deželne novice - gorenjskiglas.si€¦ · zbirka ilustracij Od včeraj je v Galeriji Šivčeva hiša na ogled celotna, več desetletij nastajajoča zbirka originalnih ilustracij

ww

w.r

adov

ljica

.si

OBČINA RADOVLJICA

V imenu Občine Radovljicačestitam ob dnevu upora proti okupatorju

in prazniku dela.

Ciril GlobočnikŽUPAN

Odgovorna urednica: Marjana Ahačičdeželne novice Deželne novice so časopis Občine Radovljica Časopis izhaja enkrat mesečno www.radovljica.si

deželne noviceČasopis občine Radovljica, letnik 23, 26. aprila 2019, številka 5

Pihalni orkester Lesce bo tudi letos 1. maja, na praznik dela, s tradicionalno glasbeno budnico obiskal kraje v radovljiški občini. Prvomajsko srečanje z občani bodo že ob 4.50 zjut-raj začeli na Dacarjevi ulici v Lescah, od koder se bodo odpravili na Finžgarjevo in v Rožno dolino. Ob 6. uri bodo igrali v Hlebcah, pol ure kasneje na Zgoši in ob 7. uri v Begu-njah. Nadaljevali bodo ob 8.20 v Hrašah, ob 8.50 na Trati v Lescah in ob 9.10 v Radovljici: najprej na triglavski cesti, nato pa pred Domom dr. Janka Benedika. Ob 9.50 bodo na Zgornjem Otoku, ob 10.40 v Mošnjah in ob 10.50 na Brez-jah. Sledil bo postanek na Črnivcu ob 11.10, na Posavcu ob 11.30 in v Podnartu ob 12. uri. Ob 12.30 bodo nastopili v Kropi, ob 12.45 v Kamni Gorici, ob 14.10 na Lancovem in za zaključek ob 14.30 tradicionalno na Šobcu.

Prvomajska budnica Pihalnega orkestra

Marjana Ahačič

Šivčeva hiša, znana predv-sem po raznoliki razstavni dejavnosti, je v zadnjih desetletjih oblikovala dve pomembni likovni zbirki: zbirko del likovnih ustvar-jalcev, ki izhajajo iz Radov-ljice in okolice, ter zbirko originalnih ilustracij, ki so

jih za knjige iz domače in svetovne literarne zakladni-ce ustvarjali številni sloven-ski ilustratorji in ilustrator-ke. Zbirko ilustracij je Galerija Šivčeva hiša leta 2003 prvič predstavila jav-nosti s stalno postavitvijo v podstrešnem prostoru nad dvoriščem Šivčeve hiše, zdaj so jo dopolnili z novi-

mi 41 ilustracijami, ki so jih v zbirko dodali v zad-njih 15 letih."Po letu 2003 se je zbirka slovenskih ilustratork in ilustratorjev še naprej siste-matično dopolnjevala z odkupi. Zdaj se je z novo dopolnjeno postavitvijo predstavil še drugi del zbra-nih ilustracij iz obdobja

med leti 2003 do 2019. Z dopolnjenim drugim delom zbirke ilustracij v stalni pos-tavitvi se Galerija Šivčeva hiša, ki jo vodi kustosinja Barbara Boltar, predstavlja kot muzejska ustanova, ki hrani dragocen in edinstven fond slovenske umetnosti."

Na ogled zdaj celotna zbirka ilustracijOd včeraj je v Galeriji Šivčeva hiša na ogled celotna, več desetletij nastajajoča zbirka originalnih ilustracij slovenskih ilustratorjev in ilustratork, saj je v posebnih predalnikih razstavljenih tudi 41 ilustracij, ki so jih v zbirko dodali v zadnjih petnajstih letih, a so jih doslej hranili v galerijskih depojih. Celotna zbirka, ki je začela nastajati pred štirimi desetletji, ima že 186 ilustracij.

Razstava ilustracij v Šivčevi hiši, zdaj dopolnjena z deli, ki so v zbirko prišla v zadnjih petnajstih letih, privlači tako najmlajše kot mladino in odrasle, navdušene, ko na slikah najdejo junake svojih najljubših knjig. / Foto: Gorazd Kavčič

Občina Radovljica je za 30. maj najavila javno dražbo za prodajo zemljišč na območju gramoznice Graben. Na razpi-su za vzpostavitev lesnopredelovalnega centra (LPC) na tem območju namreč pred dvema letoma niso uspeli prido-biti zasebnega partnerja, prav tako ji za to dejavnost ni uspelo prodati zemljišč na lanskih dveh javnih dražbah. Kot pojasnjujejo na občinski upravi, so zato začeli s postopki prodaje, ki potencialnemu investitorju ne bi pogojevali vzpostavitve LPC, temveč omogočili drugačne oblike dejav-nosti. Brez LPC tudi sistem daljinskega ogrevanja na lesno biomaso, ki je bil načrtovan neposredno ob njem, ne bi dosegel pričakovanih učinkov, zato je predvidena prodaja celotne površine zemljišč, še pojasnjujejo. Za zemljišča, ki bodo predmet prodaje, znaša tržna vrednost približno 1,466 milijona evrov oziroma 25,50 evra na kvadratni meter.

Občina prodaja zemljišča v gramoznici

Šolski sklad OŠ A. T. Linharta Radovljica bo tudi to pomlad organiziral tradicionalno dobrodelno prireditev Radovljica otrokom. Jubilejna deseta prireditev bo glasbeno obarvana, saj so k sodelovanju povabili nekdanje učence šole, ki so uspeli na kulturnem področju, nastopili pa bodo tudi seda-nji učenci in drugi gostje. Tako bodo na prireditvi, ki bo 16. maja ob 18. uri v Festivalni dvorani na Bledu, med drugim nastopili: učiteljski zbor pod vodstvom Eve Černe, Big Band s kitaristom Zoranom Kaličaninom in harmonikarjem Gaš-perjem Primožičem ter solistkami Simono Vodopivec Fran-ko, Natašo Artiček in Matejo Praprotnik, duo Blaž Trček in Gašper Primožič in drugi.

Radovljica otrokom tokrat v znamenju glasbe

43. stran

Nagrada Anki ČebuljAnka Čebulj iz Lesc je prejela Jesenkovo nagrado za najboljšo diplomantko doktorskega študija na Biotehniški fakulteti.

stran 6

Festival čokoladeTudi tokrat je Festival čokolade v Radovljico privabil številne ljubitelje sladkih dobrot.

stran 16

OBČINSKE NOVICE

Zaščita pred vlomiPolicisti so občanom sveto-vali, kako se najbolje zaščititi pred vlomi.

stran 2

KRAJEVNE NOVICE

Razstava pirhov v MošnjahMed prazniki so bili na ogled pirhi, ki so jih izdelali doma-čini, in kreacije mojstrov iz Kočevja.

stran 5

KULTURA

Slikarske umetnineMimi Mavec, pobudnica ustanovitve slikarske sekcije

stran 12

KULTURA

Zahvalili so se za knjigeOŠ Antona Janše je obiskala avstrijska veleposlanica Sigrid Berka.

stran 13

2 Deželne novice, petek, 26. aprila 2019

Občinske novice

deželne noviceODGOVORNA UREDNICA:

Marjana Ahačič ([email protected], 031/352-514)

UREDNIŠTVO: Urša Peternel (pomočnica odgovorne urednice), Alenka Bole Vrabec,

Kaja Beton, Matjaž Klemenc, Peter Kolman

ČASOPISNI SVET:Barbara Sitar (predsednica),

Breda Poličar, Sabina Felc, Nejc Kliček in Katja Knific

DEŽELNE NOVICE (ISSN 1855-2927) – Ustanovitelj in izdajatelj: Občina Radovljica, Go renj ska ce sta 19, 4240 Ra dov lji ca (se dež ča so pi sa in ured ni štva). Pra vi ce izdajate lja iz va ja: Go renj ski glas, d. o. o., Kranj, Nazorjeva ulica 1, 4000 Kranj (tel. 04/201 42 00, faks 04/201 42 13, [email protected], oglas no tr že nje 04/201 42 32).

De žel ne no vi ce iz ha ja jo en krat na me sec v na kla di 23.400 iz vo dov, brez plač no jih pre je ma jo vsa go spo dinj stva in dru gi na slov ni ki v ob či ni Ra dov lji ca, pri lo že ne so tudi iz vo dom Go renj ske ga gla sa. Tisk: Delo, d. d., Tiskarsko središče. Di stri bu ci ja: Poš ta Slo ve ni je, d. o. o., Ma ri bor. De žel ne no vi ce so vpi sa ne v Raz vid me di jev pod za po red no šte vil ko 315. Ne na ro če nih pri spev kov in pi sem bral cev ne ho no ri ra mo. Pis ma bral cev so ome je na na naj več 3000 zna kov s pre sled ki. Pri spev ke za na sled njo redno šte vil ko, ki bo iz šla v petek, 24. maja 2019, mo ra te od da ti naj kas ne je do srede, 15. maja 2019.

Marjana Ahačič

Protivlomna vrata, trdno zaprta okna, kadar nas ni doma, prazen nabiralnik in luč s senzorjem gibanja, morda tudi alarmna napra-va – in seveda skrbni in pozorni sosedje, ki bodo opazili, če se na vašem sto-pnišču, v ulici ali na dvoriš-ču dogaja kaj neobičajnega, in o tem opozorili lastnika ali pa kar policijo. To so bis-tveni elementi samozaščit-nega ravnanja vsakega posa-meznika, ki želi svoj dom zaščiti pred vlomilci, so na predavanju, ki so ga za obča-ne Radovljice pripravili sre-di aprila, opozorili radovljiš-ki policisti, ki so lani na območju občine obravnavali 63 tovrstnih kaznivih dejanj, v nekaj več kot šestih odstot-kih so storilce tudi izsledili.

Letos so v prvih treh mese-cih zabeležili 14 vlomov, kar je približno toliko kot v ena-kem obdobju lani, medtem ko se je na območju celotne Gorenjske število vlomov v tem obdobju povečalo: lani so jih zabeležili 136, letos pa že 172, je povedal Matej Brajnik, komandir Policij-ske postaje Radovljica.Skupaj s kriminalistom Pet-rom Hojnikom, upokoje-

nim kriminalistom Jako-bom Demšarjem in predse-dnikom zbornice za razvoj zasebnega varovanja Bran-kom Slakom so občanom predstavili nekaj osnovnih ukrepov, s katerimi vsak posameznik lahko bistveno zmanjša možnost, da posta-ne žrtev vlomilcev."Vlomilcem ne dajte razlo-ga, da bi vlomili k vam – prosite sosede, naj vam pra-znijo nabiralnik in zalivajo rože, če vas ni doma, ne raz-lagajte javno o svoji lastnini, denar hranite v banki, vred-nejše predmete pa v sefu. Če boste na odprtem profilu družbenih omrežij poročali o tem, kako lepo se imate na dopustu daleč od doma, lah-ko to vidijo tudi storilci kaz-nivih dejanj, ki so danes v veliki meri spretni profesio-nalci," svetujejo policisti. Jakob Demšar je dodal prak-tičen in enostaven nasvet: če proti večeru za nekaj ur odhajate od doma, pustite prižgano televizijo ali kak-šno luč, da hiša, stanovanje ne bo videti zapuščeno."Vlomi se običajno zgodijo takrat, ko nikogar ni doma: dopoldan, ko so ljudje po slu-žbah, od poznega popoldne-va do večera oziroma ponoči, ko ljudje spijo," je povedal kriminalist Peter Hojnik. "Če se torej zgodi, da se vrnete domov in ugotovite, da je nekdo vlomil v vaše sta-

novanje, takoj pokličite poli-cijo in se ne dotikajte ničesar – ne dotikajte se predmetov, ne hodite po stanovanju in ne raziskujte sami, kaj se je dogajalo, ker nam to lahko pošteno oteži preiskavo," je opozoril Brajnik.In če vlomilca zalotite pri delu? Odvisno od situacije, pravijo strokovnjaki, a kot meni kriminalist Peter Hoj-nik, nobena stvar ni vredna vašega življenja. "Vlomilci, z redkimi tragičnimi izjema-mi seveda, sicer v veliki veči-ni zbežijo, ko opazijo, da jih je nekdo zalotil pri delu."Zato so udeležencem preda-vanja, ki so imeli veliko idej o tem, kako ravnati v takšnih okoliščinah – od psa čuvaja do snemanja s telefonom in objavljanja dogajanja na dru-žbenih omrežjih ali, po sta-rem, uporabe fizične sile – svetovali, naj v vsakem pri-meru najprej pokličejo na

številko 113. "Policisti se bomo odzvali, ne glede na to, od kod kličete, tudi če boste sporočili le to, da se po vaši ulici že nekaj časa vozi sum-ljiv avto z nenavadnimi regi-strskimi tablicami," zagotav-lja komandir Brajnik.Predvsem pa, so si bili enot-ni, je treba poskrbeti za pre-ventivo. Svetovali so, da last-niki vrednejših predmetov te fotografirajo, za varovanje vrednejših predmetov in objektov pa naj si zagotovijo licencirano zasebno varova-nje in na splošno poskrbijo za varnost svojih domov.In ker je za uspešno preiska-vo vlomov pomembna vsaka podrobnost, ki si jo zapom-nijo in nato policistom opi-šejo očividci, so med udele-žence predavanja razdelili male modre beležnice in svinčnike, ki jih bodo občani lahko uporabili, če opazijo kaj nenavadnega.

Občane poučili o zaščiti pred vlomiRadovljiški policisti so skupaj s kriminalisti in strokovnjakom za zasebno varovanje občanom svetovali, kako se najbolje zaščititi pred vlomi.

Kriminalist Peter Hojnik, upokojeni kriminalist Jakob Demšar, komandir PP Radovljica Matej Brajnik in predsednik zbornice za razvoj zasebnega varovanja Branko Slak

V modro beležnico, ki so jo policisti razdelili med udeležence predavanja, bodo lahko občani zapisali morebitno sumljivo dogajanje v svoji okolici.

