zameno podarjajo koledar. Koledar je natisnjen v nakladi 1.000 izvodov

in na voljo na več lokacijah po Postojni, sami gasilci pa ga od 18. decembra naprej ponujajo tudi v večjih prodajnih centrih v Postojni. Več o lokacijah si lahko preberete na spletni strani www.pgd-postojna.si ali na telefonski številki društva 05/726-21-66, dostopni pa so tudi preko e-pošte info@pgd-postojna.si.

Za postojnske gasilce, Janez Mandeljc

Da bi živalim v zavetiščih vsaj malce olajšali in polepšali zimski čas, smo se v Komisiji za članice pri Gasilski zvezi Postojna odločile, da izvedemo zbiralno akcijo hrane za pse in muce, povodcev, igračk in ostale opreme, ki zavetiščnikom pride prav. Akcija traja do 31. 1. 2016, vaše donacije pa lahko prinesete v gasilski dom PGD Postojna (dežurni gasilec) ali v knjigarno Sponkca v Pivki. Če bi radi darovali, pa stvari ne morete prinesti na nobeno od lokacij, se lahko dogovorimo za prevzem nekje na poti med Postojno in Pivko ali v okolici. Vse se da dogovoriti. Vsak priboljšek šteje! Živali nam bodo hvaležne! Informacije 041/883 265 – Petra

Gasilke za pomoč živalim

20

De

ce

mb

er

20

15

Pred mano je spet teden sej držav-nega zbora, zato lahko danes izpo-stavim le nekaj ključnih tem, ki so zapolnjevale naš delavnik v prete-klem mesecu. Odbor Državnega zbora za finance in monetarno po-litiko je na seji, 8. decembra, podprl predlog vlade, da se lestvica za od-mero dohodnine začasno preuredi v smeri razbremenitve zavezancev z več kot 1,5-kratnikom povprečne plače. Ukrep naj bi veljal do konca leta 2017, ko bo ugasnila tudi ve-ljavnost 50-odstotne obdavčitve najvišjih plač. S tem se naj bi raz-bremenilo tiste zavezance, ki so na meji med drugim in tretjim davč-nim razredom, to pa je večinoma visoko strokovno izobražen kader. Razbremenjenih bo 114.740 oziro-ma 12 odstotkov zavezancev.

Iz poslanskih klopi

Državni zbor je po vetu Državnega sveta ponovno potrdil zakon o iz-vrševanju državnih proračunov za leti 2016 in 2017. Za zakon, ki so mu državni svetniki oporekali zaradi do-ločb v zvezi z višino povprečnine, ki jo država namenja občinam, je tokrat glasovalo 52 poslank in po-slancev.

Govorili smo tudi o zaostritvi azilne zakonodaje in spremembah zakona o javnem redu in pa seveda referen-dumskemu vprašanju. Veliko časa smo namenili tudi gozdu kot našem najbogatejšem naravnem viru. SMC in koalicijski partnerji smo se v ko-alicijski pogodbi zavezali k povezo-vanju gozdarstva in lesne industrije,

spodbujanju domače predelave lesa v izdelke z višjo dodano vrednostjo, oživitvi lesnopredelovalne industri-je in zelenih investicij, večjemu iz-koristku gozda kot najbogatejšega naravnega vira v Sloveniji in verti-kalnemu povezovanju gospodarskih družb v gozdno-lesne verige. Dr-žavni zbor je razpravljal tudi o noveli Zakona o knjižničarstvu in o Predlo-gu resolucije o nacionalnem sta-novanjskem programu 2015-2025. Gre za ključni dokument, ki aktivno rešuje stanovanjsko problematiko in postavlja smernice za aktivnejšo stanovanjsko politiko v prihodnosti. Resolucija se posebej fokusira na stanovanjsko politiko za mlade, sta-rejše in ranljive ciljne skupine.

Naj vam ob koncu leta še voščim.

Naj bo novo leto obdarjeno z ljube-znijo in prijateljstvom, polno malih presenečenj in velikih radosti.

Vesel božič in srečno novo leto 2016

Koledar PGD Postojna za leto 2016

Po vzoru nekaterih drugih gasilskih društev so se tudi v PGD Postojna od-ločili za izdelavo svojega koledarja. Sama ideja je sicer zorela kar nekaj let. V sam projekt sta gasilce prepričala Barbara Mandeljc in Janez Mandeljc, ki je prispeval fotografije, ter Tomaž Penko, ki je oblikoval koledar. Ob poplavi različnih koledarjev s precej podobno tematiko, na primer s pomanjkljivo oblečenimi gasilkami in gasilci, so se postojnski gasilci odločili za nekaj povsem samosvojega. V koledarju so prikazani operativni gasilci PGD Po-stojna svojimi najmlajšimi v različnih situacijah. Koledar so že prikazali tudi na priložnostni razstavi v postojnskem Bale baru v Postojni.

Poudariti je potrebno, da postojnski gasilci koledarja ne prodajajo in nimajo postavljene fiksne prodajne cene. Koledar je namenjen izključno zbiranju prostovoljnih prispevkov, ki jih bodo gasilci porabili za nakup nujno potrebne in iztrošene opreme. Tako vsem tistim, ki bodo prispevali kakršenkoli znesek za gasilce, ti v zameno podarjajo koledar. Koledar je natisnjen v nakladi 1.000 izvodov

in na voljo na več lokacijah po Postojni, sami gasilci pa ga od 18. decembra naprej ponujajo tudi v večjih prodajnih centrih v Postojni. Več o lokacijah si lahko preberete na spletni strani www.pgd-postojna.si ali na telefonski številki društva 05/726-21-66, dostopni pa so tudi preko e-pošte info@pgd-postojna.si.

Za postojnske gasilce, Janez Mandeljc

Da bi živalim v zavetiščih vsaj malce olajšali in polepšali zimski čas, smo se v Komisiji za članice pri Gasilski zvezi Postojna odločile, da izvedemo zbiralno akcijo hrane za pse in muce, povodcev, igračk in ostale opreme, ki zavetiščnikom pride prav. Akcija traja do 31. 1. 2016, vaše donacije pa lahko prinesete v gasilski dom PGD Postojna (dežurni gasilec) ali v knjigarno Sponkca v Pivki. Če bi radi darovali, pa stvari ne morete prinesti na nobeno od lokacij, se lahko dogovorimo za prevzem nekje na poti med Postojno in Pivko ali v okolici. Vse se da dogovoriti. Vsak priboljšek šteje! Živali nam bodo hvaležne! Informacije 041/883 265 – Petra

Gasilke za pomoč živalim

21

De

ce

mb

er

20

15

Pogrebne storitveV težkih trenutkih žalovanja, ob izgubi bližnjega,

Vam nudimo pomoË ter postorimo vse, da se lahko dostojno in v miru poslovite od svojih najdražjih.

CvetliËarstvoOb izgubi bližnjega Vam nudimo bogato izbiro žalnih vencev, ikeban,

šopkov in drugih žalnih aranžmajev.

Ob naroËilu pogrebnih storitev Vam na vse žalne aranžmaje nudimo 25 % popusta, ter možnost obroËnega plaËila pogrebnih stroškov.

Ponudba velja v letu 2015.

Dežurna telefonska številka (24 h): 041 377 294 Komus d.o.o. Postojna - uprava: 05 726 55 47

E-pošta: komus@komus-po.si

POGREBNE STORITVE

Centralna čistilna naprava Postojna pridobila uporabno dovoljene Centralna čistilna naprava Postojna, ki smo jo začeli graditi v lanskem letu, je v letošnjih poletnih mesecih začela s poskusnim in tudi že polnim de-lovanjem. Po izvedenih vseh potrebnih meritvah je v novembru pridobila uporabno dovoljenje za obratovanje.

V sklopu del se je nadgradila teh-nologija čiščenja odpadnih voda, v okviru katere so bili zamenjani vsi glavni tehnološki elementi naprave. Nova naprava ima poleg običajnega mehanskega in biološkega čiščenja še tretjo in četrto stopnjo čiščenja odpadnih voda, kar pomeni, da se iz odpadnih vod odstranjujejo tudi nitrati in fosfor, na četrti stopnji pa se s pomočjo UV-dezinfektorja one-sposobi še tiste škodljive mikroorga-nizme, ki bi sicer uspeli preiti v iztok. V primerjavi s staro napravo, ki je zadoščala za 14.500 uporabnikov, nove zmore obdelati vodo za 21.000 enot.

Nova čistilna naprava očisti do 98 od-stotkov organskih hranil. Zagotavlja čistejšo vodo v Strženu in Pivki ter v nadaljevanju tudi rek Unice in Ljublja-nice. S povečanjem naprave je zdaj mogoče učinkovitejše urejanje odva-janja in čiščenja odpadnih vod, saj se bodo na napravo priklopila tudi bližja vaška naselja. Občina Postojna je za izvedbo projekta pridobila 92 odstot-kov nepovratnih sredstev. Projekt je namreč sofinanciran s strani Kohezij-skega sklada Evropske unije, ki je pri-speval 77 odstotkov stroškov izvedbe del, 15 odstotkov pa je sofinancirala tudi država. Pogodbena vrednost vseh del je znašala 3,5 milijona evrov.

Urejanje infrastrukture v PredjamiV Predjami se je v letu 2015 asfaltiralo dva kraka ceste do potoka Lokva, uredilo meteorno kanalizacijo ter zgradilo kabelsko kanalizacijo za premestitev napeljave javne razsvetljave in električnih vodov pod zemljo. Vsa dela so bila izvajana v skladu s soglasjem Zavoda za

kulturno dediščino in ob spremljavi arheološkega nadzora.

Vrednost izvedenih del je 56.000 evrov, od tega je prispevala Postojnska jama v skladu s pogodbo o najemu Predjamskega gradu 45.000 evrov.

Urejanje cest v vasi Gorenje in na relaciji Predjama-Landol

Novembra smo zaključili dela na urejanju odvodnjavanja in zgornjega ustroja ceste v asfaltni izvedbi na severovzhodnem območju naselja Gorenje v dolžini 280 metrov z ureditvijo makadamske gozdne ceste Predjama-Landol. Vrednost izvedenih del, ki so obsegala urejanje zgornjega ustroja cest, je bila 49.500 evrov.

22

De

ce

mb

er

20

15

Pogrebne storitveV težkih trenutkih žalovanja, ob izgubi bližnjega,

Vam nudimo pomoË ter postorimo vse, da se lahko dostojno in v miru poslovite od svojih najdražjih.

CvetliËarstvoOb izgubi bližnjega Vam nudimo bogato izbiro žalnih vencev, ikeban,

šopkov in drugih žalnih aranžmajev.

Ob naroËilu pogrebnih storitev Vam na vse žalne aranžmaje nudimo 25 % popusta, ter možnost obroËnega plaËila pogrebnih stroškov.

Ponudba velja v letu 2015.

Dežurna telefonska številka (24 h): 041 377 294 Komus d.o.o. Postojna - uprava: 05 726 55 47

E-pošta: komus@komus-po.si

POGREBNE STORITVE

Centralna čistilna naprava Postojna pridobila uporabno dovoljene Centralna čistilna naprava Postojna, ki smo jo začeli graditi v lanskem letu, je v letošnjih poletnih mesecih začela s poskusnim in tudi že polnim de-lovanjem. Po izvedenih vseh potrebnih meritvah je v novembru pridobila uporabno dovoljenje za obratovanje.

V sklopu del se je nadgradila teh-nologija čiščenja odpadnih voda, v okviru katere so bili zamenjani vsi glavni tehnološki elementi naprave. Nova naprava ima poleg običajnega mehanskega in biološkega čiščenja še tretjo in četrto stopnjo čiščenja odpadnih voda, kar pomeni, da se iz odpadnih vod odstranjujejo tudi nitrati in fosfor, na četrti stopnji pa se s pomočjo UV-dezinfektorja one-sposobi še tiste škodljive mikroorga-nizme, ki bi sicer uspeli preiti v iztok. V primerjavi s staro napravo, ki je zadoščala za 14.500 uporabnikov, nove zmore obdelati vodo za 21.000 enot.