Komandir Matej Brajnik: "Vlomilcem ne dajte razloga, da bi vlomili k vam – prosite sosede, naj vam praznijo nabiralnik in zalivajo rože, če vas ni doma, ne razlagajte javno o svoji lastnini, denar hranite v banki, vrednejše predmete pa v sefu. Če boste na odprtem profilu družbenih omrežij poročali o tem, kako lepo se imate na dopustu daleč od doma, lahko to vidijo tudi storilci kaznivih dejanj, ki so danes v veliki meri spretni profesionalci."

ww

w.r

adov

ljica

.si

OBČINA RADOVLJICA

OBVESTILO O OBJAVI RAZPISOV

Na spletnih straneh Občine Radovljica www.radovljica.si bosta v rubriki Aktualni razpisi in objave od 26. 4. 2019 objavljena naslednja javna razpisa:

1. Javni razpis za sofinanciranje nakupa invalidskih pripomočkov in naprav v letu 2019Rok za oddajo vlog je 24. 5. 2019.Dodatne informacije: Mojca Ahčin, tel. št.: 04 537 23 21, e-naslov: [email protected]

2. Javni razpis za sofinanciranje obnove nepremične sakralne kulturne dediščine na območju občine Radovljica v letu 2019

Rok za oddajo vlog je 27.5.2019.Dodatne informacije: Tanja Pogačnik, tel. št.: 04 537 23 32, e-naslov: [email protected]

Razpisna dokumentacija za navedena razpisa bo na voljo na spletnih straneh Občine Radovljica www.radovljica.si v rubriki Aktualni razpisi in objave in v glavni pisarni Občine Radovljica, Gorenjska cesta 19, 4240 Radovljica.

Občinska uprava Občine Radovljica

Marjana Ahačič

Občinski svet je na prejšnji seji potrdil uskladitev poteka meje med radovljiško in sosednjima občinama Bled in Naklo. Geodetska uprava Republike Slovenije je nam-reč pripravila predlog uskla-ditve poteka mej občin glede na meje parcel v zemljiškem katastru, ker je v daljšem časovnem obdobju z urejan-

jem zemljiškega katastra pri-šlo do večjih zamikov v pri-merjavi z dejanskim pote-kom občinskih meja. Geodet-ska uprava te anomalije za vse občine odpravlja v enovi-tem postopku, v katerem se lahko meja občin ureja v 200-metrskem pasu osno od sedanje občinske meje, so pojasnili na občinski upravi. Meja z občino Bled bo dolo-čena po sredini današnje sta-

bilne struge Save Dolinke, ki se je z leti spreminjala. Za mejo z občino Naklo pa bo Občina Radovljica predlaga-la, da se trenutno veljavna meja spremeni tako, da bo sosednji občini pripadla 2,6 hektara velika parcela v kata-strski občini Podbrezje, s čimer bo celotna katastrska občina Podbrezje v občini Naklo. Na tej parceli, ki je v naravi gozd – nekdanja stru-

ga reke Save in potoka Lešni-ca, na območju izliva potoka v Savo – svoje pristojnosti v praksi že zdaj izvaja Občina Naklo, zato predlog pomeni, da se meja uredi skladno z dejanskim izvajanjem pris-tojnosti. Na račun predlaga-nih sprememb bo celotno območje občine Radovljica manjše za 4,16 ha oziroma 0,04 odstotka, so še pojasnili v občinski upravi.

Uskladili meje z Bledom in Naklim

Foto

: Go

razd

Kav

čič

V torek je bil ustanovljen radovljiški lokalni odbor stranke LMŠ, za predsednika pa izvoljen Maksimiljan Kalan, tudi član radovljiškega občinskega sveta. Kalan je v svojem nago-voru ob izvolitvi poudaril nujnost približevanja politike lju-dem in obljubil oblikovanje razvojnega programa za obdob-je 2020–2024, pri čemer bi več pozornosti namenili razvoju podeželja. »Ta lokalni odbor bo povezoval ljudi. In ko so ljudje povezani in se trdo dela, je pozitiven odnos in pride do napredka,« pa je ob čestitki predsedniku novoustanovlje-nega lokalnega odbora povedala poslanka Državnega zbora Karla Urh. Dogodka se je udeležil tudi kandidat za poslanca v Evropskem parlamentu Edis Rujović.

Ustanovili lokalni odbor LMŠ

OBČINA RADOVLJICA

OBVESTILO O OBJAVI JAVNE DRAŽBE ZA PRODAJO ZEMLJIŠČ NA

OBMOČJU GRAMOZNICE GRABEN V RADOVLJICI

Občina Radovljica obvešča, da je na spletni strani www.radovljica.si objavila javno dražbo za prodajo komplek sa zemljišč na območju gramoznice Graben, namenjenega proizvodni dejavnosti. Na prodaj je 57.479 m2 komunal-no neopremljenega zemljišča po izklicni ceni 1.465.714,50 EUR.

Javna dražba bo 30. 5. 2019 v prostorih Občine Radovlji-ca (Gorenjska c. 19, Radovljica). Vsi pogoji sodelovanja so navedeni v objavi javne dražbe na spletnih straneh.

ww

w.r

adov

ljica

.si

Deželne novice, petek, 26. aprila 2019

Občinske novice

3

Na podlagi 12., 13. in 14. člena Odloka o priznanjih Občine Radovljica (DN UO, št. 3/00 in 99/08) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občinskega sveta Občine Radovljica objavlja

RAZPIS ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE RADOVLJICA V LETU 2019

VELIKA PLAKETAje najvišje priznanje, ki se podeljuje posameznikom, podjet-jem, organizacijam in skupnostim ter društvom za izjemne uspehe na posameznih področjih življenja in dela, s katerimi so pomembno prispevali k razvoju in ugledu občine, posa-meznikom za življenjsko delo oziroma ob visokih jubilejih.

PLAKETE OBČINE RADOVLJICAse podeljujejo posameznikom, podjetjem, organizacijam in skupnostim ter društvom za dolgoletno izredno uspešno delo na področju gospodarstva, družbenih in drugih dejavnosti v občini, ki je prispevalo k napredku in ugledu občine, za enkra-tne izjemne dosežke na posameznih področjih življenja in dela ter za aktivno udeležbo v humanitarnih akcijah, zlasti pri reševanju življenj ali preprečevanju škode na premoženju.

PLAKETE ANTONA TOMAŽA LINHARTAse podeljujejo posameznikom, kulturnim skupinam in organi-zacijam za izredne dosežke pri spodbujanju, organiziranju in širjenju kulturne dejavnosti med prebivalstvom, v organizaci-jah, v občini in v širšem družbenem prostoru, za posebne uspehe pri kulturni in umetniški vzgoji mladine, za dolgolet-no uspešno in ustvarjalno delo na kulturnem in umetniškem področju ter za izredne uspehe na področju vzgoje in izobra-ževanja, dosežene z delom v vzgojno izobraževalnih in drugih organizacijah, z organiziranjem vzgojno izobraževalne dejav-nosti, s strokovnimi in raziskovalnimi deli in pri oblikovanju učnih sredstev.

Pečati Občine Radovljicase podeljujejo fizičnim ali pravnim osebam za večletno uspe-šno delo, napredek in razvoj ter uveljavitev občine na podro-čju političnega, upravnega dela, mednarodnih odnosov, gos-podarskih dejavnosti in zavodov. Lahko se podelijo tudi ose-bam, ki niso občani občine Radovljica, in tujcem, če so s svo-jim dejanjem ali ravnanjem v širši javnosti ali mednarodno dosegli trajno korist za občino Radovljica.

Medalje Občine Radovljicase podeljujejo posameznikom, podjetjem, organizacijam in skupnostim za večletno uspešno in vidno delo na področju gospodarstva, družbenih in drugih dejavnosti, za izredna posamezna družbeno koristna dela ali delovne in druge veli-ke uspehe, dosežene v krajšem časovnem obdobju. Lahko se podelijo vidnejšim znanstvenim, kulturnim in drugim javnim delavcem, ki obiščejo občino.

O podelitvi plaket odloča Občinski svet Občine Radovljica, o drugih priznanjih občine pa župan in Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.

Pisno utemeljene predloge za podelitev priznanj Občine Radovljica lahko vložijo občani, skupine občanov, stranke, kra-jevne skupnosti, podjetja ter druge organizacije in skupnosti.

Predlogi za podelitev priznanj morajo biti posredovani na obrazcu, objavljenem ob razpisu na spletnih straneh www.radovljica.si, najkasneje do četrtka, 30.5.2019, na naslov Občina Radovljica, Gorenjska cesta 19, 4240 Radov-ljica, ali elektronski naslov: [email protected] s pripisom »PRIZNANJA OBČINE RADOVLJICA 2019«.

Dodatne informacije: Monika Sluga, tel. št. 04 537 23 38, e-naslov: [email protected]

Številka: 094-0001/2019Datum: 19.4.2019

Miran Rems l. r. Predsednik Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja

Marjana Ahačič

Naloge zaščite in reševanja ter izvajanje javne gasilske službe v občini sofinancira Občina Radovljica. Opravlja-jo jih vsa gasilska društva v občini in gasilska zveza ter enote gorskih reševalcev, potapljačev in radioamater-jev. Včeraj so z Občino Radovljica podpisali anekse k pogodbam za naslednje dveletno obdobje.V pogodbah so določena sredstva, ki jih občina zagotavlja s proračunoma za leti 2019 in 2020, obseg in način izvajanja nalog. Za področje zaščite in reše-vanja vključno s predvide-nimi naložbami je v prora-čunu za leto 2019 zagotov-ljenih približno 376 tisoč, za leto 2020 pa 377 tisoč evrov. V tem okviru so v proračunu za letošnje leto zajeta tudi sredstva v višini petdeset tisoč evrov, ki jih

bo občina prispevala za nakup novega gasilskega vozila PGD Kropa.Predsednik Gasilske zveze Radovljica Mitja Mladenovič

je ob podpisu aneksov pove-dal, da predstavljajo zavezo gasilcev in drugih enot za izvajanje zaščite in reševan-ja v občini ter zavezo občine

za nadaljnje zagotavljanje sredstev za to področje, župan Ciril Globočnik pa se je vsem zahvalil za opravlje-no delo.

Zagotovili sredstva za zaščito in reševanjeGasilcem, gorskim reševalcem, potapljačem in radioamaterjem, ki opravljajo naloge zaščite in reševanja ter izvajanja javne gasilske službe, bo občina za njihovo delo v prihodnjih dveh letih zagotovila nekaj več kot 750 tisoč evrov.

Prejšnji teden so predstavniki gasilskih društev in gasilske zveze ter enot gorskih reševalcev, potapljačev in radioamaterjev z občino podpisali anekse k pogodbam za naslednje dveletno obdobje.

V sredo se je na peti redni seji sestal radovljiški občinski svet. Na dnevnem redu seje sta bila med drugim predlog sprememb odloka o lokacijskem načrtu za stanovanjsko gradnjo v Predtrgu, ki omogoča gradnjo še enega komplek-sa oskrbovanih stanovanj v neposredni bližini Doma dr. Jan-ka Benedika, ter Osnutek odloka o ureditvi prometa v občini Radovljica, ki med drugim predvideva uvajanje plačljivih javnih prometnih površin. Podrobneje bomo o seji poročali v naslednji številki Deželnih novic.

V sredo je bila seja občinskega sveta

"Tako kot razstave v Galeri-ji Šivčeva hiša je tudi vse odkupe ilustracij financira-la Občina Radovljica. S tem je omogočila nastanek zbir-ke, ki danes po svojem pomenu daleč presega obi-čajne zbirke občinskih gale-rij," je pojasnila direktorica Muzejev radovljiške občine Petra Bole.Prvo delo, ilustracija Milana Bizovičarja, je bilo odkup-ljeno leta 1982, še pred tem pa je tedanja direktorica radovljiških muzejev umet-nostna zgodovinarka Maru-ša Avguštin začela sistema-tično, strokovno spremljati tedaj prezrto zvrst likovne umetnosti. V tistem obdob-ju je namreč veljalo, da je ilustracija zgolj oprema knjig, kot material, na kate-rega se po tisku knjige tako rekoč pozabi, je pojasnila kustosinja Barbara Boltar. "Maruša Avguštin je imela občutek za to zvrst slikars-tva in je še pred ustanovitvi-jo Šivčeve hiše kot galerije pripravljala razstave ilustra-cij v dvorani Radovljiške graščine. Od leta 1986, ko je bila stavba obnovljena, pa so se v Šivčevi hiši zvrstile

razstave vseh vidnejših slo-venskih avtorjev," je še povedala in poudarila, da gre za edinstveno zbirko v Sloveniji. "V Sloveniji obstajata še dve šolski zbirki ilustracij, ki pa ne nastajata tako sistematič-no kot naša, za katero si želi-mo, da bi nekoč predstavlja-

la pregled slovenske ilustra-cije po drugi svetovni vojni. Do tega nam sicer še marsi-kaj manjka, smo pa ponos-ni, da smo edina muzejska ustanova, ki se strokovno in sistematično ukvarja s to zvrstjo slikarstva."Barbara Boltar je zadovolj-na, da je ilustracija zdaj pri

nas priznana zvrst umetno-sti, kar dokazujejo tudi Bie-nale slovenske ilustracije, dejavna sekcija ilustratorjev pri društvu slovenskih liko-vnih umetnikov in z usta-novitvijo oddelka za obliko-vanje na akademiji za likov-no umetnost v Ljubljani tudi vedno več ilustratorjev. "Seveda se način slikanja spreminja. Tudi ilustracija je vedno bolj povezana s sodobnimi tehnologijami, posebej pri mladih avtorjih, po drugi strani pa knjiga ostaja glavna izložba ilus-tracije," je opisala sodobne trende.Razstava je namenjena tako otrokom kot mladini in tudi odraslim. "Vsak obiskova-lec v zbirki slej ko prej naj-de junake iz svojih knjig in vsi so seveda presenečeni, ko stojijo pred originalom. Prav to, da je gledalec pos-tavljen pred originalno delo, je namreč tisto pravo, izjemno doživetje. Ilustra-cija tu zaživi kot samostoj-na umetnina."Kot še poudarja Boltarjeva, imamo v Sloveniji dolgo tradicijo kvalitetne ilustra-cije, začenši s tako imeno-vanimi pravljičarkami, kot so Marlenka Stupica, Mar-janca Jemec Božič, Roža Piščanec in Lidija Osterc – v to generacijo sodi tudi Melita Vovk – pa vse do mlajših generacij. V zbirki Šivčeve hiše so že predstav-ljeni tudi stripi v najrazlič-nejših oblikah in likovnih tehnikah.

Na ogled zdaj celotna zbirka ilustracij31. stran

V predalnikih so na ogled predvsem ilustracije manjšega formata v črno-beli tehniki. Razstavo dopolnjujejo tudi knjige, za katere so razstavljene ilustracije tudi nastale.

Foto

: Go

razd

Kav

čič


Zanimivosti

Marjana Ahačič

Šest prostovoljk, sicer zapos-lenih v novomeški Krki - Doris Krivič, Tamara Nemec, Nataša Lebar, Maja Oblak Fritz, Nataša Uranič in Urška Štravs Polanc - je v okviru tedna humanosti in prosto-voljstva eno dopoldne preži-velo tudi v radovljiškem Domu dr. Janka Benedika. "Da pridem v dom kot pros-tovoljka, sem se odločila, ker žal premalokrat utegnem

svoj čas posvetiti tudi komu drugemu. V Domu dr. Janka Benedika sem bila že pred dvema letoma in mi je bilo všeč, zato sem se odločila, da pridem tudi tokrat," je pove-dala Doris Krivič, Radovlji-čanka, ki se v službo sicer vozi v Krkino ljubljansko izpostavo. Tudi Tamara Nemec iz Bohinja je z vesel-jem preživela čas s starejši-mi. "Vsak po svoje je pose-ben in zanimiv," je za nas-mehom pripomnila med

izdelovanjem pirhov iz volne-nih niti, premazanih z lepi-lom. Gospa Perhavec, stano-valka doma, ki je sicer malce potožila nad 'trdimi' prsti, ki je včasih ne ubogajo tako, kot bi želela, pa je bila predvsem zadovoljna, da v dom pride kakšen nov obraz in ima pri-ložnost za prijeten klepet.V Krki so sicer že osmič zapored pripravili teden humanosti in prostovoljstva, v okviru katerega so se druži-li s starejšimi, uporabniki

varstveno-delovnih centrov, učenci šol za otroke s poseb-nimi potrebami in drugih podobnih ustanovah, zbirali oblačila in potrebščine za socialno ogrožene ter hrano za živali v zavetiščih, pa tudi darovali kri, pomagali na Rdečem križu in Karitas ter še marsikaj drugega.Za stanovalce v 28 domovih starejših občanov po vsej Sloveniji so pripravili delav-nice za boljši spomin, različ-ne ustvarjalne delavnice in tombolo, jim pomagali pri njihovih vsakdanjih opravi-lih, skupaj pekli pecivo in palačinke, jim brali, skupaj z njimi zaplesali ali pa se z nji-mi le pogovarjali, saj prijaz-na beseda in stisk rok razve-selita slehernega človeka in preženeta osamljenost, je povedala Simona Gorjup. "Z dobrimi deli in srčnostjo želimo olepšati življenje pomoči potrebnim ter v nas in okolju, v katerem deluje-mo, spodbuditi solidarnost in prostovoljstvo."Vršilec dolžnosti direktorja Doma dr. Janka Benedika Alen Gril pravi, da so v domu veseli vsakega prostovoljca, ki se jim pridruži. Tako tis-tih, ki pridejo ob posebnih priložnostih, kot tistih iz domačega okolja, ki vse leto skrbijo za to, da je življenje stanovalcev doma bolj pestro in zanimivo. V dom tako tedensko prihaja 14 prosto-voljcev medgeneracijskega društva Čebelica, ki delujejo v osmih skupinah, ter še sedem drugih prostovoljcev. Starejše občasno obiskujejo tudi dijaki Srednje gostinske in turistične šole Radovljica, obeh osnovnih šol in vrtca, življenje v domu pa popestri-jo pa tudi različni predavate-lji in pevski zbori.

Prostovoljci so delali družbo starejšimProstovoljci vse leto prihajajo v Dom dr. Janka Benedika, da stanovalcem popestrijo vsakdan, v začetku aprila pa so dopoldne z njimi preživele tudi prostovoljke iz družbe Krka.

Stanovalcem Doma dr. Janka Benedika so se tokrat na delavnicah, ki so jih vodile tamkajšnje strokovne delavke, pridružile še prostovoljke iz novomeške Krke. / Foto: Gorazd Kavčič

Maša Likosar

Zala Košnik je v svojem magistrskem delu preučeva-la trenutno stanje bolnišnic na Gorenjskem, zlasti Splo-šno bolnišnico Jesenice, in dognala, da so vse precej sta-re in dotrajane, nimajo dovolj sob, postelj in niti prostora za širitev. "Preobre-menjenost zdravstvenih ustanov se kaže v dolgih čakalnih dobah ter izrazito kratki ležalni dobi," pove Košnikova in nadaljuje: "Tudi spremembe v struktu-ri prebivalstva in njegovo staranje vplivajo na sistem zdravstvenega varstva. Dalj-ša življenjska doba in posle-dično slabše zdravstveno stanje prebivalstva zahtevata vse več finančnih sredstev za zdravstveno in socialno oskrbo prebivalstva."Mlada arhitektka se je pri zasnovi regionalne bolnice osredotočila na človeka –

pacienta in njegove potrebe. "Bolnišnica je prostor, ki bi v prvi vrsti moral biti human, prijazen, enostaven

za orientacijo in v stiku z naravo. Namesto da je le stavba, v katerih se zdravijo bolni ljudje, bi morala pos-

tati center zdravja ter dober primer zdravega in trajnost-nega načina življenja, kjer bi se poleg zdravljenja, posve-čalo tudi preventivi." Košni-kova je pri osnovanju bolni-šnice dala poudarek svetlo-bi, zračnosti, prostornosti, vegetaciji in fleksibilnosti prostorov.Njen načrt predvideva pre-mestitev vseh zdravstvenih oddelkov, ki so trenutno raz-pršeni po Gorenjskem – Splošne bolnišnice Jesenice, Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergije Golnik, Bolnišnice za gine-kologijo in porodništvo Kranj in del begunjske psi-hiatrične bolnišnice – te pa bi se po izpraznitvi preure-dile v negovalne bolnišnice. Obravnavala in analizirala je tudi štiri možne lokacije in najbolj optimalna se ji je zdela Radovljica, ker ima neposreden dostop z avtoce-ste, je na sredini Gorenjske

in je maksimalna oddalje-nost od vseh krajev štiride-set minut. "Prostor, v kate-rega nameravamo umestiti novo bolnišnico, je izredno delikaten. Ne samo zaradi zelenja in bližine infrastruk-ture, temveč predvsem zara-di vsaditve povsem novega programa v naravo pred pre-težno stanovanjskim pred-mestjem. Pri zasnovi same-ga prostora težim k ohranit-vi kar največ zelenja in pos-ledično spoja nove strukture z že obstoječim zelenim okoljem. Naravo poskusim fluidno vpeljati na grajeno strukturo in zabrisati mejo med grajenim in odprtim prostorom."Nova gorenjska regionalna bolnišnica bi bila ena najve-čjih v Sloveniji, merila bi dvajset tisoč kvadratnih metrov. Obenem jo je zas-novala tako, da bi jo v prime-ru, če bi postala premajhna, enostavno povečali, oziroma

dogradili. "Bolnišnice so namreč stavbe, ki jih čas in razvoj tehnologije hitro pre-raste, zato je treba oblikovati prostore, ki se lahko hitro spreminjajo in prilagajajo na nove potrebe," pove Koš-nikova in doda, da je v novi bolnišnici predvidenih od petsto do šeststo postelj, pri-merno urejene bi bile tudi sobe za zdravstveno osebje, saj je dobro in urejeno delo-vno okolje pomemben deja-vnik. Izgradnja nove regio-nalne bolnišnice na Gorenj-skem bi po mnenju arhitek-tke stala okrog dvesto milijo-nov evrov, brez tehnološke opremljenosti. "Nove bolni-šnice se žal ne gradijo, a spremembe v strukturi pre-bivalstva bodo nedvomno vplivale na sistem zdravstve-nega varstva in v prihodno-sti se ne bomo mogli izogni-ti vprašanju izgradnje nove bolnišnice," sklene Zala Košnik.

Več kot le stavba za zdravljenje bolnihArhitektka Zala Košnik, hči priznanih gorenjskih zdravnikov, je predstavila idejno zasnovo nove gorenjske regionalne bolnišnice, ki bi stala v Radovljici. Osnovala jo je v okviru magistrske naloge.

Arhitektka Zala Košnik je predstavila zasnovo nove gorenjske regionalne bolnišnice, ki bi stala v Radovljici.

Foto

: Maš

a Li

kosa

r

Peter Kolman

Poleg klasičnega učenja tujega jezika na Osnovni šoli Frana Saleškega Fin-žgarja Lesce že nekaj let spodbujajo pouk anglešči-ne z vključevanjem tujih učiteljev.

»Učencem tako omogočamo pristnejši stik s tujim jezi-kom in kulturo. Tuji učitelji, ki so zaposleni na razvoj-nem centru Zavod za oboga-teno učenje tujih jezikov, en dan v tednu poučujejo pri nas na šoli, večinoma na predmetni stopnji,« pojasni pomočnica ravnateljice Pet-ra Šmit. »V prejšnjih letih je bila z nami Britanka Helen Asher, v letošnjem šolskem letu pa pouk angleščine s svojim delom in pristopom bogati Američanka Rebecca Svetina. Takšen nadstan-dard nam omogoča občina, ki tudi financira ta način vključevanja tujih učiteljev.« V okviru sodelovanja vklju-čevanja tujih učiteljev so se

na šoli dogovorili za obisk predstavnika ameriške ambasade. Ameriški mari-nec Wyatt Mattingly je leš-kim devetošolcem iz prve roke predstavil zgodovino in kulturo ZDA. Z učenci se je pogovarjal o športih, ki so popularni pri

njih, o hrani, o krajih, ki so jih učenci že obiskali, in kam v Ameriko bi radi šli na potovanje. Predstavil je ameriško ambasado, kaj dela ambasador, kdo je tam zaposlen in zakaj je pomem-bno sodelovanje med Slo-venci in Američani. Učenci so mu zastavili zani-miva vprašanja, kot npr. kako poteka urjenje marinca, o njegovih hobijih, koliko časa je pri nas in ali lahko sam izbira državo, kamor bo šel. Wyatt Mattingly je pohvalil Slovenijo in s tem tudi z očmi tujca mladim podal drugačen pogled, kako nas tudi tujci cenijo in da moramo tudi sami znati ceniti, kar imamo.

Pouk malo drugače

Ameriški marinec Wyatt Mattingly je leškim devetošolcem iz prve roke predstavil zgodovino in kulturo ZDA.


Krajevne novice

5

Knjigarna Ognjiščehttp://knjigarna.ognjisce.si

Odprto: pon. – pet.: 8h – 19h

sob.: 8h – 12h

KRANJ, Koroška c. 19Telefon: 04 236 89 28

Bog je ... prav zaresNova knjiga za mlade

Za lepe praznike in spomine, knjigarna Ognjišče poskrbi!

Ogn

jisce

d.o

.o.,

Trg

Brol

o 11

, Kop

er

Za lepe praznike in spomine, knjigarna Ognjišče poskrbi!

KRST • OBHAJILO BIRMA • POROKA

Marjana Ahačič

V Mošnjah je domače turi-stično društvo v dvorani krajevnega kulturnega doma že osmo leto zapored pripravilo velikonočno raz-stavo pirhov. Poleg pirhov, ki jih pripravijo in na ogled prinesejo domačini, razsta-vo vsako leto popestrijo še s kakšno posebnostjo. Letos je tako na ogled 150 pirhov, ki sta jih umetelno izdelala zakonca Ivan in Sofija Mati-jević iz Kočevja; posebno pozornost med obiskovalci razstave je vzbudil njun

73-kilogramski pirh, nare-jen iz lupin 12.380 jajc.Sicer pa so svoje pirhe za razstavo prinesli tako člani turističnega društva kot dru-gi Mošnjani, med njimi Andrej in Milena Ozebek, Dragica Pintar in seveda šolarji iz sosednje podruž-nične osnovne šole. Med razstavljavci sta bila tudi Andrej in Zala Zupan, sin in Vnukinja legendarnega kronista in inovatorja iz Mošenj, pred dvema letoma preminulega Cirila Zupana. Postavitev razstave organi-zatorji so popestrili tudi z

izvirnimi palicami, ki jih iz lesnih korenin izdeluje Prnušov Janez.Razstavo vsako leto pripravi kakih 15 prostovoljcev, čla-nov turističnega društva, na fucanje in pirhanje na dvori-šču doma pa pride tako rekoč vsa vas, je povedala Damjana Pangerc, predsed-nica Turističnega društva Mošnje. Zadovoljna je, ker je za dvodnevno razstavo pirhov vsako leto veliko zanimanja, tako domačinov kot obiskovalcev iz bolj oddaljenih krajev. "Pridejo iz bližnje Radovljice, pa dru-

žine z Jesenic, iz Šenčurja, celo iz Ljubljane," je poveda-la in obljubila, da bodo z velikonočnimi razstavami pirhov nadaljevali tudi v pri-hodnjih letih.Za letos pa turistično druš-tvo pripravlja še dve priredi-tvi: na kresno noč, v petek, 19. junija, bodo na travniku ob Vili Rustici nastopili domači šolarji, dramska skupina Čofta iz Krope ter skupina Kreativo in DJ Dar-Mar z Renato Mohorič, 20. in 21. septembra pa bodo spet pripravili tradicionalne Mošenjske dneve.