Nova čistilna naprava očisti do 98 od-stotkov organskih hranil. Zagotavlja čistejšo vodo v Strženu in Pivki ter v nadaljevanju tudi rek Unice in Ljublja-nice. S povečanjem naprave je zdaj mogoče učinkovitejše urejanje odva-janja in čiščenja odpadnih vod, saj se bodo na napravo priklopila tudi bližja vaška naselja. Občina Postojna je za izvedbo projekta pridobila 92 odstot-kov nepovratnih sredstev. Projekt je namreč sofinanciran s strani Kohezij-skega sklada Evropske unije, ki je pri-speval 77 odstotkov stroškov izvedbe del, 15 odstotkov pa je sofinancirala tudi država. Pogodbena vrednost vseh del je znašala 3,5 milijona evrov.

Urejanje infrastrukture v PredjamiV Predjami se je v letu 2015 asfaltiralo dva kraka ceste do potoka Lokva, uredilo meteorno kanalizacijo ter zgradilo kabelsko kanalizacijo za premestitev napeljave javne razsvetljave in električnih vodov pod zemljo. Vsa dela so bila izvajana v skladu s soglasjem Zavoda za

kulturno dediščino in ob spremljavi arheološkega nadzora.

Vrednost izvedenih del je 56.000 evrov, od tega je prispevala Postojnska jama v skladu s pogodbo o najemu Predjamskega gradu 45.000 evrov.

Urejanje cest v vasi Gorenje in na relaciji Predjama-Landol

Novembra smo zaključili dela na urejanju odvodnjavanja in zgornjega ustroja ceste v asfaltni izvedbi na severovzhodnem območju naselja Gorenje v dolžini 280 metrov z ureditvijo makadamske gozdne ceste Predjama-Landol. Vrednost izvedenih del, ki so obsegala urejanje zgornjega ustroja cest, je bila 49.500 evrov.

Vgradnja osebnega dvigala v OŠ Miroslava VilharjaOsnovna šola Miroslava Vilharja je bogatejša za novo pridobitev, oseb-no dvigalo za zagotovitev vertikal-ne komunikacije za gibalno manj sposobne in za enostavnejši tran-sport učnih pripomočkov, učil in knjižnega gradiva iz kleti in pritličja do mansarde.

Dvigalo je umeščeno v svetlobni ja-šek, ki je nastal, ko se je ob starejši del (objekt nekdanje gimnazije) pri-zidal novejši del za potrebe osnovne šole za devetletno šolanje. Vhodi v dvigalo so izvedeni na mestih nek-danjih oken, kabina je prehodna, tako da je možen vhod v dvigalo, v kleti in nato v vseh štirih nadstropjih, vključno z mansardo. Vrednost in-vesticije je nekaj nad 105.000 evrov,

ki jih je Občina Postojna prispevala iz lastnih sredstev.

Ureditev infrastrukture na spodnjem delu območja Javorniške poti v Postojni

V skladu z dogovorom za izvedbo sofinanciranja MORS v lokalno javno in-frastrukturo v letu 2015, je Občina Postojna dne aprila pričela z izvajanjem aktivnosti za ureditev komunalne infrastrukture na spodnjem območju Javorniške poti v Postojni.

Projekt je zajemal ureditev komunalne in padavinske kanalizacije, obnovo vodovodnega omrežja in urejanje javne razsvetljave s sanacijo ceste po iz-vedbi komunalne opreme. V okviru projekta smo uredili celotno komunalno opremo na območju med Ljubljansko cesto in podvozom pod avtocesto. Vrednost projekta je 211.560 evrov, od česar je MORS sofinanciral 146.600 evrov.

S financiranjem KS Postojna pa smo izvedli tudi sanacijo dela povsem do-trajane ceste med podvozom pod železniško progo in nadvozom nad avto-cesto na Jeršicah. Vrednost teh del je znašala 17.500 evrov.

Urejanje javne ceste Hruševje-Sajevče

Ob spravilu lesa iz gozdov po žledu se je pokazalo, da so občinske ceste na območju od naselja Hruševje do Sajevč in na območju naselja Sajev-če neustrezno urejene za promet tovornih vozil, zato je bilo potrebno za zagotovitev prometne varnosti čim prej izvesti obsežna investicijsko vzdr-ževalna dela, ki so obsegala ureditev cest v dolžini približno 2.350 metrov. Vrednost izvedenih del, ki so obsegala obsežno sanacijo zgornjega ustroja cest z odvodnjavanjem je bila 255.000 evrov, prebivalci pa imajo zdaj cesto, ki je ključna za promet med vasema, urejeno.

Urejanje otroških igrišč

Občina postojna je tudi v letu 2015 nadaljevala z urejanjem in opremlja-njem predvsem otroških igrišč v mestu Postojna in po naseljih.

Tako je bilo v poletnih mesecih na pobudo občanov Zelenega bisera ure-jeno in z ustrezno opremo opremljeno otroško igrišče v Zelenem biseru, vrednost izvedbenih del in opreme pa je znašala 12.500 evrov. V novembru smo zaključili dela in nabavili opremo tudi za otroško igrišče ob Cesti v Sta-ro vas (vrednost 12.700 evrov) in ve letošnjem letu zaključili še z igriščem v Hraščah v vrednosti 5.000 evrov.

Poleg tega sta bili v letu 2015 z dodatnimi otroškimi igrali opremljeni otroški igrišči v Landolu in Šmihelu pod Nanosom.

Hipermarket Postojna vabi k prazničnim nakupom ter želi lepe praznike in srečno 2016!

23

De

ce

mb

er

20

15

Iskrice v prazničnem decembru

Društvo likovnih ustvarjalcev Postojna je tradicionalno razstavo slikarskih del v avli Inštituta za raziskovanje krasa SAZU v Postojni tokrat zaznamovalo z božično-novoletnimi prazniki. Poimenovali so jo Iskrice, saj so želeli, da se mala platna zaiskrijo v temnih zimskih večerih in pričarajo prijetno vzdušje.

Male dimenzije platen so vzpodbudile člane tudi k drugačni postavitvi. Raz-stavili so jih v ročno izdelanih lesenih gajbicah (izdelal jih je Anton Srebot iz Selc), ki so zložene v obliki treh smrekic. Na odprtju razstave (12. decembra) je polno dvorano obiskovalcev najprej nagovorila predsednica društva Eliza-beth Dodolović, s pozdravnim govorom se ji je pridružil tudi podžupan An-drej Berginc. Kulturni program sta z glasbo obogatili pevka Nina Bužanin in pianistka Eva Švent Zadel. Na razstavi sodeluje 22 članov društva z dvema ali tremi deli v različnih slikarskih tehnikah, motivih in slogovni izpovedi. Raz-stava je na ogled do 8. januarja v času uradnih ur Inštituta ZRC SAZU.

In še lepa novica: kar štiri članice postojnskega društva - Elizabeth Dodolo-vić, Jasmina Čelan, Irena Kariž in Teja Tegelj - so se s svojimi deli uvrstile

Torbarji z željo po širitvi in novih odrskih postavitvah

Domači oder Kulturnega doma v Postojni je 21. novembra zatresla Folklorna skupina Torbarji z gosti: metliško folklorno skupino Ivan Navratil in pevsko skupino Društva podeželskih žena pod Gorjanci iz Kostanjevice na Krki.

Domačini so se predstavili z novejšima postavitvama: »U nedelo pr' Dem-šarji« in »Preljuba mi soseda«. »Trudimo se, da stare pesmi in plesi ne bi bili pozabljeni,« še posebej na območju, kjer ni tradicije folklornih skupin, pove Andreja Berlak, strokovna vodja in avtorica odrskih postavitev. Tudi Torbarji delujejo šele od leta 2003, ko so Antun Jeger, Milka Gavranič, Slavka Smerdu Urh in vodja območne izpostave Javnega sklada za kultur-ne dejavnosti Silva Bajc zasnovali folklorno skupino, ki si je nadela ime po legendi o zmaju iz Postojnske jame.

V tem času so Torbarji raziskali običaje v pivški kotlini. Kot je izpostavila Andreja Berlak, je več pozornosti namenila raziskovanju Planine, kjer so bili včasih zelo dejavni furmanstvo, kovaštvo in kolarstvo. Na odru so z avtentičnim pohištvom obudili prizor iz gostilne Demšar pred sto leti.

Danes pleše v folklorni skupini 24 plesalk in plesalcev iz krajev ob Pivki, a si želijo sprejeti medse nove člane, je povedal član skupine Slavko Kralj. »Radi bi povabili mlade in mlade po srcu. Želimo si obuditi nekoč prilju-bljen ples na binkoštni ponedeljek v Postojnski jami,« nam je zaupal željo Torbarjev. Za to pa potrebujejo več članov, tudi instrumentaliste, ki znajo zaigrati na harmoniko, klarinet in kontrabas. Če so vas zasrbele pete, vas folklorna skupina Torbarji vabi, da jih obiščete na vajah v kulturnem domu v Slavini ob torkih in četrtkih med 19.30 in 21.30.

Besedilo: Alenka Furlan Čadež; fotografija: Foto Atelje Postojna.

Tradicionalni letni nastop SPD Nikola Tesla Postojna

Predsednik Srbskega prosvetnega društva Postojna Dragan Boletinac je v soboto, 12. decembra, ob 19.00 uri po nekaj uvodnih besedah in pozdravu častnih gostov najavil tradicionalni vsakoletni nastop matičnega društva.

kultura

Povezovalka programa Andja Ra-dujko je obiskovalce v popolnoma zasedeni dvorani (tudi s stojišči) po-zvala k ogledu krajšega predstavitve-nega filma o delovanju SPD Nikola Tesla Postojna, ki je bilo ustanovlje-no leta 1992, njegovo članstvo pa šteje skupaj 68 družin. Svoje misli in želje ob poslavljajočem se letu so občinstvu posredovali častni gostje: občinski podžupan Andrej Ber-ginc, paroh srbske pravoslavne cerkve v Kopru Tomo Ćirković, postojnski paroh Darko Petak in predsednik Zveze srbskih kultur-nih društev RS Nikola Todorović.Prvo je med gostujočimi nastopi-lo ŽKUD Tine Rožanc z glasbe-no skupino Katanija iz Ljubljane, oder pa so razplesali člani folklor-ne skupine KD Rak Rakek, obleče-ni v stara tradicionalna notranjska oblačila, ob spremljavi harmonike in kontrabasa. S svojimi močnimi

glasovi je dvorano preglasila pevska skupina SKPD Sveti Sava iz Kranja, prvoustanovljenega srbskega dru-štva na Slovenskem.Domače društvo je zasedlo oder kar štirikrat. Na množičnem nastopu so nam prikazali starodavni potek ozrenske svatbe, šele nastop izvorne glasbene skupine pa je poslušalce dodobra ogrel. Postojnska skupina Pivo in čevapi, poznana tudi na šir-šem območju države, je stopnjevala tempo, ki ga je upočasnila dramska sekcija z daljšo komedijo v treh deja-njih. Mladinska plesna sekcija ma-tičnega društva je dvignila publiko na noge in med bučnim ploskanjem odplesala še dodatek.Organizatorji, člani društva in na-stopajoči so si že tako dolg nastop podaljšali v klubskih prostorih.

Besedilo: Marino Samsa; fotografija: Foto Atelje Postojna.

na državno razstavo Kvadrat in krog, kocka in krogla, ki jo organizira Jav-ni sklad za kulturne dejavnosti RS in bo od 1. do 15. septembra 2016 gostovala v Mestni galeriji Nova Gorica ter zatem v Tovarni umetnosti v Majšperku.

Besedilo: Polona Škodič; fotografija: Foto Atelje Postojna.

V Folklorni skupini Torbarji pleše 24 plesalk in plesalcev iz krajev ob Pivki. Društvo Nikola Tesla je navdušilo obiskovalce koncerta.

Mala platna v gajbicah, ki so zložene v obliki smrekic.

24

De

ce

mb

er

20

15

Zlato za elum in MePZ Postojna

V soboto, 28. novembra, je Postojna gostila Re-gijsko tekmovanje odraslih pevskih zasedb Pri-morske. Celodnevno tekmovanje, na katerem sta domače barve odlično zastopala Mešani pevski zbor Postojna in Vokalna skupina Elum, je v dvorani Glasbene šole Postojna organizirala postojnska izpostava Javnega sklada za kulturne dejavnosti. Zaključilo se je z večerno prireditvijo in podelitvijo priznanj.