Razstava pirhov v MošnjahV Mošnjah so bili med prazniki na ogled pirhi, ki so jih izdelali domačini, pa tudi čudovite kreacije Ivana in Sofije Matijević iz Kočevja in celo njun 73-kilogramski pirh, ki sta ga izdelala iz več kot 12 tisoč jajčnih lupin.

V Mošnjah so tokrat pripravili že osmo velikonočno razstavo pirhov.

Zala Zupan, vnukinja legendarnega domačina Cirila Zupana, je svoje vesele, pisane pirhe tokrat razstavila prvič.

Pirhi s postajami križevega pota, ki so delo zakoncev Matijević iz Kočevja

Med razstavljavci so bili tudi učenci Podružnične osnovne šole Mošnje.

SLOVENSKO MARIJINO NARODNO SVETIŠČE BREZJE

Petek, 24. maj 2019, ob 20.00 Trg pred baziliko Marije Pomagaj

Prireditev ob prazniku Marije Pomagajv zahvalo in priprošnjo.

NASTOPAJOČIModrijani, Prifarski muzikanti, Luka Sešek,

Slovenski citrarski kvartet, Klemen Torkar, Eva Černe, Godba Dobrova - Polhov Gradec, 101ka band,

br. Alessandro Brustenghi (Assisi).

POVEZUJETABernarda Žarn in Jure Sešek

Več informacij:www.marija.siRomarski urad Brezje

V leški osnovni šoli so akci-jo Pešbus prvič izvedli sep-tembra lani, kot prostovolj-ke pa so otroke prijazno spremljale članice Društva Šole zdravja. Akcija je nale-tela na odličen odziv otrok in staršev, zaradi nesebične pomoči prostovoljk pa so jo podaljšali na tri tedne. Akci-jo bi radi ponovil zadnji mesec pred koncem šolske-ga leta: v času od 3. do 21. junija. Jutranja pešpot do šole z označenimi postaja-mi bo organizirana na trasi Savska cesta–Finžgarjeva cesta–Vodnikova ulica. Vsa-ko jutro bodo potrebovali dva prostovoljca, ki bosta učence od začetne postaje

do šole spremljala od 7.50 do 8.10. Če ste pripravljeni sodelovati, prosimo, to spo-ročite koordinatorki Pešbu-sa na leški osnovni šoli Nedi Golmajer, na tel. št. 070 77 10 88 ali e-naslov [email protected], ki je na voljo tudi za več informacij. Akcijo bodo lahko izvedli samo, če bodo imeli sprem-ljevalce za vsak dan. V Sloveniji se Pešbus izvaja v sklopu programa Aktivno v šolo, ki ga podpira ministr-stvo za zdravje. Aktivna pot v šolo peš ali s kolesom otro-kom zagotavlja minimalno mero dnevne telesne aktiv-nosti, kar pozitivno vpliva na njihovo zdravje.

Iščejo prostovoljce Osnovna šola F. S. Finžgarja Lesce išče prostovoljce in prostovoljke za sodelovanje v akciji Pešbus. Gre za način poti v šolo v organiziranih skupinah po določenih poteh in urniku. Skupino otrok na pešpoti morata vsako jutro spremljati dva odrasla prostovoljca.

Pred prazniki so odprli novi trgovski center na vhodu v Radovljico. V njem je pet trgovin: prodajalna Dm je nado-mestila obstoječo nasproti avtobusne postaje, ki je že zapr-la vrata, Hofer ima zdaj poslovalnico tudi v Radovljici – trgo-vina, v kateri je 14 zaposlenih, se razprostira na več kot tisoč kvadratnih metrih. V kompleksu so še trgovina z obutvijo Deichmann, veriga nizkocenovnih diskontnih trgovin z oblačili in gospodinjskimi izdelki Pepco in Teddi, kjer so na voljo izdelki za vsakodnevno rabo, igrače in pisarniške pot-rebščine, izdelki za zabave in domače mojstre ter drogerijski artikli. V prvih dneh so trgovine med kupci vzbudile veliko zanimanja, izkazalo pa se je, da prometna ureditev pred trgovinami, ki ne omogoča krožne vožnje, ni optimalna, saj je že v prvih dneh prihajalo do zastojev na parkirišču.

Odprli novi trgovinski kompleks

SLO

VEN

SKO

MA

RIJI

NO

NA

ROD

NO

SVE

TIŠČ

E, B

REZJ

E 72

, BRE

ZJE


Zanimivosti

Sem več, kot pričakuješ!Novi Volkswagen T-Cross že za 15.990 EUR. Obiščite naš salon z vozili Volkswagen in ga zapeljite na testno vožnjo.

www.volkswagen.si

Emisije CO2: 112−111 g/km. Kombinirana poraba goriva: 4,9 l/100 km. Emisijska stopnja: EURO 6. Emisije NOX: 0,0294−0,00253 g/km. Število delcev: 0,00042−0,00011 x 1011. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Nekatera prikazana oprema je na voljo opcijsko. Slika je simbolna.

Novi T-Cross.

VW_Dilersk_TCross_2017_137x198.indd 1 10/04/2019 14:23

IZLET // PETEK, 10. MAJA 2019

SOLINE, KAKTUSI IN VINSKA FONTANA

Cena izleta je 34 EUR.Odhodi avtobusa: z AP Radovljica ob 6.30, z AP Creina Kranj ob 6.55, z AP Mercator Primskovo ob 7.05, z AP Škofja Loka ob 7.25 Cena vključuje: prevoz, ogled vrta kaktusov, ogled krajinskega parka in vožnjo z vlakcem, ogled Muzeja solinarstva, kosilo, ogled fontane vina in DDV.Za rezervacijo čim prej pokličite na tel. št. 04 201 42 41, se oglasite osebno na Nazorjevi ulici 1 v Kranju ali pišite na [email protected]. Za odjave, ki prispejo kasneje kot dva delovna dneva pred odhodom, zaračunamo potne stroške.

Vabimo vas, da se nam pridružite na izletu na Primorsko. Najprej bomo obiskali vrt kaktusov v Seči in si ogledali veliko zbirko teh rastlin. Nato se bomo odpeljali do krajinskega parka Sečoveljske soline in se z vlakcem popeljali do Muzeja solinarstva. Po ogledu se bomo odpeljali v prestolnico dežele refoška v Marezige, od koder je lep pogled na slovensko Istro. Tu bomo imeli kosilo, po kosilu obiščemo še vinsko fontano, ki je novost tamkajšnje ponudbe. Kdor bo želel, bo lahko vino tudi pokusil (doplačilo).

VRT KAKTUSOVSOLINEFONTANA

Ana Šubic

Lesce – Izobraževalna in poklicna usmeritev danes tri-desetletne doktorice znanos-ti s področja hortikulture Anke Čebulj iz Lesc ne pre-seneča. Njena starša sta namreč agronoma: oče Mar-ko Zupan je raziskovalec in docent na Katedri za pedolo-gijo na Biotehniški fakulteti, mati Tatjana Zupan pa je predsednica Sadjarskega društva Gorenjske in vodja sadovnjaka Resje (KGZ Sava Lesce). V sadovnjaku v Moš-njah je večino počitnic od 15 leta naprej delala tudi njuna hči. Po diplomi s področja biotehnologije na Biotehniš-ki fakulteti se vpisala na mednarodni študij sadjarstva in vzporedno še na študij hortikulture. Uspešno oprav-ljenima magisterijema je sle-dil še doktorski študij na Bio-tehniški fakulteti, pri kate-rem je bila celo najboljša diplomantka, za kar je sredi marca prejela tudi eno od Jesenkovih nagrad. Podeljuje jih omenjena fakulteta, gre pa za najvišja priznanja za pedagoško, raziskovalno in strokovno delo na področju biotehniških ved v Sloveniji. Čebuljeva je v doktorski nalogi, ki jo je pripravila kot mlada raziskovalka na fakul-teti, preučevala, kako razvoj fizioloških motenj vpliva na metabolite v jabolkih. Meta-bolni odziv plodov je sprem-ljala v primerih sončnih oži-

gov, steklavosti, grenke pegavosti in skalda. Osredo-točila se je predvsem na povezavo omenjenih fiziolo-ških motenj in vsebnost fenolnih spojin, katerih sin-teza se poveča ob pojavu stresa. V analize je vključila sedem sort jabolk, tudi iz sadovnjaka Resje.Čebuljeva je kot posebej pomembne izpostavila ugo-

tovitve glede steklavosti. Ste-klava jabolka (ob prerezu ploda je videti, kot da bi bil znotraj razlit sok) se ne skla-diščijo dobro, največji prob-lem pa je, da ni možno vede-ti, katera so steklava, dokler jih ne prerežemo. "Ugotovili smo, da se spremembe doga-jajo tudi v kožici in bi lahko z nadaljnjimi raziskavami raz-vili metodo za razvrščanje

plodov s skenerjem. To je zelo uporaben vidik moje doktorske naloge, z znans-tvenega vidika je bila pa naj-zanimivejša večja vsebnost dihidrohalkonov v steklavih plodovih. Prav tako smo ob vzorčenju ploda po slojih odkrili, da se pri žilah kopiči-jo, ne vemo pa, zakaj," je raz-ložila Čebuljeva.Zadnje mesece je delala v podjetju, kjer je pridobivala praktične izkušnje, povezane z agronomijo, a bo že v krat-kem lahko nadaljevala razis-kovalno delo na področju sadjarstva. Tega je zelo vese-la; kot pravi, bi s svojim zna-njem in ugotovitvami rada pomagala slovenskim sadjar-jem, saj iz prve roke ve, kako težka panoga je sadjarstvo. Čebuljeva bo v novem proje-ktu, ki je bil potrjen na jav-nem razpisu ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, s katerim spodbujajo raziskovalce na začetku kari-ere, skoraj tri leta preučevala slovensko sorto jabolk maj-da. Projekt bo izvajala v sode-lovanju s Kmetijskim inštitu-tom Slovenije, kjer bo tudi zaposlena, in družbo KGZ Sava. "Jabolka sorte majda zelo slabo oksidirajo, ko poš-kodujemo meso. Ob prerezu ploda meso skoraj ne porjavi, kar je izjemno zanimivo. S projektom bi rada preučila mehanizme v ozadju tega pojava in možnosti uporabe te lastnosti v predelavi," je napovedala.

Anki Čebulj Jesenkova nagradaAnka Čebulj iz Lesc je prejela Jesenkovo nagrado za najboljšo diplomantko doktorskega študija na Biotehniški fakulteti. V doktoratu je preučevala vpliv fizioloških motenj na metabolite v jabolkih. Raziskovalno delo bo nadaljevala že v kratkem: posvetila se bo sorti jabolk majda.

Anka Čebulj med jabolki, pridelanimi v sadovnjaku Resje, kjer je že pri petnajstih letih začela pridobivati praktične izkušnje. / Foto: Tina Dokl

Čokoladnica Cukrček iz Ljubljane je na Festival čokolade v Radovljico pripeljala prav posebno velikonočno jajce. Jajce iz čokolade, ki so ga naredili v njihovi čokoladnici, so pre-barvali in okrasili v Baročni dvorani Radovljiške graščine, po festivalu pa so ga v sodelovanju z organizatorjem dogodka predali uporabnikom Centra za usposabljanje, delo in vars-tvo Matevža Langusa Radovljica. Jajce, ki je tehtalo kar 38 kilogramov, so varovanci sprejeli še pred veliko nočjo in ga z veseljem tudi pojedli.

Podarili veliko čokoladno jajce

Podarjenega čokoladnega jajca so se zelo razveselili.

Foto

: Go

razd

Kav

čič

Vsak festival si zasluži premiero – tako so napovedali letoš-njo čokoladno večerjo, ki jo je prvi dan že osmega Festivala čokolade v Radovljici gostila Vila Podvin v Mošnjah. Tokrat sta v kuhinji Vile Podvin domačemu kuharskemu mojstru Urošu Štefelinu družbo delala kuharski imeni Jorg Zupan in Igor Jagodic. Oba sta sicer Gorenjca, njuno kuhinjo pa lahko okušate v Ljubljani. Tako Štefelina kot Zupana pa trenutno spremljamo tudi v vlogah žirantov oziroma sodnikov v prvi sezoni kuharskega šova Mali šef Slovenije na Pop TV. In kot nam že ime večerje pove, so gostje lahko okušali jedi, v katerih je bila ena od sestavin na krožnikih tudi čokolada. Nekje se je je okušalo več, nekje manj. Tovrstni krožniki od kuharja zahtevajo ustvarjalnost, drznost in pogum. Name-sto vinske spremljave pa so letos jedi šesthodnega menija čokoladne večerje pospremila piva Pelicon, in to uspešno.

Čokoladna večerja v Vili Podvin

Marcela Klofutar, Igor Jagodic, Jorg Zupan in Uroš Štefelin

deže

lne

nov

ice

Ura

dne

obja

ve, š

tevi

lka

256

, 26

. apr

ila

2019

ww

w.r

adov

ljica

.si

Čas

opis

Obč

ine

Rad

ovlji

ca

1.

Na

podl

agi 3

. čle

na Z

akon

a o

zavo

dih

(Ur.

l. R

S, š

t. 12

/91

in s

prem

embe

), do

ločb

Zak

ona

o or

gani

zaci

ji in

fina

ncira

nju

vzgo

je in

izob

raže

vanj

a (U

r. l.

RS

, št

. 16

/07

- u

radn

o pr

ečiš

čeno

bes

edilo

in

spre

mem

be),

27.

člen

a Za

kona

o iz

obra

ževa

nju

odra

slih

(U

r. l.

RS

, št

. 6

/18

) in

17.