Tekmovanje za Primorsko regijo, ki je bilo letos zadnje v nizu šestih regijskih tekmovanj, velja zaradi visoke kakovosti tekmovalnih pevskih sestavov za izjemno močno. To potrjuje tudi število zlatih priznanj. V Postojni je tekmovalo v treh koncertnih sklopih trinajst pevskih zasedb,

Brati gore

Knjižnica Bena Zupančiča je gostila v petek, 11. decembra, zanimivega gosta. O svoji alpinistič-ni poti in nekaterih odpravah (Himalaja 2008, Kirgizija 2011 in 2012), predvsem pa o lanskole-tnem vzponu na najvišji vrh severne Amerike, 6194 metrov visoko goro Denali oziroma Mount Mc Kinley na Aljaski, je doživeto spregovoril Po-stojnčan, ki sicer živi in dela v Ljubljani, član Alpi-nističnega odseka Železničar Peter Bajec.

S plezanjem se ukvarja že deset let, za njim je že več kot 500 vzponov v domačih in tujih gorah, od tega kar 50 prvenstvenih. Predstavitev odprave na Denali so ilustrirali čudovite fotografije in krajši filmski izseki članov odprave. Knjižnica se je tako pridružila različnim institucijam in društvom, ki

kultura

Matičev prvi »M«

Enaindvajsetletni Postojnčan Matic Marentič je pravkar izdal svojo prvo zgoščenko z naslovom »M«. Ambicij ne skriva, saj dodaja, da se bo to zgodilo najbrž še večkrat. Ko Matic prime kitaro in stopi pred mikrofon, pa razkrije tudi to, da se za prijazno osebnostjo in toplim pogledom štu-denta Akademije za multimedije skriva duša pra-vega rokerja. To so lahko začutili tudi navdušeni poslušalci v polni dvorani postojnskega Kultur-nega doma, kjer je Matic 11. decembra predstavil svoj glasbeni izdelek.

Matic je zrasel ob glasbi, saj je bil njegov oče Igor dolgoletni kitarist pri zasedbi Črna gradnja, ki se ji je pri 15 letih kot najmlajši član kdajkoli pridružil tudi sam. »On me je naučil tudi prvih akordov na kitaro, resno pa me je kasneje vzel v roke Eki Alilovski (ex Črna Gradnja, op. av.),« se spominja Matic, vseeno praktično kitarski samouk, ki pa je nekaj učnih ur dobil tudi pri slavnem Paulu Gil-bertu iz zasedbe Mr. Big. Hkrati priznava, da ga je klavir (tega se je učil v Glasbeni šoli Postojna) kar malo dolgočasil. Nižjo glasbeno šolo pa je vseeno dokončal.

Najbrž je tudi zaradi teoretičnega znanja že zelo

zgodaj začel pisati svoje pesmi. »To je bilo že pri mojem prvem bandu Stop, v katerem smo pri nastajanju novih melodij sodelovali v bistvu vsi,« pravi mladi roker, ki se dobro znajde tudi v bolj pop obarvanih vodah, saj ima za seboj tudi že festivalsko zmago. Leta 2013 je bil s skladbo 005 namreč najboljši na FeNSu, 18. festivalu no-vih skladb na slovenski glasbeni sceni. Pesem, ki je bila odlično sprejeta predvsem na domačem Radiu 94, sta napisala priznana Marino Legovič in Leon Oblak. S skladbo 1.05 pa se je prijavil na letošnji festival Melodije morja in sonca, kjer so ga izbrali kot rezervnega udeleženca. To si Matic pri svojih letih šteje v čast.

Zdaj ustvarja glasbo pretežno sam, največ be-sedil pa napiše zanj Mitja Prelc. Tekst za pesem Profesor z novega albuma je spesnil Vladimir Slejko. »Ta skladba se mi zdi nekaj posebnega, saj je poklon pokojnemu profesorju Stanislavu Vilharju, ki me ni nikdar učil, sva bila pa dobra prijatelja.« Ponosen je na vseh 13 pesmi na plo-šči. »Vsaka mi pomeni nekaj posebnega. Mogo-če bi izpostavil še Le poglej jo, ki se mi zdi že tak kulten postojnski komad.«

V Matičevi spremljevalni skupini igrajo še bobnar Jan Štefančič, basist Tadej Lukić in klaviaturist Jernej Štajnrajh. Še naprej pa ostaja zvest skupini Norton, kjer deli oder tudi s svojim očetom. »Z Nortoni igramo bolj za žur in sprostitev«, se po-

smeje Matic. »Za samostojno pot sem se odločil, ker mi sicer bolj ''diši'' avtorska glasba, saj lahko igram, kar mi je všeč, vse ideje in rife združim v neko celoto in navsezadnje to delim tudi z dru-gimi.«

Matic Marentič je zelo mlad in na slovenski sceni še ne dovolj prepoznaven. »Verjetno se bo treba osebno predstaviti še po drugih radijskih hišah, kar je v prvem planu. Hkrati pa bomo s fanti že začeli delati komade za naslednji album.«

Besedilo: Mateja Jordan; fotografija: Valter Leban.

podeljenih pa je bilo kar deset zlatih priznanj. Dva zbora - Dekliški pevski zbor Pueri Canto-res iz Tolmina in APZ Univerze na Primorskem

iz Kopra - sta prejela zlato priznanje z odliko . V močni konkurenci sta svojo kakovost z zla-tim priznanjem ponovno potrdila tudi vokalna skupina Elum z vodjo Karolino Repar in Me-šani Pevski zbor Postojna z dirigentom Mir-kom Ferlanom. Mešanemu pevskemu zboru je strokovna komisija, ki so jo sestavljali Urša Lah (predsednica), Marko Vatovec in Gregor Klančič, dodelila 84,3 točk, vokalni skupini Elum pa 82,7 točk. Vokalna skupina Elum je prejela tudi po-sebno priznanje za najboljšo izvedbo skladbe, napisane od leta 1985 do danes (za skladbo Ur-šule Jašovec Coprnica Zofka), vodja Eluma Ka-rolina Repar pa je prejela priznanje za obetavno zborovodkinjo. Z zlatim priznanjem lahko obe vokalni zasedbi napredujeta tudi na državno raven in nastopita na tekmovanju Naša pesem 2016 v Mariboru.

Besedilo: Ester Fidel; fotografija: Foto Atelje Postojna.

so v številnih slovenskih krajih obeležili Mednaro-dni dan gora - ta je potekal letos pod geslom Brati

gore. Tako so na zanimiv način povezali knjige in gore. Slovenija se je s tem pridružila pobudi Alp-ske konvencije in njene letošnje predsednice iz Nemčije, s katero želijo alpske države spodbuditi k branju gorniške literature in poudariti pomen kulture za življenje v Alpah, ohranjati tradicijo in prispevati k promociji branja nasploh.

Pobude za dogodek, njegove cilje in gosta veče-ra je predstavil direktor knjižnice Uroš Mlinar. V zaključku srečanja pa je predstavnica Planin-skega društva Postojna Marija Kuhar predsta-vila zbranim domače društvo, ki bo prihodnje leto praznovalo častitljiv jubilej – 70. obletnico, pomembnejše usmeritve in aktivnosti društva ter kot najpomembnejše izpostavila delo z mladimi.

Besedilo: Alenka Čuk; fotografija: arhiv knjižnice.

Vodja Eluma Karolina Repar je prejela priznanje za obetavno zborovodkinjo

Gore lahko »prebiramo« različno, s pomočjo knjige ali tudi tako kot Peter, v živo.

Matic Marentič je 11. decembra v postojnskem kulturnem domu predstavil svojo prvo zgoščenko.

25

De

ce

mb

er

20

15

Udeleženci, ki se ukvarjajo s turistič-no ponudbo, bodo razvijali poveza-no turistično ponudbo z zgodbami in s posebnimi doživetji. Strokovnjaki so jim na delavnicah v Cerknici pred-stavili inovativne pristope v turizmu. Pomen zgodbe je eden zadnjih trendov v turizmu, zato so skupne ustvarjali tudi udeleženci delavnic.

Valerija Jevšnik z Gradu Prestra-nek se je delavnice udeležila zato, ker meni, da ji bo v pomoč pri boljšem trženju turističnih storitev, saj imajo

gospodarstvo

Kalič ostaja smučišče duhov

Smučišče Kalič, kjer so delale prve korake na smučeh mnoge generacije, že dolgo obiskujejo le radovedneži in vandali, ki so uspeli razdejati še ti-sto, česar nista uničila že čas in rja. Velikopotezni načrti zadnjega lastnika, hrvaške družbe Lepi kraji, ki je želel Kalič spremeniti v celoletno turistično destinacijo, so se izjalovili. Žal pa so propadli tudi vsi dosedanji poskusi prodaje, čeprav je ob zadnjem zbiranju nezavezujočih ponudb stečajnega lastnika družbe kazalo, da bo nekdanja restavracija z dvema stavbama in 14 tisoč metri zemljišča le dobila novega lastnika.

Na vabilo k sodelovanju se je odzvalo pet deklet, dve sta iz postojnske občine. Eva Šabec iz Gro-bišč, ki zaključuje magistrski študij geografije na Filozofski fakulteti, se je odločila za sodelovanje, ker je želela spoznati nove ljudi z drugih podro-čij. S tem bo svoje znanje še razširila in nadgradi-la. »Aktivno sodelujem v več organizacijah, kjer nekatere cilje že uresničujem. Zato se odločam med različnimi, meni manj znanimi področji, na katerih bom izpopolnila znanje.« Projekt je za-stavljen dobro, še pohvali Eva Šabec, ki se zave-da, da bo morala vanj vložiti veliko časa in ener-gije tudi sama. Prepričana je, da bo med Kolegicami pridobila samozavest pri iskanju zaposlitve, skrbi pa jo majhno zanimanje žensk iz naše regije.

Do januarja sledijo še tri srečanja Kolegic, na katerih bodo morala dekleta oblikovati cilj in deset korakov do njega. »To je zanje najtežje, saj se veči-na sreča s takšno nalogo prvič,« ugotavlja vodja projekta Nefix Alenka Blazinšek. Glede na svoje želje morajo tudi same poiskati mentorico. Ob njeni pomoči se nato udeleženke spoznavajo z izbranim poklicem in nje-govimi posebnostmi, delovnim okoljem, se pogovarjajo o možnostih za uveljavitev na določenem področju, hkrati pa razvijajo svojo zaposlitveno pismenost. Situacija v zaposlovanju mladih je namreč še posebej kritična za ženske, saj se je število brezposelnih diplomantk v zadnjem desetletju povečalo z nekaj manj kot 4,5 na skoraj 18 odstotkov.

Besedilo: Mateja Jordan; fotografiji: Matej Škrlj, osebni arhiv.

Eva Šabec

V postojnski skupini študentk in iskalk prve zaposlitve je tudi Petra Gavranić (v sredini) iz Postojne.

S Kolegicami lažje do službe

Z iskanjem zaposlitve imajo največ težav mlade ženske, predvsem družbo-slovke, zato jim pri vključevanju na trg pomagajo na Zavodu Nefiks, kjer so že pred tremi leti izdelali projekt Kolegice. Mlade izobraženke dobijo v sklo-pu projekta priložnost, da se povežejo z uspešnimi »kolegicami« iz svojega poklica, ki postanejo njihove mentorice. Dodatno podporo nudijo mladim še tedenska srečanja, na katerih delijo udeleženke izkušnje in spoznanja. Nov krog »Kolegic« se je oktobra začel v Ljubljani, od letošnjega decembra pa se skupina študentk in iskalk prve zaposlitve srečuje tudi v Postojni.

Nove zgodbe v turizmu in orodjarstvu

Podjetniki s področja turizma in orodjarstva iz Primorsko-notranjske re-gije so konec novembra razmišljali o svojih naslednjih razvojnih korakih. Regionalna razvojna agencija Zeleni kras jih je namreč v okviru Centra za inovativnost in razvoj (www.cir.si) s pomočjo sredstev iz projekta SMART INNO povabila na niz delavnic.