čle

na S

tatu

ta

Obč

ine

Rad

ovlji

ca (D

N U

O, š

t. 18

8/1

4) j

e O

bčin

ski s

vet O

bčin

e R

adov

lji-

ca n

a 5

. sej

i dne

24

.4.2

019

spr

ejel

O D

L O

Ko

ust

ano

vitv

i jav

neg

a za

vod

a Lj

udsk

a un

iver

za R

ado

vljic

a

I. U

VOD

NE

DO

LOČ

BE

1. č

len

(1)

S te

m o

dlok

om O

bčin

a R

adov

ljica

(v

nada

ljeva

nju

usta

novi

telj)

usk

la-

juje

akt

o u

stan

ovitv

i z Z

akon

om o

izob

raže

vanj

u od

rasl

ih (Z

IO-1

; Ur.

l. R

S,

št. 6

/201

8) t

er u

reja

dru

ge s

prem

embe

v o

rgan

izac

iji in

del

ovan

ju ja

vneg

a za

voda

Lju

dska

uni

verz

a R

adov

ljica

.(2

) Lj

udsk

a un

iver

za R

adov

ljica

je

javn

i za

vod,

ki

se j

e ko

nstit

uira

l na

po

dlag

i do

ločb

e us

tano

vite

lja O

bčin

skeg

a lju

dske

ga o

dbor

a R

adov

lji-

ca,

št.

04

/2-3

321

-59

, z

dne

31.1

0.1

95

9.

Zavo

d je

z m

atič

no š

tevi

lko

50

52

85

80

00

vpi

san

v so

dni r

egis

ter

pri O

krož

nem

sod

išču

v K

ranj

u po

d vl

ožno

šte

vilk

o 10

0161

00

.(3

) Ta

odl

ok p

reds

tavl

ja u

stan

ovitv

eni a

kt ja

vneg

a za

voda

Lju

dska

uni

verz

a R

adov

ljica

(v n

adal

jeva

nju:

zav

od) i

n v

celo

ti na

dom

ešča

Odl

ok o

ust

anov

i-tv

i jav

nega

zav

oda

Ljud

ska

univ

erza

Rad

ovlji

ca (U

radn

i ves

tnik

Gor

enjs

ke,

št.

19/9

7 in

32

/99

, D

N U

O,

št.

50

/05

, 5

5/0

5 -

ura

dno

preč

išče

no b

e-se

dilo

, 91

/08

in 2

07/1

5).

Zavo

d v

skla

du s

tem

odl

okom

nad

alju

je s

voje

de

lo.

(4)

S te

m o

dlok

om u

stan

ovite

lj ur

eja

stat

us z

avod

a, ra

zmer

ja m

ed u

stan

o-vi

telje

m in

zav

odom

ter

tem

eljn

a vp

raša

nja

gled

e or

gani

zira

nja,

dej

avno

sti

in n

ačin

a fin

anci

ranj

a za

voda

.(5

) Za

ost

ala

vpra

šanj

a, k

i zad

evaj

o de

lova

nje

zavo

da in

nis

o op

rede

ljena

s

tem

odl

okom

, se

upo

rabl

ja z

akon

in n

a nj

egov

i pod

lagi

spr

ejet

i pre

dpis

i ne

posr

edno

.

II. S

TAT

US

NE

DO

LOČ

BE

2. č

len

(1)

Ust

anov

itelj

javn

ega

zavo

da L

juds

ka u

nive

rza

Rad

ovlji

ca je

Obč

ina

Ra-

dovl

jica,

Gor

enjs

ka c

esta

19

, Rad

ovlji

ca.

(2)

Ust

anov

iteljs

ke p

ravi

ce in

obv

ezno

sti d

o ja

vneg

a za

voda

, raz

en s

pre-

jem

anja

akt

a o

usta

novi

tvi,

oziro

ma

njeg

ovih

spr

emem

b, i

men

ovan

ja

pred

stav

niko

v us

tano

vite

lja v

sve

t zav

oda,

mne

nja

loka

lne

skup

nost

i pre

d im

enov

anje

m d

irekt

orja

zav

oda

in z

adev

, za

kat

ere

zako

noda

ja d

oloč

a,

da ji

h iz

vršu

je O

bčin

ski s

vet

Obč

ine

Rad

ovlji

ca,

izvr

šuje

žup

an O

bčin

e R

adov

ljica

.

3. č

len

(1)

Ime

zavo

da: L

juds

ka u

nive

rza

Rad

ovlji

ca.

(2)

Skr

ajša

no im

e za

voda

: LU

R.

(3)

Sed

ež z

avod

a: R

adov

ljica

.

(4)

Pos

lovn

i nas

lov:

Kra

njsk

a ce

sta

4, 4

240

Rad

ovlji

ca.

(5)

Zavo

d sv

oje

deja

vnos

ti op

ravl

ja n

a se

dežu

zav

oda,

lahk

o pa

tud

i na

drug

ih n

aslo

vih

v so

glas

ju z

ust

anov

itelje

m.

4. č

len

(1)

Javn

i zav

od je

pra

vna

oseb

a.(2

) Za

vod

opra

vlja

dej

avno

st iz

obra

ževa

nja

odra

slih

in d

ruge

reg

istri

rane

de

javn

osti

na o

bmoč

ju o

bčin

e R

adov

ljica

. Za

vod

lahk

o op

ravl

ja d

ejav

nost

tu

di z

a ob

moč

je d

rugi

h ob

čin

tako

, da

z z

aint

eres

irani

mi o

bčin

ami s

klen

e us

trezn

o po

godb

o v

sogl

asju

z u

stan

ovite

ljem

zav

oda.

5. č

len

(1)

Zavo

d im

a pe

čat o

krog

le o

blik

e s

prem

erom

35

mm

. Na

obod

u pe

čata

st

a dv

e vz

pore

dni

črti

– k

roga

, od

dalje

na 1

mm

. O

b čr

tah

prot

i sr

edin

i kr

oga

je iz

pisa

no: L

JUD

SK

A U

NIV

ER

ZA R

ADO

VLJI

CA

. Sre

di p

ečat

a je

grb

R

epub

like

Slo

veni

je, p

od n

jim p

a iz

pisa

n se

dež

zavo

da.

(2)

Zavo

d up

orab

lja k

ot s

esta

vni

del

celo

stne

pod

obe

zavo

da l

ogot

ip v

ob

liki k

ratic

e - s

kraj

šane

ga im

ena

LUR

v č

rni b

arvi

, pri

tem

pa

je n

a čr

ki U

, ki

je š

iroko

zap

isan

a, s

lika

sove

v r

umen

o-si

vi b

arvi

.(3

) Za

vod

upor

ablja

tudi

peč

at s

pre

mer

om 2

0 m

m z

ena

ko v

sebi

no, k

ot jo

im

a pe

čat i

z pr

vega

ods

tavk

a te

ga č

lena

. (4

) Za

vod

ima

peča

te p

odol

gova

te o

blik

e za

inte

rno

posl

ovan

je z

ena

kim

be

sedi

lom

, ven

dar b

rez

grba

Rep

ublik

e S

love

nije

.(5

) Š

tevi

lo p

ečat

ov,

poob

last

ila z

a up

orab

o, n

ačin

var

ovan

ja i

pd.

dolo

či

dire

ktor

zav

oda.

III. D

EJA

VN

OS

TI

ZA

VOD

A

6. č

len

(1)

Javn

i za

vod

je u

stan

ovlje

n za

opr

avlja

nje

deja

vnos

ti, k

i jih

opr

avlja

v

javn

em i

nter

esu

kot

javn

o sl

užbo

na

podr

očju

izo

braž

evan

ja o

dras

lih,

ki

niso

vkl

juče

ni v

red

no š

olsk

o iz

obra

ževa

nje,

ter

obse

ga s

ploš

no in

dru

ge

oblik

e iz

obra

ževa

nja,

usp

osab

ljanj

a in

izpo

poln

jeva

nja,

vkl

jučn

o s

prid

obi-

vanj

em ja

vnov

elja

vne

izob

razb

e. P

oleg

tega

zav

od k

ot ja

vno

služ

bo iz

vaja

m

edge

nera

cijs

ke d

ejav

nost

i, pr

ogra

me

za o

troke

in m

ladi

no te

r upr

avlja

nje

prem

ožen

ja u

stan

ovite

lja.

(2)

Javn

a sl

užba

, ki j

o za

vod

izva

ja n

a po

dlag

i Zak

ona

o iz

obra

ževa

nju

od-

rasl

ih, o

bseg

a:1.

iz

vaja

nje

izob

raže

valn

ih p

rogr

amov

za

odra

sle:

-

javn

ovel

javn

i izo

braž

eval

ni p

rogr

am o

snov

ne š

ole

za o

dras

le,

-

javn

ovel

javn

i izo

braž

eval

ni p

rogr

ami z

a od

rasl

e, p

o ka

terih

se

ne p

ri-do

bi ja

vnov

elja

vna

izob

razb

a,

- ne

form

alni

izob

raže

valn

i pro

gram

i za

odra

sle;

2.

svet

oval

na d

ejav

nost

pri:

-

vklju

čeva

nju

v pr

ogra

m o

snov

ne š

ole

za o

dras

le in

pri

nada

ljeva

nju

izob

raže

valn

e po

ti,

- vk

ljuče

vanj

u v

javn

ovel

javn

e iz

obra

ževa

lne

prog

ram

e za

odr

asle

, po

kate

rih s

e ne

prid

obi j

avno

velja

vna

izob

razb

a,

- vk

ljuče

vanj

u v

nefo

rmal

ne iz

obra

ževa

lne

prog

ram

e za

odr

asle

,

- ug

otav

ljanj

u in

dok

umen

tiran

ju z

nanj

a, s

pret

nost

i in

vešč

in,

prid

o-bl

jeni

h v

nefo

rmal

nem

izo

braž

evan

ju i

n pr

iložn

ostn

em u

čenj

u na

po

dlag

i dok

umen

taci

je,

in s

icer

za

oseb

nost

ni r

azvo

j, na

daljn

je iz

-ob

raže

vanj

e in

vkl

juči

tev

na tr

g de

la, t

er

- sa

mos

tojn

em u

čenj

u;3

. dr

uge

deja

vnos

ti: iz

men

java

zna

nja

in d

ruge

obl

ike

učen

ja,

uskl

aje-

vanj

e in

izva

janj

e na

cion

alno

pom

embn

ih n

alog

v iz

obra

ževa

nju

odra

slih

, ak

tivno

sti p

ri ra

zvoj

u in

pos

peše

vanj

u iz

obra

ževa

nja

odra

slih

, m

edna

ro-

dna

deja

vnos

t, p

ublic

istič

na d

ejav

nost

, in

form

iranj

e, p

rom

ocija

in d

ruge

na

loge

.

7. č

len

Zavo

d la

hko

opra

vlja

tudi

dru

ge d

ejav

nost

i, ki

so

potr

ebne

za

njeg

ov o

b-st

oj v

zve

zi z

opr

avlja

njem

osn

ovni

h de

javn

osti,

ven

dar

tako

, da

se

naj-

prej

zag

otov

i nem

oten

o op

ravl

janj

e de

javn

osti

javn

e sl

užbe

in d

a se

ne

omej

uje

osno

vneg

a na

men

a ob

jekt

ov in

nap

rav,

s k

ater

imi s

e za

gota

vlja

de

javn

ost j

avne

slu

žbe.

Gos

poda

rske

dej

avno

sti s

e fin

anci

rajo

izkl

jučn

o iz

nej

avni

h vi

rov.

VS

EB

INA

1.

OD

LOK

o u

stan

ovi

tvi j

avne

ga

zavo

da

Ljud

ska

univ

erza

Rad

ovl

jica

2.

OD

LOK

o d

rug

ih s

pre

mem

bah

in

do

po

lnitv

ah O

bči

nske

ga

loka

cijs

keg

a na

črta

za

stan

ova

njsk

o g

rad

njo

v P

red

trg

u3

. S

KLE

P

o

nači

nu

finan

cira

nja

po

litič

nih

stra

nk

v o

bči

ni

Rad

ovl

jica

za le

to 2

019

4.

UG

OTO

VIT

VE

NI S

KLE

P o

pre

neha

nju

man

dat

a5

. O

DLO

ČB

A o

raz

gla

sitv

i zem

ljišč

za

gra

jeno

javn

o d

ob

ro

Biba Jamnik Vidic

Povejte, kako so vam čebele pomagale, da ste si pozdra-vili alergijo na cvetni prah?"Od 12. leta sem imel hudo alergijo na cvetni prah. Celo tako hudo je bilo, da sem začel dobivati astmatične napade. Potem pa sem pri dvaindvajsetih začel delati s čebelami. Opazil sem, da si mi je nos, ko sem bil v bliži-ni čebel, odprl. Tako je bilo

še deset let, potem pa me je enkrat nad ustnico, točno med nosnici, pičila čebela. Grozno je bilo. Kihal sem, kašljal in jokal zraven. Nas-lednje jutro pa sem opazil, da je moj nos popolnoma odprt in da spet lahko von-jam. Tisto poletje sem po več kot dvajsetih letih preži-vel brez senenega nahoda. Občasno se mi je še kdaj pojavil naslednji dve poletji, potem pa dokončno izginil."

Kako sicer na človeka deluje čebelji strup?"Čebelji strup v telesu vzbu-di življenjske sile in ga okre-pi. Učinek je podoben, kot če bi popili skodelico prave kave. Zviša se nam krvni tlak in poveča utrip srca. Če za ljudi ta izkušnja ne bi bila tako boleča, bi jo verjetno doživljali drugače. Celo medicinske raziskave so potrdile, da čebelji piki lajša-jo marsikatero zdravstveno tegobo. Že stari Egipčani, Kitajci in Grki so s čebeljimi piki zdravili revmatoidni artritis. Čebelji strup naj bi zaviral tudi druga vnetja, uspešno zdravil kronične bolečine, poškodbe, zniže-val krvni tlak, celo zmanjše-val količino holesterola v krvi in zviševal delovno spo-sobnost organizma. V medi-cini ga uspešno uporabljajo za desenzibilizacijo pacien-tov, ki so občutljivi na čebe-lje pike."