že nekaj idejnih produktov. Hkrati sta z Goranom Blaškom ustvarila novo zgodbo, povezano z jamami. »Gre za zgodovinsko učno pot, pot legend, speljano mimo jam, ki Grad Prestranek preko Orehka povezuje-jo s Sajevčami. Gre za jame, ki niso namenjene turističnemu ogledu,« je pojasnil Blaško.

Orodjarji nadaljujejo že začete kora-ke k povezovanju s skupnim opera-cijskim sistemom za izmenjavo in-formacij in z novim Izobraževalnim

centrom sodobnih tehnologij v okvi-ru Šolskega centra Postojna. Zaklju-čili so niz usposabljanj na področju trženja in prodaje, ki bo orodjarskim podjetjem v pomoč pri umestitvi njihovih izdelkov na domače in tuje trge. Na Centru za inovativnost in razvoj menijo, da je prav znanje na področju trženja in prodaje ključno pri spodbujanju inovativnosti malih in srednjih podjetij. Ena od udeleženk, Klara Klemen iz podjetja ORO3CNC, d. o. o. iz Stu-denega, je povedala, da je na uspo-sabljanju osvojila nov vidik in nove možnosti, kako povečati prodajo v podjetju, ki potrebuje konkretne prije-me za spodbujanje prodaje predvsem na tujih trgih. Danilo Bole iz podjetja CME Orodjarstvo, d. o. o. iz Velikega Otoka je povedal, da se je že udeležil nekaj podobnih predavanj in skušal

tokrat predvsem obnoviti znanje ter dobiti nov pogled na trženje.

V Centru za inovativnost in razvoj imajo za spodbujanje inovativnosti v regiji še več načrtov. Med drugim pripravljajo natečaj, s katerim bodo spodbudili razmišljanje o inovativ-nosti tudi v drugih javnostih. K so-delovanju že zdaj vabijo posame-znike, podjetja, zavode, nevladne organizacije in druge, ki imajo do-bre in razvojno naravnane zamisli, a morda potrebujejo pri njihovem uresničevanju nekaj pomoči. Med-narodno povezovanje vseh inova-tivnih podjetniških pobud omogoča tudi inovativni platforma projekta SMART INNO, dostopen na www.smartinno.eu.

Urša Blejc

Kalič je v dobrih štirih desetletjih za-menjal kar nekaj lastnikov. Prvi je bila družba Postojnska jama, ki je center po dvajsetih letih izločila kot nepo-trebno poslovno sredstvo in ga pre-nesla na razvojni sklad. Ljubljanska

delniška družba Holding Krona ga je imela v lasti deset let, nato pa ga je prodala Hrvatom.

Ti so sicer želeli Kalič obuditi, obno-viti restavracijo in postaviti dodatne

bungalove, a žal niso našli soinvesti-torja. K dokončnemu pokopu ideje so svoje dodali še stanje na trgu ne-premičnin in birokratske ovire.

Stečajni upravitelj družbe Lepi kraji Janko Maček je po dveh ne-uspešnih dražbah in enem neuspe-šnem zbiranju ponudb upal, da bo Kalič tokrat le prodan. »Dobil sem šest nezavezujočih ponudb; naj-večja ponujena vrednost je bila 75 tisoč evrov,« kar pa je bilo za najve-čjo ločitveno upnico Factor banko premalo. »Predlagala je ponovno prodajo z javno dražbo ali nezave-zujočim zbiranjem ponudb z novo izklicno oziroma izhodiščno ceno 125 tisoč evrov.« Maček še ne ve, katero pot bo izbral.

»Še to je preveč,« pa komentira do-mačin Borut Dolenc iz podjetja Matima, ki je bil za Kalič pripravljen odšteti 75 tisočakov. Pravi, da po-nudbe ne bo višal. Dolenc je načr-toval celovit kompleks s kmečkim turizmom kot osnovo. »Zagnali bi vsaj eno žičnico, razmišljali pa smo tudi o bazenu,« razkriva za zdaj po-kopane načrte. Imel je tudi podpo-ro Občine, kjer se s potencialnimi kupci sicer pogovarjajo že ves čas; projektna skupina je pripravila tudi vsebinski načrt. »Naredili smo vse, da bi se stanje na Kaliču normalizi-ralo,« pravi župan Igor Marentič in upa, da bo nov krog prodaje stekel kmalu.

Mateja Jordan

26

De

ce

mb

er

20

15

zanimivosti

Knjiga zbranih del Jakoba Tominca

Zadnjo novembrsko nedeljo je bil Kulturni dom Hrenovice poln do zadnje-ga kotička. Razlog je bil slavnosten, saj so predstavili novo knjigo zbranih del ljudskega pesnika Jakoba Tominca iz Hrenovic (1906–1989) pod naslo-vom Na vrtu roža je cvetela. Za njen izid je v prvi vrsti zaslužen sin Izidor Tominec, ki se je zavzel, da bo očetu posmrtno dal mesto v domačem in širšem kulturnem prostoru. Za izid knjige sta zaslužna tudi Kulturno dru-štvo Kernel iz Slavine in Leon Kernel, ki je omogočil zbrana dela skrbno sestaviti v kar zajetno vsebinsko celoto. Knjiga hkrati obeležuje 100-letnico začetka soške fronte in 70-letnico konca druge svetovne vojne.

Obiskovalce prireditve je najprej pozdravil lepo pripravljen oder v slogu ohranjanja spominov etnološke dediščine, obdan z najrazličnejšimi pred-meti iz domače Tominčeve hiše - od Jakobovega zgodnjega otroštva da-lje. Stene je krasila priložnostna razstava avtorjevih likovnih del. Knjigi je v

O Žegnani jami

Številne slovenske kulturne ustanove so v četrtek, 3. decembra, na Ta ve-seli dan kulture petnajstič zapored obiskovalcem ponovno brezplačno od-prle svoja vrata. Praznovanju obletnice rojstva pesnika Franceta Prešerna se je pridružil tudi Notranjski muzej Postojna.

V muzejski hiši na Kolodvorski cesti 3 je bilo bolj kot ob običajnih dneh živahno že v dopoldanskih urah. Poseben program prazničnega dne je uvedel ogled stalne razstave KRAS, Muzej krasa, po kateri so obi-skovalce popeljali njeni avtorji, isto-časno pa so se najmlajši obiskovalci preizkusili na ustvarjalni delavnici. Celodnevni vrvež v muzeju sta za-okrožila predavanje in odprtje nove občasne razstave.

O Paleolitskih najdiščih Pivške kotli-

ne je gostom spregovoril dr. Mati-ja Turk z Inštituta za arheologijo ZRC SAZU iz Ljubljane. V zanimi-vem, bogato ilustriranem predava-nju se je »sprehodil« med pivškimi paleolitskimi postajami starejše kamene dobe, med katerimi je po-sebej izpostavil Betalov in Županov spodmol, Parsko golobino in druga, z muzejsko stalno razstavo poveza-na najdišča.

Za gostom iz Ljubljane je kustosinja arheologinja Alma Bavdek »pope-

ljala« obiskovalce z besedo in sliko v Žegnano jamo (tudi: Seguena jama, Cverna di Orecca di Postumia, Nus-sdorfer Grotte, Gesegnete Grotte). Na razstavi Vrč iz Žegnane jame je namreč predstavila jamo, raziskave in najdbe v njej. Jama leži na zakra-selem jugozahodnem robu Pivške kotline, nedaleč od Orehka, vhod vanjo pa se odpira na pobočju hriba Varda. Razteza se v treh etažah sku-pne dolžine 492 metrov, zaključi pa s sifonom, napolnjenim s kapnico, ki se sceja v rov skozi strop. Krasijo jo različne kapniške oblike.

Jamo, sorazmerno lahko prehodno in s stalnim vodnim virom, so ljudje v srednjem in novem veku pogosto obiskovali - tudi domačini, med ka-terimi se je o jami ohranilo kar ne-kaj zgodb (največkrat se jo omenja kot skrivališče pred Turki). Da je bila že od prve polovice 19. stoletja za-nimiva tudi za mnoge raziskovalce, pa dokazujejo podpisi na jamskih stenah, prekritih s sigo. 1884 in 1885 je v jami izkopaval tržaški profesor naravoslovja in raziskovalec Ludwig Karl Moser ter v njej našel kosti raz-ličnih živali in dele pretežno srednje-veških keramičnih posod. Dobrega pol stoletja pozneje je s podobnim uspehom pred vhodom in vhodne dele jame raziskoval speleoarheolog France Leben, jeseni 2007 pa je jamo obiskala skupina jamarjev, članov Jamarskega društva Karlovica iz Do-

lenje vasi pri Cerknici. Kose keramič-nih posod, med katerimi je arheolo-ginja prepoznala tudi dele vrča (našli so jih na poti po jami), so izročili No-tranjskemu muzeju, s katerim priza-devni jamarji tudi sicer sodelujejo že več let. Vrč z ročajem je izdelan iz gline s primešanim apnenčevim in kremenovim peskom, s poševnimi in globokimi vrezi je okrašen le ro-čaj. »Sodi med tako imenovano črno kuhinjsko keramiko, oblika takih po-sod pa se skozi stoletja ni bistveno spreminjala,« pravi Bavdkova in do-daja, da so takšni vrči »sodili v vsako hišo, revno ali bogato,« saj je bil ob vsaki jedi na mizi tudi vrč vode.

Pri pripravi razstave je sodelova-la vrsta strokovnjakov, med njimi izpostavlja avtorica muzejskega konservatorja restavratorja Petra Križmana, ki je vrču skušal vrniti čim bolj prvotno obliko, geografa in krasoslovca dr. Andreja Mihevca ter oblikovalko mag. Špelo Drašlar. Besedili razstave in priložnostne dvojezične zgibanke, ki jo je ob odprtju izdal muzej, temeljita na različnih virih in izčrpnih podatkih, shranjenih v arhivih Inštituta za ar-heologijo, Inštituta za raziskovanje krasa in Notranjskega muzeja. Raz-stava bo odprta do začetka febru-arja 2016.

Besedilo: Alenka Čuk; fotografija: Slavko Polak.

pozdravnem nagovoru najprej zaželel dobrodošlico župan Občine Po-stojna Igor Marentič. O življenju in delu svojega očeta Jakoba je sprego-voril sin Izidor Tominec, ki ob izidu knjige ni skrival zadovoljstva. Skrbno ohranjanje zapuščine in velika želja po izdaji tiskane knjige sta se naposled le uresničili. Leon Kernel, ki je prevzel glavnino uredniškega in organizacij-skega dela ter nasploh zbiranja gradiva, pa je osvetlil spomine in vsesplo-šni pomen njegovega dela. Zbirko pesmi, ki so v knjigi razdeljene v več tematskih sklopov, je lepo predstavila Minka Čepar. Sama je pesmi tudi si-cer kritično prepisala, posodobila in uredila. Kulturni program so dopolnili Moški pevski zbor župnije Hrenovice in ljudski pevci skupine VEMM.

Vsestransko nadarjeni Jakob Tominec se je ob pisanju poezije in dolgole-tnem glasbenem udejstvovanju že v rani mladosti izkazal tudi na likovnem področju. Ohranjeni družinski arhiv nam šele zdaj v knjigi razodeva tudi ta snovanja. Čeprav mu ni bilo dano nadaljnje šolanje, se je v veliki želji po ra-znovrstnem izražanju izkazal kot zanimiv ustvarjalec. Najbolj plodovita leta so bila po zapiskih v obdobju 30 let prejšnjega stoletja. Od leta1927 dalje so najprej nastajale slike, leta 1936 pa tudi urejena zbirka Pesmi. Leta 1945 je zbral ljubezenske pesmi v zvezku z naslovom Pesmi srečne in nesrečne ljubezni v žepni obliki. Pozneje je pisal tudi pesmi ob raznih dogodkih v vasi in župniji Hrenovice. Nekaj jih je tudi uglasbil. Pesmi Jakoba Tominca so takšne, da se bralca zlahka dotaknejo s svojo preprosto, a doživeto iz-povedno vsebino. Njegova risarska in slikarska ustvarjalnost sta postali ne-kakšna stalnica, spremljajoča pesmi in različne priložnosti. Preizkušal se je v različnih figuralnih motivih. Pomembna je zbirka nabožnih motivov kot tudi portretov in avtoportreta, risb astronomskih pojavov, raznih ilustracij, šaljivih podob, izdeloval pa je tudi monograme kot predloge za vezenje in oblikoval celo prstane.