Med menda zelo dobro vpli-va na naše možgane."V eni od znanstvenih razi-skav so dokazali, da je med močno vplival na razvoj

človeških možganov. Člo-vek za razmišljanje potre-buje zelo veliko energije. Še danes, ko imamo na voljo tako široko paleto visokoenergijskih živil, med zavzema prvo mesto. Ljudje se tega premalo zavedajo. V današnjih časih, ko so naši možgani preobremenjeni, bi morali bolje poskrbeti za njihovo 'prehrano'. In med je izvr-stna hrana za možgane."

Ste biodinamični in ekološ-ki čebelar. Se razlike v nači-nu čebelarjenja odražajo tudi v kvaliteti medu? "Če čebelarji ne delajo eks-tremno slabo s čebelami, potem je med vedno dober. Čebele namreč svoje delo vedno opravijo dobro. Jim pa s sodobnim načinom kmetovanja delo vse bolj otežujemo. Velik problem so predvsem monokulture, ki prekinjajo tok življenja. Življenje potrebuje pes-trost, raznolikost in razno-vrstnost. Če tega ni, rastli-ne postanejo manj odpor-ne proti boleznim in škod-ljivcem."

Med je izvrstna hrana za možganeV začetku februarja je Čebelarski center v Lescah gostil agronoma in čebelarja združenja Demeter Michaela Weilerja, ki po vsem svetu pomaga s praktičnimi nasveti na področju ekološkega in biodinamičnega načina čebelarjenja. Odstrl nam je malce drugačen pogled na čebele.

Michael Weiler na predavanju v čebelarskem centru v Lescah / Foto: Špela Razinger

Fotonatečaj

Fotonatečaj Dogodki v občini Radovljica 2019: Srečanje mest, avtor Jasim Suljanović, 3. nagrada

V galeriji AVLA na občini Radovljica je na ogled razstava plakata miru, ki je tokrat nastajal pod motom »Bodimo pri-jazni«. Na razpis Lions kluba Bled so plakate miru ustvarja-li učenci osnovnih šol Antona Tomaža Linharta Radovljica, Frana Saleškega Finžgarja Lesce, Staneta Žagarja Lipnica in Antona Janše Radovljica. Nagrado in štiri priznanja za naj-boljše plakate bodo ustvarjalcem podelili 9. maja dopoldan na Dnevu Evrope na Linhartovem trgu.

Plakat miru v galeriji Avla

Razvojna agencija Zgornje Gorenjske (RAGOR) je tudi letos poskrbela, da so se gorenjske podjetnice lahko skupaj ude-ležile največjega dogodka za podjetnice pri nas, '500 podje-tnic 2019' v Ljubljani. "Na ta način smo jim dali priložnost za izmenjavo izkušenj, pridobivanje novih znanj ter možno-sti za konkurenčnejši nastop na trgu," je povedala Eldina Čosatović z RAGOR-ja. "Skupen prevoz je omogočil udele-ženkam, da so se spoznale ali utrdile že obstoječa poslovna sodelovanja." Na srečanju so pod sloganom Pretok dobrih idej predavateljice obravnavale različne teme, med drugim o poslu brez meja, finančni neodvisnosti, prodajnih trikih, financiranju ženskih podjetij, o idejah, za katere se je vredno truditi ... Podjetnice sta posebej navdušili mednarodno zna-ni strokovnjakinji za žensko podjetništvo Lynne Cadenhead ter Sanela Dropulić, sta povedali predstavnici agencije.

Tudi Gorenjke na srečanju podjetnic

UO

, stran2

št. 25

6, 2

6. aprila 2

019U

RA

DN

E O

BJA

VE

OB

ČIN

E R

AD

OV

LJICA

8. člen

Dejavnosti, ki jih zavod opravlja, so v skladu z U

redbo o standardni klasifi-kaciji dejavnosti (U

radni list RS

, št. 69

/07 in 17

/08

) razvrščene:

- 8

5.2

00

O

snovnošolsko izobraževanje-

85

.310

Srednješolsko splošno izobraževanje

- 8

5.3

20

S

rednješolsko poklicno in strokovno izobraževanje-

85

.410

Posrednješolsko neterciarno izobraževanje

- 8

5.4

21

Višješolsko izobraževanje-

85

.42

2

Visokošolsko izobraževanje-

01.49

0

Reja drugih živali

- 47.8

90

Trgovina na drobno na stojnicah in tržnicah z drugim

bla -gom

- 5

6.10

3

Slaščičarne in kavarne

- 5

8.19

0

Drugo založništvo

- 5

9.110

P

rodukcija filmov, video film

ov, televizijskih oddaj-

59

.120

P

ost produkcijske dejavnosti pri izdelavi filmov, video film

ov, televizijskih oddaj

- 5

9.13

0

Distribucija film

ov, video filmov, televizijskih oddaj

- 5

9.2

00

S

nemanje in izdajanje zvočnih zapisov in m

uzikalij-

62

.09

0

Druge z inform

acijsko tehnologijo in računalniškimi storitva -

mi povezane dejavnosti

- 6

8.2

00

O

ddajanje in obratovanje lastnih ali najetih nepremičnin

- 6

8.3

20

U

pravljanje nepremičnin za plačilo ali po pogodbi

- 7

0.210

D

ejavnost stikov z javnostjo-

70

.22

0

Drugo podjetniško in poslovno svetovanje

- 7

2.2

00

R

aziskovalna in razvojna dejavnost na področju družboslov -ja in hum

anistike-

73

.20

0

Raziskovanje trga in javnega m

nenja -

82

.190

Fotokopiranje, priprava dokum

entov in druge posamične

pisarniške dejavnosti -

82

.30

0

Organiziranje razstav, sejm

ov, srečanj -

82

.99

0

Drugje nerazvrščene sprem

ljajoče dejavnosti za poslovanje -

85

.510

Izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje na podro -čju športa in rekreacije

- 8

5.5

20

Izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje na podro-čju kulture in um

etnosti -

85

.59

0

Drugje

nerazvrščeno izobraževanje,

izpopolnjevanje in

usposabljanje -

85

.60

0

Pom

ožne dejavnosti za izobraževanje -

88

.109

D

rugo socialno varstvo brez nastanitve za starejše in invali -dne osebe

- 8

8.910

D

nevno varstvo otrok-

88

.99

9

Drugo nerazvrščeno socialno varstvo brez nastanitve

- 9

3.2

99

D

rugje nerazvrščene dejavnosti za prosti čas -

96

.04

0

Dejavnosti za nego telesa

- 9

6.0

90

D

ruge storitvene dejavnosti, drugje nerazvrščene

IV. NO

TR

AN

JA O

RG

AN

IZA

CIJA

JAV

NE

GA

ZA

VOD

A

9. člen

(1)

Zavod je organiziran kot enovita organizacija. (2

) V primeru potrebe lahko zavod v soglasju z ustanoviteljem

za opravlja -nje posam

ezne dejavnosti ali dela dejavnosti ali za opravljanje dejavnosti na določenem

območju oblikuje organizacijske enote.

10. člen

(1) Zavod zastopa in predstavlja direktor zavoda.

(2) D

irektor lahko za zastopanje in predstavljanje zavoda v posameznih za -

devah, nadomeščanje in podpisovanje posam

eznih listin pooblasti druge delavce zavoda.

11. člen

(1) D

irektor lahko imenuje vodjo izobraževalnega področja. N

jegovo ime-

novanje in razrešitev ter pogoje, ki jih mora izpolnjevati, določa zakonodaja

s področja izobraževanja odraslih.(2

) Vodja izobraževalnega področja opravlja naloge, za katere ga pisno pooblasti direktor.

V. OR

GA

NI JA

VN

EG

A Z

AVO

DA

12. člen

Organi javnega zavoda so:

- svet zavoda

- direktor,

- strokovna organa.

1. S

vet zavod

a

13. člen

(1) S

vet zavoda je organ upravljanja zavoda.(2

) Svet zavoda šteje pet (5

) članov in ga sestavljajo: -

dva (2) predstavnika ustanovitelja,

- dva (2

) predstavnika delavcev zavoda in-

en (1) predstavnik odraslih, ki se izobražuje v zavodu (predstavnik ude -

ležencev).(3

) Predstavnike ustanovitelja im

enuje Občinski svet O

bčine Radovljica

skladno s svojimi pravili.

(4) D

elavci zavoda volijo svoje predstavnike v svet zavoda po postopku, določenim

s tem odlokom

. (5

) Predstavnika odraslih, ki se izobražujejo v zavodu, izvolijo udeleženci

izobraževanja odraslih po postopku, določenim s tem

odlokom.

14

. člen

Svet zavoda im

a naslednje pristojnosti: -

imenuje in razrešuje direktorja,

- sprejm

e letni delovni in finančni načrt ter poročilo o njuni uresničitvi,-

sprejme razvojni program

zavoda in spremlja njegovo izvajanje,

- odloča o pritožbah v zvezi s statusom

udeleženca kot drugostopenjski organ,

- odloča o pritožbah v zvezi s pravicam

i, obveznostmi in odgovornostm

i delavcev iz delovnega razm

erja, -

obravnava zadeve, ki mu jih predložijo organi zavoda ali drugi pristojni

organi, -

obravnava pobude pristojnih organov ustanovitelja in se o njih oprede-ljuje,

- obravnava pobude delavcev in reprezentativnih sindikatov,

- obravnava poročila o vzgojno-izobraževalni problem

atiki, -

sprejme letno poročilo zavoda,

- sprejm

e letno poročilo o samoevalvaciji zavoda,

- sprejem

a splošne akte zavoda, za katere tako določajo predpisi in ta odlok,

- sprejem

a cenik storitev, -

predlaga ustanovitelju spremem

bo ali razširitev dejavnosti,-

odloča o uvedbi drugih programov,

- daje ustanovitelju in direktorju zavoda predloge in m

nenja o posame-

znih vprašanjih,-

sprejme sklep o izvedbi volitev delavcev in udeležencev izobraževanja

odraslih v svet zavoda ter imenuje volilno kom

isijo za izvedbo volitev, -

sprejema program

razreševanja presežnih delavcev, -

opravlja druge naloge, določene z zakonom, tem

odlokom, drugim

i predpisi in splošnim

i akti zavoda.

15. člen

(1)

Mandat članov sveta zavoda traja štiri (4

) leta in začne teči z dnem

konstituiranja sveta zavoda. Člani so lahko ponovno im

enovani oziroma iz-

voljeni največ dvakrat zaporedoma.

(2) S

vet zavoda se lahko konstituira, ko je imenovana, ozirom

a izvoljena večina predstavnikov. P

rvo, konstitutivno, sejo skliče direktor. Na prvi seji

člani izmed sebe izvolijo predsednika in nam

estnika, do izvolitve predse-dnika sveta zavoda sejo vodi najstarejši im

enovani, oziroma izvoljeni član.

(3) Z dnem

konstitutivne seje sveta zavoda začne teči mandat članov sve-

ta. Mandat posam

eznega člana sveta je v mandatnem

obdobju vezan na m

andat sveta zavoda kot celote.(4

) Svet zavoda predstavlja in zastopa predsednik sveta zavoda, v njegovi

odsotnosti pa namestnik predsednika sveta zavoda.

(5) S

vet zavoda sklepa veljavno, če je na seji navzoča večina članov sveta in sprejem

a odločitve z večino glasov vseh članov, če zakon ne določa drugače. S

vet zavoda sprejme poslovnik o načinu svojega dela.

16. člen

(1) P

ostopek imenovanja ozirom

a volitev članov sveta zavoda se prične najm

anj 60

dni pred iztekom m

andata dotedanjim članom

. (2

) O pričetku postopka svet zavoda sprejm

e sklep, s katerim seznani

ustanovitelja, delavce, udeležence izobraževanja odraslih ter jih pozove k im

enovanju oziroma izvolitvi svojih predstavnikov.

(3) S

vet zavoda hkrati sprejme sklep o izvedbi volitev predstavnikov delav-

cev zavoda in predstavnika izobraževanja odraslih, s katerim določi rokov-

nik za izvedbo volitev in volilno komisijo, ki vodi postopek. S

klep o izvedbi volitev m

ora biti javno objavljen v zavodu.