Odslej so dela Jakoba Tominca shranjena v knjigi, ki pomenljivo dopolnju-je domoznansko dediščino našega kulturnega prostora.

Besedilo: Polona Škodič; fotografija: Foto Ateje Postojna.

Leon Kernel in Izidor Tominec sta s knjigo Na vrtu roža je cvetela počastila spomin na Jakoba Tominca.

Člani Jamarskega društva Karlovica ob vitrini, v kateri je predstavljena njihova najdba.

27

De

ce

mb

er

20

15

Prestopove decembrske delavnice

Društvo za višjo kakovost življenja Prestop je v prvi polovici decembra pri-pravilo dve brezplačni delavnici, zelo aktualni za praznični čas – kuharsko in delavnico zavijanja daril.

V Hraščah je v začetku meseca, takoj po obisku Miklavža in postavitvi novoletne jelke, za katero so darila izdelali vaški otroci sami, za svojevr-stno darilo poskrbela tudi Občina Postojna.Sredi vasi so ob kulturnem domu postavili otroška igrala in leseno, na sprednji strani s pleksi steklom zastekljeno novo šolsko avtobusno po-stajališče. Tako starši kot šolarji so z novo pridobitvijo zelo zadovoljni, saj bo pokrito in lično postajališče sredi zime še kako opravičilo svojo postavitev.

Besedilo in fotografija: Marino Samsa.

Nova pridobitev v KS Hrašče

Novo postajališče v Hraščah.

Na Prestopovi delavnici zavijanja daril je svoje znanje in izkušnje delila Melita Jurca.

Prvo delavnico je 10. decembra gostil nekdanji kmečki turizem v Goričah, ki ga je 22 let vodila Darja Ratoša. Njena »kuhinja« je slovela daleč na-okoli, nekatere svoje skrivnosti pa je tokrat delila tudi članicam društva in zvestim udeleženkam Prestopovih aktivnosti. Predstavila in pripravila je praznični meni s predjedjo, z glavno jedjo in s tremi sladicami - nekoliko svečanega, a še vedno primernega za vsak žep. Tako je vsaka od ude-leženk dobila kakšno idejo in recept za pripravo družinskega kosila ali večerje – od popečenega treviškega radiča in uporabe različnih tartufov do desertov, ki z malimi triki posta-nejo specialitete. Ko so udeleženke skupaj z Darjo zaključile pripravo kuharskih mojstrovin in nazdravile

odličnemu kulinaričnemu večeru, ni sledila le pokušina, ampak prava večerja.Čez teden dni, 17. decembra, pa je društvo Prestop povabilo v goste cvetličarko in aranžerko Melito Jurca. V delavnici zavijanja daril je predstavila najrazličnejše metode in materiale, ki jih lahko uporabimo pri zavijanju in dekoriranju ter tako najbolj preprosto darilo naredimo atraktivno. Melita, ki jo poznamo iz nekdanje postojnske cvetličarne Bouquet, ceni naravne materiale in zagovarja metodo »manj je več«. Na delavnico v Osnovni šoli Mirosla-va Vilharja je prinesla od lubja, gr-movja, smrekovih vej, kamnov, ki jih uporablja za podstavke, do suhega stročjega fižola, drevesne liste, raz-

lične storžke in sadeže, volno in še celo vrsto drugih naravnih, pa tudi umetnih materialov, ki so v bližnjih trgovinah dosegljivi po ugodnih cenah. »Ko greste na sprehod v na-ravo, opazujte in našle boste veliko stvari, ki jih lahko uporabite,« je de-jala po uvodnem delu. Nato je upo-rabo materialov predstavila še prak-tično. Udeleženke so lahko prinesle na delavnico predmete, namenjene božičnemu obdarovanju, in jih upo-rabile za primere, iz katerih je Melita

z različnimi materiali in metodami ob razlagi ustvarila privlačna darila.

Članice Prestopa nameravajo med prazniki obiskati tudi Dom upoko-jencev in obdariti tiste, ki sicer nima-jo obiskov. Tako bodo v času, ko se ljudje največ obiskujemo, tudi sami obdarjeni s pogovorom, pozorno-stjo in darilcem.

Besedilo: Tjaša Blaško; fotografija: Matej Škrlj.

»Dobimo se pri roletu!«

»Od nečesa moraš živeti,« si je rekel Zlatko Šantelj - Role, ko se je po končani profesionalni košarkarski karieri vrnil iz Ljubljane v Postojno. Kljub številnim pomislekom je odprl takrat prvi zasebni gostinski lokal v Postojni, danes, po tridesetih letih, že legendarni Role bar. Takrat je bila situacija za zasebnike precej zapletena, vsi postojnski bifeji pa so bili v lasti Postojnske jame, ki je imela monopol. Preboj je bil težak, z vseh strani so mu letela polena pod noge, se spominja Role. Spraševali so ga celo, če bo prodajal rože za poro-dnišnico, ki je bila takrat doma še na isti, Vilharjevi ulici. A glas se je širil in kmalu je mladina naravnost drla »k Roletu.«

Lokal je postal zbirališče mladih, tudi iz sosednjih občin. »Prvi smo vrteli glasbo, imeli smo tudi različne uvo-žene pijače, ki jih takrat drugje ni bilo mogoče dobiti,« se spominja nekda-nji košarkar, ki je v tistem času tudi še aktivno igral za postojnsko košar-karsko ekipo. »Bilo je zelo naporno, a veselo,« dodaja. »Tu je bil center dogajanja, ulica je bila poleti vedno polna ljudi, saj je bil lokal premajhen za vse.« Kroži celo anekdota, da je ena od porodnic skoraj rodila v re-ševalnem vozilu, ker ta zaradi gneče ni mogel do porodnišnice. »Marsik-daj pa je na pijačo prišla tudi kakšna ženska v halji, naravnost iz bolnice.« Kasneje je Role nabavil igralne av-tomate, ki jih je neustrezen zakon dovoljeval le napol, po desetih letih pa je lokal tudi malo razširil. V tistem času je stalno mesto na steni ob šan-ku dobil tudi čisto pravi legendarni fičko. »Gostje so ure in ure igrali po-ker, marjanco, pikado, biljard, vsak petek in soboto smo imeli zabavo, ljudje so se družili, zamenjale so se cele generacije srednješolcev, roje-

vale so se nove ljubezni …,« obuja zlate čase Role in dodaja, da še zdaj kdaj pa kdaj pride kakšen par ob obletnici v lokal, kjer se je spoznal.Najzvestejši gostje pa zahajajo k Ro-letu že vseh 30 let. Predvsem zanje so v novembru pripravili dvodnev-no zabavo z glasbo, s tekmovanjem v briškoli in teršetu ter z jedmi izpod peke.

Veselo bo tudi na Silvestrovo, saj je lokal na ta večer vedno odprt. Zaba-va traja običajno vse do jutra. »Tako je bilo tudi ob prelomu tisočletja, ko se nas je kakih deset »kampeljcev« za stavo v samih »gatah« ob osmih zjutraj po snegu sprehodilo v Jadran na kavo. Skupina starejših, pravkar od maše, pa je sprevod pokomentirala z besedami: 'Končno se v Postojni nekaj dogaja',« se enega od številnih pripetljajev v tridesetletni zgodovi-ni svojega lokala v smehu spominja Zlatko Šantelj – Role.

Besedilo: Mateja Jordan; fotografija: Valter Leban..

Role je pred 30 leti odprl prvi zasebni gostinski lokal v Postojni.

dogodki

28

De

ce

mb

er

20

15

Mimica Tonkovič in državni svetnik Jernej Verbič, ki je podal predlog za podelitev priznanja Tonkovičevi.

Pletli so za zimske dniČlani Kluba upokojencev v vzgoji in izobraževanju občin Postojna in Pivka so se preko Zveze prijateljev mladine vključili v humanitarni projekt Botrstvo. V Klubu so se odločili, da bodo pletli za mrzle zimske dni, izdelke pa podarili v humanitarne namene. K sodelovanju so povabili svoje člane in nečlane, predvsem tiste, ki so vešči dela s pletilkami.

Odziv je bil presenetljivo dober. Okoli dvajset lju-di je z velikim veseljem prijelo v roke pletilke in volno in se kljub neka-terim že precej otrde-lim prstom in dlanem v mesecu in pol trudilo in ustvarilo petinsedem-deset del – več parov rokavic, nogavic, šalov, gamaš, kap … Predse-dnica Kluba Suzana Cerkvenik je povedala, da so mnogi, ki pletenja niso vešči, darovali volno. Dobrodelna akcija je vse sodelujoče povezala, saj so se ob pletenju družili, dogovarjali, usklajevali ideje, pregledali že opravljeno delo, se med seboj tudi učili in tako združili prijetno s koristnim.

Izdelke (nekateri so izjemno lepi) bo Klub daroval Zvezi prijateljev mladine Slovenije, ki jih bo v prazničnem decembru razdelila otrokom, vključenim v projekt Botrstvo. Projekt prav v letošnjem decembru slavi peto obletnico delovanja.

Pedagoški eros upokojencev še ni zamrl in ob pregledu opravljenega dela je marsikomu orosila oko solza ponosa in zadovoljstva. Akciji članov kluba Pletemo za zimske dni je prisluhnila tudi občina Postojna, ki je izdelkom dodala »sladki greh« in trakove za ključe.

Besedilo: Gabriela Brovč; fotografija: Foto Atelje Postojna.

dogodki

Topli izdelki bodo ogreli otroke.

Na humanitarno medicinsko odpravo tudi Postojnčanka

Pet študentk medicine se prihodnjo pomlad odpravlja na humanitarno medicinsko odpravo v Zambijo, med njimi tudi Postojnčanka Maruša Šte-fin. Pomagale bodo v misijonski bolnišnici, ki skrbi za območje z 78 tisoč prebivalci in šteje skupaj 30 zdravstvenih delavcev - od tega le tri zdravni-ke. Dekleta imajo na voljo samo še nekaj mesecev, da zberejo za izvedbo odprave najmanj 10.000 evrov.

»Odločitev o odpravi v Afriko je ver-jetno v vsaki izmed nas zorela že kar nekaj let,« pravi 25-letna Maruša. Na odpravo pa se je potrebno prijaviti najmanj leto pred odhodom. Tako se študentke že nekaj časa aktivno pripravljajo na 3-mesečno bivanje v

afriški misijonski ustanovi, ki deluje pod slovenskim okriljem. Bolnišnica ima več oddelkov, v katere bodo na-meščene tudi študentke spomladan-ske odprave, pomagale pa bodo tudi v dnevnih ambulantah na bolj od-ročnih mestih. »Priprave se začnejo

pravzaprav z izbirnim predmetom tropska medicina, ki se ga je mogo-če udeležiti od 5. letnika naprej. Pri njem podrobneje spoznavamo raz-lične vrste tropskih bolezni, posluša-mo nenavadne primere, s katerimi so se soočale prejšnje odprave, in podobno,« razlaga Maruša. Učijo se tudi osnovnih veščin, kot so šivanje, mavčenje, prevezovanje. V Kliničnem centru Ljubljana pa to znanje urijo še v praksi. Namen odprave ni le zdra-vljenje bolezni, marveč tudi njihovo preprečevanje. Med nalogami štu-dentk bodo tudi delavnice o spolni varnosti, aidsu, higieni ipd. Zelo velik del priprav je tudi zbiranje sredstev. Maruša in ostale štiri študentke so odprle račun in s svojo dejavnostjo aktivno zbirajo prispevke. Kolikor bo zmanjkalo, bodo dodale same. Od darovalcev lahko sprejemajo samo pomoč v obliki denarja ali sanitetne-ga materiala, saj se zdravil ne vzame s seboj, ampak se jih z zbranim de-narjem kupi tam. Vsaka odprava kupi tudi kakšno medicinsko napravo za bolnišnico. Tako morajo dekleta v naslednjih štirih mesecih zbrati med 10.000 in 15.000 evrov za uresniči-tev načrtovanega. Oblikovale so lo-gotip, s katerim so opremile majice in torbe, voščilnice in grafike, te pa prodajajo na svoji humanitarni stoj-nici. Praznični čas izkoristijo za svojo

prisotnost na vsaki tržnici in vesele so vsakega prispevka. V Postojni so se predstavile na Božično-novole-tnem sejmu, 10. januarja pa bosta v cerkvi sv. Štefana tudi dobrodelna maša in stojnica, na kateri bo lahko vsak prispeval svoj delček k humani-tarni odpravi. »V največji meri nas je navdihnila želja po pomoči ljudem - da lahko s svojim znanjem nekomu resnično pomagamo, naj se sliši še tako klišejsko. Seveda je prisotna tudi želja po pridobivanju veščin, praktič-nih izkušenj, ki jih kot mlade zdravni-ce še kako potrebujemo, in želja po odkrivanju nečesa novega, nezna-nega,« opisuje svoj navdih Štefinova, ki verjame, da se bo z odprave vrnila bogatejša z osebnostno in nepre-cenljivo medicinsko izkušnjo.

Odpravi lahko pomagate tudi vi, z nakazilom na račun: Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulte-ta, Vrazov trg 2, 1000 Ljubljana; TRR: SI56 01100 6030 708-380, sklic: 250551-15, namen: Zambija maj-julij 2016, ident. št. za DDV: SI44752385 ali z SMS darovanjem: ključno besedo ZAMBIA5 pošljete na številko 1919 in prispevate pet evrov.

Besedilo: Tjaša Blaško; fotografija: Mihela Šajn.

Svojo humanitarno stojnico bodo znova postavile 10. januarja pred cerkvijo sv. Štefana.

Visoko državno priznanje za humanitarnost Mimici TonkovičDržavni svet podeli vsako leto plakete najzaslužnejšim prostovoljkam in pro-stovoljcem, ki s svojim nesebičnim delovanjem pomagajo sočloveku, omi-lijo stiske mnogih ljudi in pomembno prispevajo k višji kakovosti življenja v naši skupnosti. V petek, 11. decembra, je predsednik Državnega sveta Mitja Bervar na slovesnosti v dvorani Državnega sveta podelil letošnje plakete naj-zaslužnejšim prostovoljkam in prostovoljcem. Med štirinajstimi prejemniki visokega priznanja je tudi naša spoštovana someščanka Mimica Tonkovič.

»Resnično bogastvo države niso njene materialne dobrine, temveč nje-ni požrtvovalni in duhovno široki ljudje,« je ob podelitvi priznanj poudaril predsednik Državnega sveta. To dokazuje z dolgoletnim udejstvovanjem na številnih področjih in s svojo srčnostjo tudi Mimica Tonkovič, ki ji iskreno če-stitamo. Za podelitev priznanja jo je predlagal državni svetnik Jernej Verbič.

Besedilo: Ester Fidel; fotografija: arhiv DS.

29

De

ce

mb

er

20

15

šport Karate:

Številna odličja za Postojnčane na DP

Konec novembra je Karate zveza Slovenije v so-delovanju s Karate klubom Kozjansko in Obso-telje v Športni dvorani v Podčetrtku organizirala državno prvenstvo v katah in borbah za posa-meznike v starostnih kategorijah do 21. leta. Tek-movanja se je udeležilo 329 tekmovalcev iz 47 slovenskih klubov.

Na državnem prvenstvu so se izkazali tudi čla-ni kar treh karate klubov iz Postojne: Karate kluba Postojna, Shotokan karate kluba in Karate kluba Mawashi iz Postojne. Iz slednjega sta si v borbah naslov državnih prvakinj priborili Maša Magajna v kategoriji deklice do 40 kg in Larisa Mujagic v ka-tegoriji deklice nad 40 kg. V isti kategoriji je Alja Likar osvojila drugo mesto, srebrne medalje pa se je veselila tudi Lara Đaković med mlajšimi ka-detinjami do 45 kg. V kategoriji mlajših članov do 75 kg se je Nejc Bertoncelj veselil tretjega mesta (vsi KK Mawashi).

Dve uvrstitvi med najboljše tri so dosegli tudi mladi karateisti Shotokan karate kluba iz Postoj-ne. Hana Bilajbegović je v katah med najmlajši-mi osvojila drugo mesto, Sara Lišinović pa je bila med mlajšimi kadetinjami tretja.

Kar sedem uvrstitev med najboljše tri pa so do-segli člani Karate kluba Postojna. Blaž Gril se je naslova državnega prvaka veselil v borbah med mlajšimi kadeti nad 55 kg. V isti kategoriji je bila med mlajšimi kadetinjami najboljša Nuša Habjan in s tem dopolnila sijajen uspeh postojnskih tek-movalcev. Naslov državne podprvakinje med mlajšimi članicami v kategoriji do 65 kg je osvo-jila Tina Stegel, tretje mesto pa so v svojih kate-gorijah osvojili: Petar Arsenić, Enej Rizmanovski, Adnan Pašagić in Andraž Stefanovski.

Na Balkanskem prvenstvu v karateju do 21 let, ki je potekalo v Dubrovniku, je članica KK Postoj-na Tina Stegel kot članica slovenske reprezentan-ce v ekipnih borbah postala balkanska prvakinja. Na močnem mednarodnem turnirju »Trbovlje 2015«, na katerem je nastopilo 780 tekmovalcev iz 13 držav, pa se je izkazala članica Karate kluba Mawashi Tjaša Bertoncelj, ki je v borbah v svoji kategoriji zmagala.

Aleš Cantarutti

LoKostreLstvo:

Številna udeležba na Memorialu Mateja Šabca

Sredi decembra je potekala v športni dvorani Šolskega centra Postojna peta tekma za sloven-ski pokal, ki je štela tudi za 15. memorial Mateja Šabca. Tekmovanje, ki ga je vzorno organiziral domači Lokostrelski klub Mins, je zaznamovala rekordna udeležba lokostrelcev iz Slovenije, Itali-je, Srbije in s Hrvaške.

V Postojni je nastopila skoraj celotna slovenska reprezentanca, med 245 tekmovalci pa se je po-merilo tudi rekordno število domačih tekmoval-cev, kar 45. Na najvišjo stopničko zmagovalnega odra so tokrat stopili Vanda Natlačen ter Matej in

Klemen Godeša. Drugega mesta so se v svojih kategorijah veselili Rok Bizjak, Stane Natlačen, Primož Mekina in Vlado Šivec, tretje mesto pa so pred domačimi navijači osvojili Mirjana Perko, Marc Miloš, Edo Mekina, Nala Jurca, Zala Jošt in Nik Bizjak. Med najboljšimi so bili še Sonja Ko-cjančič, Maruša Rusjan, Tomaž Natlačen in Ajda Perko. Ob odličnih nastopih so domači loko-strelci v ekipnem seštevku slovenskega pokala, v katerem tekmuje 31 klubov, na vrhu še povečali prednost pred zasledovalci. Trenutno imajo pred drugouvrščenimi lokostrelci iz Budanj kar 805 točk prednosti in so si pred zadnjima tekmama dvoranskega pokala že zagotovili prvo ekipno mesto.

Organizacijo tekmovanja so sodniki ocenili odlično, saj niso našli nobenih napak. Tekmova-nje je potekalo tekoče, brez prekinitev, za kar so poskrbeli disciplinirani tekmovalci, pridni delavci in odlična ekipa prizadevnih članov LK Mins.

Aleš Cantarutti

BaLinanje:

Brata Povh sta balinarja leta 2015

Balinarska zveza Slovenije je tudi letos razglasi-la najboljše balinarje v posameznih kategorijah. Med mladimi balinarji sta leto 2015 najbolj za-znamovala brata Matija in Gašper Povh, ki nasto-pata za ekipo Postojnske jame.

Matija je bil najuspešnejši v kategoriji U-18, Ga-šper pa v U -14. Matija je osvojil srebrno medaljo na svetovnem prvenstvu v štafetnem zbijanju ter državna naslova v hitrostnem in štafetnem zbijanju. Gašper pa je v letu 2015 v šestih disci-plinah osvojil pet državnih naslovov, enkrat pa se je uvrstil na drugo mesto. Zelo uspešno sta nastopala tudi za državno reprezentanco.

Član ekipe Postojnske jame Nik Švara in njen bo-doči član Erik Čeh sta uspešno nastopila na vsa-koletnem božičnem reprezentančnem turnirju za mlade balinarje U- 18, ki je potekalo sredi de-cembra na Reki. V konkurenci reprezentančnih dvojic s Hrvaške, iz Srbije, Monaka in Slovenije sta brez poraza osvojila prvo mesto. Temu uspe-hu sta dodala še zmago v štafetnem zbijanju.

Za zmago v obeh disciplinah sta prejela zasluže-no priznanje, Erik pa je bil proglašen za najbolj-šega balinarja turnirja. S temi nastopi sta zaklju-čila izredno uspešno leto 2015.

Aleš Cantarutti

taroK:

Masters v Postojni

Postojnsko ŠD Epic je izpeljalo sredi decembra v hotelu Šport že četrti Masters v taroku. Na zadnji turnir v letu se je uvrstilo 60 najboljših igralcev in igralk s predhodnih 12 turnirjev. Nastopili so tudi trije igralci domačega kluba, ki pa se niso odre-zali najbolje. Med domačini je bil najboljši Alojz Markič, ki se je uvrstil na 25. mesto, Bojan Humar pa je pristal na 34. mestu.

Brane Fatur

Miha Hajna, član ŠD Proteus iz Prestranka, je zmagal na DP v balvanskem plezanju.

streLstvo:

Postojnčani nastopili na kvalifikacijski tekmi

Zadnjo novembrsko nedeljo je Strelsko društvo Lotrič-Železniki izvedlo drugo kvalifikacijsko tekmo za nastop na državnem prvenstvu v stre-ljanju z zračnim orožjem. Na tekmi so nastopili tudi člani SD Postojna.

Med devetimi člani Strelskega društva Postojna, kolikor jih je nastopilo na tekmi, si jih je normo za nastop na državnem prvenstvu pristreljalo šest. S standardno zračno puško je bila s sedmim me-stom uspešna mladinka Ajda Kerlatec, med čla-nicami pa je peto mesto osvojila Živa Muhič in šesto Natalija Otoničar. V članski konkurenci s puško je bil Uroš Radosavljevič 13. V konkurenci z zračno pištolo se je Špela Kranjec uvrstila na osmo mesto, Kristjan Kontrec pa je bil 24. V lovu za normo tokrat nista bila uspešna Miha Japelj in Jadran Zadnik z zračno pištolo ter Goraz Udovič z zračno puško.

Ajda Kerlatec je sredi decembra na 3. kvalifi-kacijski tekmi v streljanju z zračnim orožjem zmagala med mladinkami v kategoriji standard zračna puška in si podarila za svoj rojstni dan najlepše darilo. Pri članicah se je Živa Muhič uvr-stila na 4. mesto.

Aleš Cantarutti

Razglasili najboljše strelce letošnjega leta

Strelska zveza Slovenije je pred dnevi na svečani prireditvi v Sori pri Medvodah razglasila najbolj-še slovenske strelce, strelke in društva v različ-nih kategorijah, ki so se z rezultati izkazali v letu 2015.

Najboljši strelec je postal po pričakovanju Raj-mond Debevec, ki je strelstvo pred mnogimi leti pričel v SD Center v Postojni in to lovoriko osvo-jil že 32 krat. Priznanje je dobila tudi tričlanska slovenska ženska reprezentanca, ki je v sezoni 2014/15 dvakrat postavila ekipni državni rekord z zračno puško na 10 m (sedaj 1235,5 kroga). V tej selekciji je bila tudi članica SD Postojna Živa Muhič.

Brane Fatur

30

De

ce

mb

er

20

15

Društvo ljubiteljev starodobnih vozil Postojna oziroma Oldtimer Club Postojna je predzadnjo novembrsko soboto organiziralo enodnevni izlet v Italijo. 71 udeležencev si je ogledalo Muzej Ferrari v mestecu Maranello in Muzej Enzo Ferrari v Modeni.