UR

AD

NE

OB

JAV

E O

BČ

INE

RA

DO

VLJIC

Ašt. 2

56

, 26

. aprila 2019

UO

, stran7

Nova vas

2154

153

/22

23

Nova vas

2154

155

/24

07

Nova vas

2154

23

0/7

30

Nova vas

2154

28

3/13

2

Nova vas

2154

28

3/14

1

Nova vas

2154

28

3/16

21

Nova vas

2154

28

3/18

15

Nova vas

2154

30

4/2

22

Nova vas

2154

30

5/2

42

Nova vas

2154

315/2

144

Nova vas

2154

317/13

10

Nova vas

2154

317/15

80

Nova vas

2154

317/16

479

Nova vas

2154

317/8

32

Nova vas

2154

317/9

34

Nova vas

2154

318/2

6

Hraše

2155

136

5/10

9101

Hraše

2155

136

5/113

68

Hraše

2155

136

5/115

29

9

Hraše

2155

136

5/119

31

Hraše

2155

136

5/121

184

0

Hraše

2155

136

5/12

32

3

Hraše

2155

136

5/12

55

Hraše

2155

136

5/7

82

3

Hraše

2155

20

/1631

Hraše

2155

20

/214

08

Hraše

2155

28

8/4

34

Hraše

2155

416/17

4

Hraše

2155

43

2/210

447

Hraše

2155

43

2/212

152

Hraše

2155

43

2/214

195

Hraše

2155

43

2/216

12

Radovljica

2156

101/1

237

Radovljica

2156

132

/42

20

Predtrg

21573

62

/721

Predtrg

21573

62

/819

Mošnje

2158

120

5/2

156

Mošnje

2158

120

6/2

26

Mošnje

2158

120

6/3

13

Mošnje

2158

1247/2

178

Mošnje

2158

1267

/2113

Mošnje

2158

126

9/2

1

Mošnje

2158

126

9/3

86

Mošnje

2158

126

9/4

10

Mošnje

2158

156

6/2

125

Brezje

2159

878

/712

Zaloše2161

153

/44

33

Zaloše2161

154

/45

83

Zaloše2161

28

9/2

20

2

Zaloše2161

29

0/2

221

Zaloše2161

46

9/4

36

Zaloše2161

476/4

36

Zaloše2161

79

/43

9

Zaloše2161

79

/54

Zaloše2161

79

/65

5

Dobrava pri K

ropi216

29

/23

4

Dobrava pri K

ropi216

29

/39

2

Dobrava pri K

ropi216

29

/46

Dobrava pri K

ropi216

215

/43

0

Dobrava pri K

ropi216

215

/567

Dobrava pri K

ropi216

215

/67

Dobrava pri K

ropi216

2137

/35

Dobrava pri K

ropi216

2137

/4121

Dobrava pri K

ropi216

214

0/2

118

Dobrava pri K

ropi216

2141

/24

58

Dobrava pri K

ropi216

215

9/2

7

Dobrava pri K

ropi216

2197

/516

Dobrava pri K

ropi216

219

8/2

14

Dobrava pri K

ropi216

219

9/4

78

Dobrava pri K

ropi216

22

00

/53

9

Dobrava pri K

ropi216

22

92

/317

9

Dobrava pri K

ropi216

23

4/2

32

Dobrava pri K

ropi216

24

8/5

237

Dobrava pri K

ropi216

24

8/6

155

Dobrava pri K

ropi216

25

2/2

66

Dobrava pri K

ropi216

26

2/2

21

Dobrava pri K

ropi216

26

5/2

171

Dobrava pri K

ropi216

267

/33

2

Lancovo216

413

95

/4118

4

Lancovo216

419

8/5

9177

Lancovo216

4216

/812

0

Lancovo216

42

20

/29

4

Lancovo216

42

21/4

123

Lancovo216

42

24/5

108

Lancovo216

42

37/6

68

Lancovo216

424

6/4

34

567

Lancovo216

47

84

/28

2

Lancovo216

47

84

/310

0

Češnjica pri K

ropi216

6112

2/2

691

Češnjica pri K

ropi216

61124

/114

42

Češnjica pri K

ropi216

61124

/412

2

Češnjica pri K

ropi216

61124

/56

20

Češnjica pri K

ropi216

61124

/84

33

Češnjica pri K

ropi216

61124

/99

5

Češnjica pri K

ropi216

61131

/22

50

Češnjica pri K

ropi216

6113

3/2

26

0

Češnjica pri K

ropi216

6113

3/3

62

5

Češnjica pri K

ropi216

614

80

/23

6

Češnjica pri K

ropi216

66

8/7

54

Češnjica pri K

ropi216

68

9/2

83

5 se vpiše zaznam

ba grajenega javnega dobra - občinska cesta.

Ob

raz

lož

itev

:

V postopku je bilo ugotovljeno, da zemljišča javnih cest in drugih javnih

površin, ki jih upravlja Občina R

adovljica, predstavljajo grajeno javno dobro v lasti občine. G

rajeno javno dobro lokalnega pomena je grajeno javno do -

bro, ki sodi v omrežje gospodarske javne infrastrukture lokalnega pom

ena in javna površina na njej, kakor tudi objekti ali deli objektov, katerih uporaba je pod enakim

i pogoji namenjena vsem

, kot so cesta, ulica, trg, pasaža, tržnica, igrišče, parkirišče, pokopališče, park, zelenica, športna ozirom

a rekreacijska površina in druga javna prom

etna površina lokalnega pome -

na. Vsa zemljišča, ki so predm

et tega sklepa, so zemljišča občinskih cest.

245

. člen ZUreP

-2 določa, da objekt ozirom

a del objekta, ki je lahko ozirom

a mora biti grajeno javno dobro, pridobi status grajenega javnega

dobra lokalnega pomena z ugotovitveno odločbo, ki jo na podlagi sklepa

pristojnega občinskega organa po uradni dolžnosti izda pristojna občinska uprava. Zem

ljišča iz tabele izpolnjujejo vse predpisane kriterije za izdajo takšne ugotovitvene odločbe, kot izhaja sklepa O

bčinskega sveta Občine

Radovljica s 5

. redne seje, z dne 24.4

.2019

.

Odločba je izdana po uradni dolžnosti in je takse prosta.

PO

UK

O P

RAVN

EM

SR

ED

STVU

: Zoper to odločbo je dovoljena pritožba županu O

bčine Radovljica, G

orenjska cesta 19, 4

240

Radovljica. P

ritož -bo se lahko vloži v 15

dneh po objavi odločbe v Deželnih novicah, glasilu

Občine R

adovljica - Uradne objave, pisno neposredno ali priporočeno po

pošti ali ustno na zapisnik pri Občinski upravi O

bčine Radovljica. Za pritož-

bo je potrebno plačati upravno takso v znesku 18,12

EU

R po tar. št. 2

ZUT.

Postopek vodil:

Dom

inik Skum

avec, višji svetovalec

Številka: 7113

-12/2

019-1

Datum

: 25

.4.2

019

Alenka Langus l.r.

D

irektorica občinske uprave

UR

AD

NE

OB

JAV

E O

BČ

INE

RA

DO

VLJ

ICA

št. 2

56

, 26

. apr

ila 2

019

UO

, stra

n3

17. č

len

(1)

Pos

tope

k vo

litev

in r

azre

šitv

e pr

edst

avni

kov

dela

vcev

in u

dele

ženc

ev

izob

raže

vanj

a od

rasl

ih v

odi t

ri čl

ansk

a vo

lilna

kom

isija

, ki j

o iz

med

zap

osle

-ni

h v

zavo

du s

skl

epom

imen

uje

svet

zav

oda

za d

obo

štiri

h (4

) let

. (2

) Vo

lilna

kom

isija

skr

bi z

a pr

aviln

ost p

otek

a vo

litev

, ugo

tavl

ja, a

li so

pre

-dl

ogi k

andi

dato

v za

čla

ne s

veta

zav

oda

v sk

ladu

s t

em o

dlok

om,

dolo

ča

sezn

am v

oliv

cev,

ses

tavl

ja l

iste

kan

dida

tov,

opr

avlja

in

nepo

sred

no v

odi

tehn

ično

del

o v

zvez

i z v

olitv

ami i

n gl

asov

anje

m n

a vo

lišči

h, u

gota

vlja

rezu

l-ta

t gla

sova

nja

in p

oda

poro

čilo

o p

otek

u te

r izi

du v

olite

v.

18. č

len

(1)

Kan

dida

te z

a pr

edst

avni

ke d

elav

cev

v sv

etu

zavo

da l

ahko

pre

dlag

a vs

ak iz

med

zap

osle

nih

dela

vcev

. (2

) P

ravi

co v

oliti

in b

iti v

olje

n im

ajo

vsi d

elav

ci z

avod

a, ra

zen

dire

ktor

ja.

(3)

Pre

dsta

vnik

a de

lavc

ev i

zvol

ijo d

elav

ci n

epos

redn

o na

taj

nih

volit

vah.

Vo

litve

so

velja

vne,

če

se ji

h je

ude

leži

la v

eč k

ot p

olov

ica

dela

vcev

zav

oda

z ak

tivno

vol

ilno

prav

ico.

19. č

len

(1)

Kan

dida

te z

a pr

edst

avni

ka u

dele

ženc

ev iz

obra

ževa

nja

odra

slih

v s

vetu

za

voda

lahk

o pr

edla

ga v

sak

udel

ežen

ec iz

obra

ževa

nja

odra

slih

. U

dele

že-

nec

izob

raže

vanj

a od

rasl

ih la

hko

za k

andi

data

pre

dlag

a tu

di s

ameg

a se

be.

(2)

Pra

vico

biti

vol

jen

imaj

o vs

i ude

leže

nci i

zobr

ažev

anja

odr

aslih

, ki

so

v za

vod

vklju

čeni

v n

ajm

anj 5

0-u

rni p

rogr

am iz

obra

ževa

nja

odra

slih

v p

osa-

mez

nem

izob

raže

valn

em le

tu.

(3)

Pre

dsta

vnik

a od

rasl

ih,

ki je

vkl

juče

n v

izob

raže

vanj

e v

zavo

du,

izvo

lijo

udel

ežen

ci iz

obra

ževa

nja

odra

slih

nep

osre

dno

na ta

jnih

vol

itvah

. Vol

itve

se

izve

dejo

po

odde

lkih

, in

sic

er v

čas

u, k

i je

potre

ben,

da

se p

o ur

niku

izo-

braž

evan

ja v

tedn

u vo

litev

zvr

stijo

vsi

odd

elki

zav

oda.

Izvo

ljen

je k

andi

dat,

ki d

obi n

ajve

čje

štev

ilo g

laso

v vo

lilni

h up

ravi

čenc

ev, k

i se

volit

ev u

dele

žijo

.

20

. čle

n

(1)

Pre

dlog

i kan

dida

tov

za p

reds

tavn

ike

dela

vcev

in u

dele

ženc

ev iz

obra

-že

vanj

a od

rasl

ih v

sve

tu z

avod

a se

vlo

žijo

pis

no,

s po

dpis

i pre

dlag

atel

jev

in s

pril

ožen

im s

ogla

sjem

pre

dlag

aneg

a ka

ndid

ata

h ka

ndid

atur

i. P

redl

a-ga

telji

pre

dlož

ijo p

redl

oge

kand

idat

ov v

oliln

i kom

isiji

v s

klad

u s

skle

pom

o

izve

dbi v

olite

v.

(2)

Volil

na k

omis

ija n

a gl

asov

nici

nav

ede

imen

a ka

ndid

atov

po

abec

e-dn

em r

edu

priim

kov,

z n

aved

bo k

olik

o ka

ndid

atov

se

voli.

Vol

i se

tako

, da

se

obk

roži

zap

ored

na š

tevi

lka

pred

imen

om ti

steg

a ka

ndid

ata,

za

kate

rega

se

gla

suje

.(3

) Iz

volje

ni s

o ka

ndid

ati,

ki s

o do

bili

najv

ečje

šte

vilo

gla

sov.

Če

so d

va a

li ve

č ka

ndid

atov

dob

ili e

nako

šte

vilo

gla

sov,

je iz

volje

n tis

ti de

lave

c, k

i im

a da

ljšo

delo

vno

dobo

v z

avod

u oz

irom

a ud

elež

enec

izob

raže

vanj

a od

rasl

ih,

ki j

e st

arej

ši.

Če

niti

na t

a na

čin

ni m

ogoč

e ug

otov

iti,

kate

ri ka

ndid

at j

e iz

volje

n, o

izvo

litvi

odl

oči ž

reb.

(4)

O p

otek

u vo

litev

na

voliš

čih

volil

na k

omis

ija p

iše

zapi

snik

in

v pe

tih

dneh

po

opra

vlje

nih

volit

vah

prip

ravi

por

očilo

o i

zidu

vol

itev,

ki

ga j

avno

ob

javi

in p

redl

oži p

reds

edni

ku s

veta

zav

oda

ter d

irekt

orju

.

21. č

len

(1)

Čla

nu s

veta

pre

neha

man

dat p

red

pote

kom

dob

e, z

a ka

tero

je b

il im

e-no

van

oziro

ma

izvo

ljen,

če:

-

izgu

bi v

oliln

o pr

avic

o,

- po

stan

e tra

jno

nezm

ožen

za

opra

vlja

nje

funk

cije

, -

je s

pra

vnom

očno

sod

bo o

bsoj

en n

a ne

pogo

jno

kaze

n za

pora

, dal

jšo

od š

est m

esec

ev,

- od

stop

i,-

je o

dpok

lican

ozi

rom

a ra

zreš

en,

- pr

edst

avni

ku d

elav

cev

pren

eha

delo

vno

razm

erje

, -

pred

stav

nik

udel

ežen

cev

izob

raže

vanj

a od

rasl

ih i

zgub

i st

atus

ude

le-

ženc

a iz

obra

ževa

nja

odra

slih

,-

je im

enov

an n

a fu

nkci

jo, k

i ni z

druž

ljiva

s č

lans

tvom

v s

vetu

. (2

) Č

lanu

sve

ta z

avod

a pr

eneh

a m

anda

t z d

nem

, ko

sve

t zav

oda

ugot

ovi,

da s

o na

stal

i raz

logi

iz p

rejš

njeg

a od

stav

ka.

(3)

Ko

svet

zav

oda

ugot

ovi,

da je

čla

nu s

veta

zav

oda

pren

ehal

man

dat,

o te

m ta

koj o

bves

ti pr

isto

jne

za im

enov

anje

ozi

rom

a za

izvo

litev

nov

ega

član

a sv

eta

zavo

da z

a pr

eost

anek

man

datn

e do

be. N

adom

estn

i čla

n se

imen

uje

oz. i

zvol

i po

iste

m p

osto

pku,

kot

je b

il im

enov

an o

ziro

ma

izvo

ljen

član

sve

ta

zavo

da, k

ater

emu

je p

rene

hal m

anda

t.(4

) Č

e je

pot

ekel

man

dat

pred

stav

niku

del

avce

v za

voda

ali

pred

stav

niku

ud

elež

ence

v iz

obra

ževa

nja

odra

slih

, sve

t zav

oda

na is

ti se

ji sp

rejm

e sk

lep

o na

dom

estn

ih v

olitv

ah, k

i se

izve

dejo

v 3

0 d

neh.

22

. čle

n

(1)

Pre

dsta

vnik

e us

tano

vite

lja la

hko

razr

eši o

bčin

ski s

vet O

bčin

e R

adov

lji-

ca, v

skl

adu

s sv

ojim

i pra

vili

o im

enov

anjih

in ra

zreš

itvah

.