škljoc, škljoc

nja med najmlajšimi in izobraževanju učiteljev smučanja, dejavni pa želijo biti tudi pri organi-zaciji tekem na regijski in državni ravni. Tekmo-valci so na snegu od oktobra, najmlajši pa so začeli delati prve snežne korake pretekli konec tedna.

Januar bo s tekmovanji zelo pester, saj se 3. ja-nuarja začne tekmovalna sezona na regijskem nivoju (za Pokal Notranjsko-primorske regije), 16. januarja so na koledarju prve državne tekme, 24. januarja pa bo tudi že prva tekma za rekreativni Primorski pokal.

Poleg treningov tekmovalnih ekip organizirajo vsi trije klubi smučarsko šolo za najmlajše, zimo-vanja med novoletnimi in zimskimi počitnicami, družinske smučarske konce tedna in celo vrsto drugih aktivnosti. Še vedno je čas, da se jim pri-družite.

Barbara Žitko

atLetiKa:

Častitljivo priznanje sodniku Stojanu Šegrtu

Konec novembra so na skupščini Sveta atletskih sodnikov Slovenije podelili priznanja najbolj za-služnim sodnikom. Za leto 2015 sta naziv Častni član atletskih sodnikov Slovenije prejela Postojn-čan Stojan Šegrt, ki je sicer član atletskega zbora Nova Gorica, in Oto Gradišnik iz MariboraStojan Šegrt, nekdanji atlet, sedaj tudi mednaro-dni sodnik, je sodil na 543 atletskih tekmovanjih tako doma kot v tujini, kar ga uvršča na 29. mesto po številu sojenj v slovenski atletiki. V letošnjem letu je sodil na 17 tekmah od Maribora, Velenja, Ljublja-ne do Kopra v različnih starostnih kategorijah in atletskih panogah. Še najbolj mu je pri srcu kopje, kjer je meril dolži-no meta tudi najboljši slovenski atletinji Martini Ratej.

Brane Fatur

šport

Stojan Šegrt

KošarKa:

Postojnski košarkarji še vedno brez zmage

Po osmih odigranih tekmah v 3. slovenski košar-karski ligi (skl) so Postojnčani brez zmage na dnu prvenstvene lestvice. Še posebej zanimivo je bilo odločilno tekmovanje proti KK Pivka Perutninar-stvo v športni dvorani Skala, kamor si je prišlo ogledat tekmo kar okoli 300 košarkarskih privr-žencev, vključno s postojnsko navijaško skupino Ultras Postojna.

V zanimivi in do konca izenačeni tekmi so slavili domačini iz Pivke. O sami tekmi in poteku sezo-ne je spregovoril organizator igre postojnskega kluba Luka Vadnov: »V tekmo smo vstopili precej nezbrano, vendar smo kasneje vzpostavili rav-notežje in ob polčasu z dobro igro tudi vodili. Pivčani so nas v nadaljevanju tekme ujeli in tudi prehiteli, vodstvo pa zasluženo ohranili do kon-ca tekme. Po slabem uvodu v sezono moramo kljub mladosti čim hitreje doseči prvo zmago in potem bo, verjamem, vse skupaj lažje.«

V nadaljevanju bodo prišli na račun postojnski košarkarski navdušenci, saj bodo naši košarkar-ji igrali doma 23. decembra proti Ajdovščini, po krajšem novoletnem premoru 8. januarja proti Tolminu in teden dni kasneje še proti KK Nova Gorica mladi.

Igralci postojnske ekipe do 19 let (U 19) so se uvrstili med osem najboljših ekip v Sloveniji v drugem delu, v katerem so popustili in nanizali štiri zaporedne poraze. Po nekoliko daljšem pre-moru jih spet čaka tedenski ritem tekem. V do-mači dvorani v Šolskem centru se bodo 10. janu-arja najprej pomerili proti domžalskim igralcem Heliosa Sunsema, 17. januarja pa prav tam proti Zlatorogu iz Laškega.Kadeti, ki igrajo v 2. skl (U 17), so v drugem delu zabeležili dve zmagi in tri poraze in so v skupini C6 na tretjem mestu.Pionirji (U 15) v drugem delu še ne poznajo po-raza. S petimi prepričljivimi zmagami zasedajo prvo mesto v skupini B8.Postojnska dekleta (U 15) se združena s pivškim klubom še naprej borijo, da pridejo med šest naj-boljših ekip v Sloveniji. S petimi zmagami in tremi porazi v drugem delu zasedajo četrto mesto v skupini A2. Za uvrstitev med šest najboljših mo-rajo v tej skupini osvojiti najmanj tretje mesto.

Boštjan Blaško

KegLjanje:

Postojnski kegljači v slovenskem vrhu

V Brezovici pri Ljubljani je potekala v prijetnem vzdušju letošnja prireditev Kegljač leta 2015, ki je prinesla obilo uspeha tudi postojnskemu keglja-nju. Najboljša mladinka je Anja Ulaga iz KK Pro-teus Postojna, ki je tudi članska reprezentantka Slovenije. Najboljšo žensko mladinsko ekipo ima prav tako Proteus Postojna, uspeh pa je dopolnil še Žiga Požar, ki je najboljši kadet v Sloveniji.

Srebrno pisno priznanje za 2. mesto na svetov-nem prvenstvu tandem mix U-18 je prejel Žiga Požar, skupaj s sotekmovalko Katjo Žnidaršič (Brest Cerknica), bronasto pisno priznanje za na-stop oziroma 3. mesto na Svetovnem ekipnem članskem prvenstvu (oboje maja v Nemčiji) pa je prejela tudi Anja Ulaga. V Kamniku in Novi Gorici sta sredi decembra po-tekali državni prvenstvi v dvojicah za člane in članice. Državni prvakinji sta postali Maša Mikla-vec in Anja Ulaga, Denis Čenanovič in Dominik Ogrizek pa sta se okitila z naslovom podprvaka.

Brane Fatur

smučanje:

Nova smučarska sezona

Smučarski navdušenci letos zaman gledajo v nebo in čakajo na snežne padavine. A postojnski smučarji so si za novo sezono kljub temu zasta-vili visoke cilje, za dosego teh pa se pripravljajo že od poletja.

Smučarji Smučarskega kluba Kalič so priprave na novo sezono začeli z zdaj že tradicionalnim taborom v Savudriji. V septembru se je začela v telovadnici vadba, ki jo obiskuje štirideset otrok, v novembru pa še šola plavanja, vse v pričakovanju snega. Tekmovalci so ga šli poiskat na ledenike, mlajši smučarji pa so se ob zadnjih koncih tedna podali na slovenska smučišča.

Najbolj velikopotezno vstopa v novo sezono Smučarsko društvo Postojna. Njihova šestčlan-ska mladinska ekipa je že lani krojila državni vrh, letos pa želijo narediti pomemben rezultatski ko-rak naprej tudi na mednarodni ravni. Ravnokar so se vrnili s tritedenskega treninga na Norveškem, potem ko so na avstrijskih ledenikih trenirali tudi že vse poletje in jesen.Pionirska ekipa šteje deset članov in načrtuje v letošnjem letu uvrstitev med petnajst najboljših v državi. Na snegu trenirajo že od začetka septem-bra. Mlajši smučarji pa izkoriščajo snežne dni na slovenskih smučiščih in bolj v zimskih mesecih.

Letos novoustanovljeni Smučarski klub Markin šteje okrog 90 članov. Svoje poslanstvo vidijo tako v tekmovalnem smučanju, širjenju smuča-

31

De

ce

mb

er

20

15

POSEBNA PONUDBAZA OBISKOVALCE MESTNEGA DRSALIŠČA V POSTOJNI

OB OBISKU IZKORISTITE:› svetovanje in informacije o napravah in storitvah,› naročniške pakete, ki so posebej prilagojeni vašim potrebam,› nakup mobilnih aparatov in tablic tudi brez vezave,› bogat izbor dodatne opreme.

ČAKA VAS:

POPUST NA MESEČNO NAROČNINO

10%Ponudba je veljavna v obdobju do 31. 12. 2015 ter je unovčljiva samo na prodajnem mestu Si.mobil Postojna ob predložitvi tega letaka. Velja za nove naročnike Si.mobilovih storitev za zasebne uporabnike ob 24-mesečni vezavi. 10% popust na mesečno naročnino se lahko uveljavlja na paketih SILVESTER, SILVESTER NET, HITRI INTERNET S, M, L, DOMAČI INTERNET S, M, L, DOMAČI INTERNET 1, 2, 3, ULTIMATIVNI S, M, L, XL, ORTO ELASTIK. 10% popust na mesečno naročnino je veljaven za obdobje 24 mesecev. Ponudba ni združljiva z ostalimi Si.mobilovimi promocijskimi akcijami in popusti. Cene vključujejo DDV. V primeru nakupa naprave na obroke se naročniku na prvem računu zaračuna Strošek odobritve obročnega nakupa naprave v višini 1,99 EUR. Za pakete veljajo splošna pravila paketov, ki so skupaj s cenami ostalih storitev, storitev v tujini, cenami izven zakupljenih količin, pogoji ponovne vezave za obstoječe naročnike, ter pogoji ponudne 24 ali 12-mesečne vezave ob nakupu telefona na voljo na 040 40 40 40, www.simobil.si in na Si.mobilovih prodajnih mestih. Si.mobil, d. d., Šmartinska 134b, 1000 Ljubljana.

Simobil oglas PRESS 18-12-2015.indd 1 18/12/15 14:42:46

Praznični sejem

V petek, 4. decembra, je na Osnovni šoli Miroslava Vilharja potekal tradicionalni praznični sejem. Učen-ci od prvega do osmega razreda smo prodajali iz-delke, ki smo jih izdelovali skupaj z razrednikom, na pomoč pa so priskočili tudi starši ter babice in dedki.

Na sejem je prišlo veliko obiskovalcev, vsi pa smo se pogreli ob toplem čaju, ki so ga v svoji čajnici pri-pravljali učenci 9. razredov. Na sejmu smo prodajali različne izdelke: predpasnike, vročo čokolado, vizit-ke, voščilnice, žogice proti stresu, angelčke, vile, čaj-ne lučke, svečnike, aranžmaje, bonbone in piškote, okraske za jelko, miške s sladkornimi paličicami, sne-žene krogle Na koncu smo bili vsi zadovoljni, saj je sejem odlično uspel.

Lara Hiti, 8. B, OŠ M. Vilharja

Drobtinica

V oktobru smo v okviru programa šolske skupnosti in v so-delovanju z Rdečim Križem Postojna v Mercator centru Po-stojna postavili dobrodelno stojnico Drobtinica. Dobrodel-na akcija je potekala že peto leto. Kot obeležitev svetovnega dneva hrane smo mimoidočim ponudili domače dobrote.

Letošnji odziv tako staršev in učencev kot tudi mimoidočih je bil izredno velik. Učenci so v šolo prinesli preko 50 različnih marmelad, vložene zelenjave in kompotov, ogromno do-mačih jabolk in domačih piškotov. Zbrana sredstva se bodo porabila za finančno pomoč socialno šibkejšim družinam pri plačilu taborov, šolske prehrane ali nakupu šolskih potreb-ščin. Zopet smo ugotovili, da med ljudmi še prevladuje soču-tje in posluh do sočloveka in da je malo v resnici veliko, kot je bil letošnji slogan naše stojnice. Najlepša hvala staršem za sodelovanje ter sodelujočim učencem za prizadevno delo!

OŠ Antona Globočnika

Bliža se najlepši čas v letu.

Čas, ko se spominjamo preteklosti

in pričakujemo prihodnost.

Čas, ko se želja po sreči, zdravju in uspehu seli iz srca v srce.

Naj se vsem uresničijo sanje, udejanjijo želje in izpolnijo

pričakovanja.

Voščimo vesele božične praznike in zdravja, uspehov polno n

ovo leto 2016.

Ravnateljica Sabina Ileršič in kolektiv

OŠ Antona Globočnika Postojna

32

De

ce

mb

er

20

15

Občina Postojna vošči vsem občanom vesele božične praznike in vse dobro v letu 2016.Občina Postojna podarja tri nagrade:

1. nagrada: monografija »Postojna – upravno in gospodarsko središče«,2. nagrada: monografija »Frančišek Smerdu«,3. nagrada: zgoščenka s pesmimi postojnskega skladatelja Alojza Srebotnjaka.

Geslo nagradne križanke na osenčenih poljih in svoj naslov pošljite na dopisnici na naslov: Postojnski prepih, Ljubljanska c. 4, 6230 Postojna najkasneje do 7. januarja 2016. Med pravilnimi rešitvami križanke bomo izžrebali tri nagrajence.

Izžrebani nagrajenci novembrske križanke:1. nagrado (tri enolistne koledarje 30 x 40) prejme ASTA SILA, Volaričeva 2, 6230 Postojna;

2. nagrado (dva enolistna koledarja 30 x 40) prejme MILAN ZGONC, Hrašče 69 A, 6230 Postojna;

3. nagrado (en enolistni koledar 30 x 40) prejme FRANČIŠKA ŽITKO, Planina 123, 6232 Planina.

Nagrajenci bodo nagrade prevzeli v Foto Ateljeju Postojna, na Prešernovi ulici 2 v Postojni.

AVTOr: MATeJ MISLeJ

STeKLeNA POSODA ZA

VODNe ŽIVALI

NeUPO- rABNe

SAMOrASLe rASTLINe

GLAVNATA SOLATA

rIMSKA BOGINJA

JeZeKATerI

KrAJ PrI

KOČeVJU

MLAD, NeIZKUŠeN

ČLOVeK

PreBIVALcI GrŠKe

POKrAJINe ATIKe

MAreLIcA (BOT.)

PIHALNI INŠTrU-

MeNT

ZNANOST

IGrALec WALLAcH

VeLIKA SOBA

VZDeVeK BALONArJA

ŠOrNA

HUMOrNA PreDSTAVA

PreBIVALKe NIGerIJeSODNI SVeT

KeMIJSKI SIMBOL ZA

NATrIJ

ČISTOČA

KrAJŠe BeSeDILO Z INFOrMAcIJO O

DOLOČeNI STVArI

MIrNO SOŽITJe

GrLO (ANAT.)

KAr DOLOČA GIBANJe, PrAVec

BAT, TOLKAČ VeZNIK

ASTrONAVT ArMSTrONG

NOrVeŠKI DrAMATIK (HeNrIK)DrŽAVA V

AFrIKI ŽAN TABAK

VODNI SeSALec Z VeLIKIM GOBceM

SLOVeNSKA NArODNA

JeD

APArAT

PrVI ČLOVeŠKI

PAr PO BIBLIJI

ZID SPOJINA BAKrOVeGA

IN ŽeLeZOVe- GA SULFIDA

MeHKO USNJe IZ

KOZJe KOŽe, IrHOVINA

OTOK V PreSPANS-

KeM JeZerU

ATeNSKO PrISTA- NIŠČe

PISMeNA OPOMBA

IGrA Z ŽOGO

SL. PeSNIK (JOŽe;

1895-1916)OBIČAJ

SODOBNIK KeLTOV

AFrIŠKI VeLeTOK

KeLTSKI NArOD

OreL V NeM- ŠKIH GrBIH

ODVeČNO BreMe

IGrALKA BULLOcK

NeKD. NOG. (MArKO)

reKA NA POLJSKeM

MITOLOGIJA KATHArINe HePBUrNSLAP PrI

IZVIrU SAVINJe

NeNAGLAŠe- Ne BeSeDe

MODNI DODATeK K MOŠKI OBLeKI

DeLAVec V PrOIZVOD- NJI JeKLA

PrAKTIČNO UTrJeVANJe

SNOVINArAVA, ČUD

OKrOGeL PreDMeT OČrT, OPIS

PrIPrAVA ZA PreNOS rANJeNceV

LeNNONOVA VDOVA (Y0KO)

PrIPrAVA ZA VZPeNJANJe

STAr SLOVAN

DeL KMeČ- KeGA VOZA

KeMIJSKI SIMBOL ZA

rUBIDIJ

UPANJe DrOBO- VINA STArA

MATI, BABIcAKrATIcA ZA

eLeMeNT DOKTOr

DrUGO NAJVeČJe MeSTO V eGIPTU

JUNAK VerGILOVe

eNeIDe

IGrA PrI TArOKU

KDOr ZAČrTA TrASO

DOMAČA PerNATA

ŽIVAL

nagradna križanka

33

De

ce

mb

er

20

15

Stop_Shop_November_POSTONJSKI_PREPIH_215x280.indd 1 19.11.2015 9:05:47

34

De

ce

mb

er

20

15

Stop_Shop_November_POSTONJSKI_PREPIH_215x280.indd 1 19.11.2015 9:05:47

Ljubljanski regijski center za ravnanje z odpadki (RCERO Ljubljana) je 6. novembra dobil dovoljenje za poskusno obratovanje. V enem največjih tovr-stnih centrov v Evropi bodo v objektih za mehansko biološko obdelavo odpadkov z najsodobnejšo in trajnostno tehnologijo predelovali odpadke približ-no tretjine Slovencev. V projektu sodeluje 37 občin, zato je regijski center tudi edinstven primer dobre prakse na področju povezovanja in sodelovanja ob-čin ter povezovalni element ravnanja z odpadki v Sloveniji. RCERO Ljubljana bo zagotavljal zelena de-lovna mesta ter povezoval ravnanje z odpadki med vključenimi občinami in regijami v Sloveniji.RCERO Ljubljana, kjer so združili moči Evropska komisija,

Republika Slovenija in Mestna občina Ljubljana, je novem-

bra začel s poskusnim delovanjem. Projekt se izvaja od leta

2009, ko je bilo zgrajeno novo odlagalno polje. Kasneje je

bila zgrajena še čistilna naprava za izcedne vode, ki obra-

tuje od leta 2011. Zaključil pa se je tudi najzahtevnejši del

projekta, gradnja objektov za mehansko-biološko obdela-

vo odpadkov (RCERO MBO). V sklopu tega bodo v objek-

tih RCERO Ljubljana vsako leto pridobili približno 60 tisoč

ton trdnega goriva iz odpadkov različne kurilne vrednosti,

35 tisoč ton digestata po anaerobni obdelavi težke frakci-

je mešanih komunalnih odpadkov, 6 tisoč ton lesa, 7 tisoč

ton komposta po obdelavi ločeno zbranih organskih, bio-

razgradljivih odpadkov, 25 tisoč ton izločenih sekundarnih

surovin, 17.000 MWh električne energije in 36.000 MWh

toplotne energije iz pridobljenega bioplina v procesu.

Tako bo po predelavi na odlagališču ostalo samo 5 do 10

odstotkov odpadkov, ki jih ne bo mogoče ponovno pora-

biti kot surovine ali energente, pa še ti bodo brez škodlji-

vih vplivov na okolje.

Center RCERO Ljubljana bo tako skrbel za predelavo zbra-

nih bioloških odpadkov in preostanek odpadkov ter ure-

sničeval ključne cilje, kot so:

• proizvodnja zelene električne energije iz obnovljivega

vira bioplina,

• pridobivanje komposta iz bioloških odpadkov,

• pridobivanje sekundarnega goriva iz odpadne lahke

frakcije preostanka komunalnih odpadkov in

• proizvodnja električne ter toplotne energije za lastno

rabo.

RCERO Ljubljana – največji okoljski kohezijski projekt v SlovenijiS projektom uresničujejo zavezo vseh mest, regij in članic EU o trajnostnem gospodarjenju z naravnimi viri in prehodu v krožno gospodarstvo

Ljubljana že sedaj dosega najvišji delež ločeno zbranih odpadkov med evropskimi prestolnicami (v letu 2014 so reciklirali 63 odstotkov odpadkov). Obenem so kot prvo evropsko glavno mesto stopili na pot k Zero Waste družbi ter osvojili laskavi naziv Zelena prestolnica Evrope 2016.

RCERO Ljubljana

Projekt delno financira Evropska unija, in sicer iz Kohezijskega sklada. Izvaja se v okviru Opeativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007–2013.

clanekRCERO_postojnski.indd 5 07/12/15 17:03

35

De

ce

mb

er

20

15

nostalgija

z višine

Božično drevo v Postojnski jami

V mesecih po napadu Italije na zahodno slovensko ozemlje konec maja 1915 je prevzel poveljstvo nad enotami 5. armade avsto-ogrske vojske, ki so branile Sočo, tedaj že slaven pehotni general, pozneje feldmaršal Svetozar Borojević pl. Bojna.

Armadno poveljstvo je bilo nastanjeno v Postojni, v Grand hotelu Adelsbergerhof, sam Borojević je stanoval v Jurcetovi vili, okrog tristo častnikov so nastanili v vsa prosta stanovanja v mestu, z vojaštvom, ki je zasedlo obe šoli, pa je bila napolnjena tudi vsa okolica. Za to, da so tudi v Postojni nastanjeni vojaki lahko občutili kanček praznič-nega vzdušja, so poskrbeli v Postojnski jami. Na sveti večer pred natanko sto leti so postavili v Plesni dvorani več metrov visoko čudovito božično drevo, bogato okrašeno z okraski, s svečami, z okrasnim vitjem in zvezdo na vrhu. Božičnice so se poleg generala Borojevića udeležili vsi častniki, povabljeni so bili tudi okrajni glavar dr. Pilshofer, gerent (predstojnik občinske uprave) dr. Lukan in župni upra-

Škulje

Škulje so samostojen kompleks več zgradb, ki so sezidane na vrhu rahlo vzpenjajočega se širokega griča med zaselkom Fara in vasjo Velika Brda v zahodnem delu Spodnje Pivke oziroma Postojnske kotline.

Škulje so bile star, kasneje opuščen majhen zaselek (domačini iz Velikih Brd so nam povedali, da so bile najbrž samo tri hiše), ki naj bi bil zgrajen bližje Goričam.

V letu 1600 je bilo to območje deželnoknežja posest, ki jo je leta 1602 cesar Ferdinand prepustil Janezu Andreju pl. Paradeiserju. Družina je na me-stu današnjega kompleksa zgradila plemiški dvorec, ki je postal središče nove gospoščine. V rokah Paradeiserjev je ostal vse do druge polovice 17. stoletja, ko so ga pridobili baroni Rossettiji. V začetku 19. stoletja (1802) je dvorec z vsem posestvom odkupil od barona Bernarda Rossettija dunajski dvorni erar (državni zakladnik) za potrebe kraške dvorne kobilarne Lipica. Za odkup je je bil pomemben predvsem obsežen predel odličnih travni-kov, imenovan Stresenca, ki se je razprostiral zahodno od dvorca.

Po 1. svetovni vojni konjereje niso obnovili. Dvorec s posestvom so prodali zasebniku, ki je postavil žago in izsekal daleč na okoli hrastove gozdove. Jeseni 1943 so nemške enote po spopadu s partizani požgale vsa poslopja. Po vojni so kompleks s posestvom vključili v Zvezno kmetijsko posestvo Lipica, ki je do konca 1948 obnovilo zgradbe. Leta 1950 je posestvo prešlo pod upravo Ministrstva za kmetijstvo Ljudske republike Slovenije, ki ga je dalo v uporabo Kmetijski zadrugi. Pred nedavnim je kompleks z manjšim delom posestva prešel v zasebno last.

V Škulje (Škule) lahko pridemo iz dveh smeri. Starejša pot, ki je bila dolgo časa edina, pelje iz zaselka Fara po obnovljenem mostu preko Nanoščice. V obdobju dunajske oblasti pa je bila zgrajena še cesta iz Velikih Brd preko Šmihelskega potoka, ki prav tako pripelje do Škulj po obnovljenem mostu. Cesta je dolga manj kot kilometer, sta pa ob njej še dokaj dobro ohranjen lipov drevored in tik pred dvorcem drevored jablan.

Besedilo: Gabriela Brovč; fotografija: Valter Peternel.

vitelj Ažman, v objektiv svojega aparata pa je vse skupaj ujel fotograf Franz Allmann.

Besedilo: Alenka Čuk; fotografija: Zbirka Notranjskega muzeja Postojna.

36

De

ce

mb

er

20

15