(2)

Del

avci

zav

oda

in u

dele

ženc

i izo

braž

evan

ja o

dras

lih la

hko

v ča

su m

an-

data

razr

ešijo

svo

je p

reds

tavn

ike

v sv

etu

zavo

da iz

razl

ogov

, ki s

e na

naša

jo

na d

elo

ali d

ejan

ja v

zve

zi z

del

om p

reds

tavn

ika

v sv

etu

zavo

da. P

redl

og z

a od

pokl

ic m

ora

vlož

iti 1

0 %

vol

ilnih

upr

avič

ence

v. Z

ahte

va s

e pr

edlo

ži v

oliln

i ko

mis

iji,

ki p

reve

ri fo

rmal

no p

ravi

lnos

t zah

teve

, ne

da

bi p

reso

jala

raz

loge

za

raz

reši

tev.

Če

volil

na k

omis

ija n

e za

vrne

zah

teve

za

razr

ešite

v, m

ora

v 3

0 d

neh

razp

isat

i gl

asov

anje

o r

azre

šitv

i pr

edst

avni

ka v

sve

tu z

avod

a in

do

loči

ti da

n gl

asov

anja

. Če

je p

redl

og z

a ra

zreš

itev

prej

et v

pol

etne

m č

asu,

pa

mor

a ra

zpis

ati g

laso

vanj

e na

jpoz

neje

v ro

ku 3

0 d

ni o

d za

četk

a šo

lske

ga

leta

. Č

lan

svet

a za

voda

je r

azre

šen,

če

je z

a ra

zreš

itev

glas

oval

a ve

čina

vs

eh v

oliln

ih u

prav

ičen

cev.

Raz

reše

nem

u čl

anu

svet

a pr

eneh

a m

anda

t z

dnem

, ko

svet

zav

oda

potrd

i por

očilo

vol

ilne

kom

isije

o v

oliln

em iz

idu.

2. D

irek

tor

23

. čle

n

(1)

Dire

ktor

zas

topa

, pr

edst

avlja

in v

odi p

oslo

vanj

e za

voda

ter

odgo

varja

za

zak

onito

st in

stro

kovn

ost d

ela

zavo

da.

Dire

ktor

zas

topa

zav

od n

av-

zven

neo

mej

eno.

(2

) D

irekt

or je

tudi

ped

agoš

ki in

and

rago

ški v

odja

zav

oda.

(3

) D

irekt

or o

prav

lja n

asle

dnje

nal

oge:

-

orga

nizi

ra, n

ačrt

uje

in v

odi d

elo

zavo

da,

- im

enuj

e in

razr

eši v

odjo

izob

raže

valn

ega

podr

očja

,-

prip

ravl

ja p

redl

og le

tneg

a de

lovn

ega

in fi

nanč

nega

nač

rta

zavo

da te

r pr

edlo

g po

roči

la o

nje

govi

ure

snič

itvi i

n je

odg

ovor

en z

a nj

egov

o iz

-ve

dbo,

- pr

ipra

vi p

redl

og ra

zvoj

nega

pro

gram

a za

voda

,-

je o

dgov

oren

za

ures

niče

vanj

e pr

avic

ude

leže

ncev

izob

raže

vanj

a,-

vodi

del

o an

drag

oške

ga z

bora

,-

spod

buja

ozi

rom

a za

gota

vlja

stro

kovn

o iz

obra

ževa

nje

in iz

popo

lnje

va-

nje

stro

kovn

ih d

elav

cev,

- or

gani

zira

men

tors

tvo

za p

ripra

vnik

e,-

pris

ostv

uje

pri

delu

stro

kovn

ih i

n dr

ugih

del

avce

v, s

prem

lja n

jihov

o de

lo in

jim

sve

tuje

,-

pred

laga

nap

redo

vanj

e st

roko

vnih

del

avce

v v

nazi

ve in

odl

oča

o na

pre-

dova

nju

dela

vcev

v p

lači

lne

razr

ede,

- za

gota

vlja

izvr

ševa

nje

odlo

čb d

ržav

nih

orga

nov,

-

dolo

ča s

iste

miz

acijo

del

ovni

h m

est,

- iz

vršu

je p

ravi

ce in

dol

žnos

ti de

loda

jalc

a,-

je o

dgov

oren

za

pres

ojan

je in

raz

vija

nje

kako

vost

i in

prip

ravo

letn

ega

poro

čila

o s

amoe

valv

aciji

zav

oda

za iz

obra

ževa

nje

odra

slih

,-

spre

jem

a sp

lošn

e ak

te, č

e ni

s te

m o

dlok

om a

li dr

ugim

i pre

dpis

i dol

o-če

no, d

a jih

spr

ejem

a sv

et z

avod

a al

i ust

anov

itelj,

- po

roča

ust

anov

itelju

in s

vetu

zav

oda

o za

deva

h, k

i lah

ko p

omem

bno

vpliv

ajo

na d

elov

anje

zav

oda,

- ob

likuj

e pr

edlo

ge d

odat

nih

prog

ram

ov in

dod

atni

h st

orite

v,-

skrb

i za

sode

lova

nje

z dr

ugim

i jav

nih

zavo

di in

org

aniz

acija

mi,

- op

ravl

ja d

ruge

nal

oge,

dol

očen

e z

zako

nom

, te

m o

dlok

om,

drug

imi

pred

pisi

in s

ploš

nim

i akt

i zav

oda.

24. č

len

(1)

Za d

irekt

orja

zav

oda

za iz

obra

ževa

nje

odra

slih

je la

hko

imen

ovan

, kdo

r iz

poln

juje

pog

oje

za d

irekt

orja

, ki j

ih d

oloč

a za

kono

daja

s p

odro

čja

izob

ra-

ževa

nja

odra

slih

.(2

) K

andi

dat m

ora

ob p

rijav

i pre

dlož

iti p

rogr

am d

ela

oziro

ma

posl

ovne

ga

in p

rogr

amsk

ega

razv

oja

zavo

da z

a m

anda

tno

obdo

bje.

(3

) D

irekt

orja

na

podl

agi j

avne

ga r

azpi

sa im

enuj

e sv

et z

avod

a po

pos

top-

ku, k

i ga

dolo

ča z

akon

odaj

a s

podr

očja

izob

raže

vanj

a od

rasl

ih.

(4)

Man

dat

dire

ktor

ja t

raja

pet

(5

) le

t in

je p

o pr

etek

u na

vede

nega

rok

a la

hko

pono

vno

imen

ovan

.

25

. čle

n

(1)

Dire

ktor

je la

hko

razr

ešen

pre

d po

teko

m m

anda

ta:

- če

sam

zah

teva

razr

ešite

v,-

če n

asta

ne k

ater

i od

razl

ogov

, ko

po z

akon

skih

pre

dpis

ih p

rene

ha d

e-lo

vno

razm

erje

po

sam

em z

akon

u,-

če d

irekt

or p

ri sv

ojem

del

u ne

rav

na p

o pr

edpi

sih

in s

ploš

nih

aktih

za

voda

ali

ravn

a v

nasp

rotju

z n

jimi,

- če

dire

ktor

s s

vojim

nev

estn

im a

li ne

prav

ilnim

del

om p

ovzr

oči z

avod

u ve

čjo

škod

o al

i če

zane

mar

ja a

li m

alom

arno

opr

avlja

svo

je d

olžn

osti,

ta

ko d

a na

stan

ejo

ali b

i lah

ko n

asta

le h

ujše

mot

nje

pri o

prav

ljanj

u de

-ja

vnos

ti za

voda

,-

zara

di b

istv

enih

spr

emem

b de

javn

osti,

zar

adi

kate

re j

e us

tano

vlje

n za

vod,

- za

radi

pre

nosa

ust

anov

iteljs

tva.

(2)

Pos

tope

k ra

zreš

itve

dire

ktor

ja v

odi

svet

zav

oda

po p

osto

pku

in p

od

pogo

ji, k

i jih

dol

oča

zako

n, k

i ure

ja p

odro

čje

izob

raže

vanj

a od

rasl

ih.

UO

, stra

n6

št

. 25

6, 2

6. a

prila

201

9U

RA

DN

E O

BJA

VE

OB

ČIN

E R

AD

OV

LJIC

A

14. č

len

(var

stvo

pre

d po

žaro

m)

(1) P

ožar

na v

arno

st je

zag

otov

ljena

z u

rban

istič

no z

asno

vo, u

stre

znim

i od-

mik

i med

pos

amez

nim

i obj

ekti,

s p

otre

bni p

ogoj

i za

vare

n um

ik lj

udi,

živa

li in

pre

mož

enja

pri

poža

ru te

r do

stop

e za

gas

ilce

do n

ajm

anj d

veh

stra

nic

obje

ktov

. (2

) V

obm

očju

je p

redv

iden

o in

tud

i že

zgra

jeno

hid

rant

no o

mre

žje,

ki j

e op

rem

ljeno

z n

adze

mni

mi h

idra

nti i

n po

veza

no v

obr

očas

t sis

tem

cev

ovo-

dov.

Do

nadz

emni

h hi

dran

tov

mor

a bi

ti za

goto

vlje

n st

alni

dos

top.

(3) P

redv

iden

o ce

stno

om

režj

e m

ora

zago

tavl

jati

neov

iran

in v

aren

dov

oz,

dost

op te

r del

ovne

pov

ršin

e za

inte

rven

cijs

ka v

ozila

.«

Vsa

osta

la p

ogla

vja

in č

leni

Odl

oka

se u

stre

zno

preš

tevi

lčijo

.

7. č

len

Črt

a se

vse

bina

dru

gega

ods

tavk

a 14

. čle

na v

elja

vneg

a O

dlok

a.

IV. K

ON

ČN

E D

OLO

ČB

E

8. č

len

(vpo

gled

OP

PN

)

Dru

ge s

prem

embe

in d

opol

nitv

e O

bčin

skeg

a lo

kaci

jske

ga n

ačrt

a za

sta

-no

vanj

sko

grad

njo

v P

redt

rgu

so n

a vp

ogle

d vs

em z

aint

eres

irani

m n

a O

b-či

ni R

adov

ljica

in U

prav

ni e

noti

Rad

ovlji

ca.

9. č

len

(inšp

ekci

jski

nad

zor)

Nad

zor n

ad iz

vaja

njem

tega

odl

oka

izva

jajo

pris

tojn

e in

špek

cijs

ke s

lužb

e.

10. č

len

(zač

etek

vel

javn

osti)

Ta o

dlok

zač

ne v

elja

ti os

mi d

an p

o ob

javi

v D

ežel

nih

novi

cah,

gla

silu

Obč

i-ne

Rad

ovlji

ca –

Ura

dne

obja

ve.

Šte

vilk

a: 3

50

5-0

00

4/2

018

Dat

um: 2

4.4

.201

9

Ciri

l Glo

bočn

ik l.

r.

ŽU

PAN

3.

Na

podl

agi 2

6.

člen

a Za

kona

o p

oliti

čnih

stra

nkah

(Ur.

l. R

S,

št.

100

/05

–

UP

B1

in s

prem

embe

) in

17.

čle

na S

tatu

ta O

bčin

e R

adov

ljica

(D

N U

O,

št.

188

/14

) je

Obč

insk

i sve

t Obč

ine

Rad

ovlji

ca n

a 5

. se

ji dn

e 24

.4.2

019

sp

reje

l

SK

LEP

o n

ačin

u fin

anci

ranj

a p

olit

ični

h st

rank

v o

bči

ni R

ado

vljic

a

za le

to 2

019

1. č

len

Pol

itičn

a st

rank

a, k

i je

kand

idira

la k

andi

datk

e oz

irom

a ka

ndid

ate

na z

adnj

ih

volit

vah

za O

bčin

ski

svet

Obč

ine

Rad

ovlji

ca,

je u

prav

ičen

a do

sre

dste

v pr

orač

una

Obč

ine

Rad

ovlji

ca s

oraz

mer

no š

tevi

lu g

laso

v vo

livce

v, k

i jih

je

dobi

la n

a vo

litva

h.

2. č

len

Viši

na s

reds

tev,

nam

enje

nih

za fi

nanc

iranj

e po

litič

nih

stra

nk v

obč

ini R

ado-

vljic

a za

leto

201

9, j

e 0

,09

510

04

% s

reds

tev,

ki j

ih im

a ob

čina

opr

edel

jene

po

pre

dpis

ih, k

i ure

jajo

fina

ncira

nje

obči

n, in

s k

ater

imi l

ahko

zag

otov

i izv

a-ja

nje

usta

vnih

in z

akon

skih

nal

og. 3

. čle

n

Sre

dstv

a se

pol

itičn

im s

trank

am d

odel

juje

jo m

eseč

no n

a tra

nsak

cijs

ke r

a-ču

ne p

oliti

čnih

stra

nk.

4. č

len

Ta s

klep

zač

ne v

elja

ti na

sled

nji d

an p

o ob

javi

v D

ežel

nih

novi

cah,

gla

silu

O

bčin

e R

adov

ljica

- U

radn

e ob

jave

.

Z dn

em z

ačet

ka v

elja

vnos

ti te

ga s

klep

a pr

eneh

a ve

ljati

Skl

ep o

nač

inu

fi-na

ncira

nja

polit

ični

h st

rank

v o

bčin

i Rad

ovlji

ca z

a le

to 2

018

(D

N U

O,

št.

237

/18

).

Šte

vilk

a: 4

1013

-00

01/2

019

Dat

um: 2

4.4

.201

9

C

iril G

lobo

čnik

l.r.

ŽUPA

N

4.

Na

podl

agi 3

7.a

člen

a Za

kona

o lo

kaln

i sam

oupr

avi (

Ur.

l. R

S,

št.

94

/07

–

UP

B2

in s

prem

embe

) in

17.

čle

na S

tatu

ta O

bčin

e R

adov

ljica

(D

N U

O,

št.

188

/14

) je

Obč

insk

i sve

t Obč

ine

Rad

ovlji

ca n

a 5

. se

ji dn

e 24

.4.2

019

sp

reje

l

UG

OTO

VIT

VE

NI S

KLE

P

o p

rene

hanj

u m

and

ata

1. č

len

Obč

insk

i sve

t Obč

ine

Rad

ovlji

ca u

gota

vlja

, da

je č

lani

ci O

bčin

skeg

a sv

eta

Obč

ine

Rad

ovlji

ca N

even

ki O

ster

c za

radi

sm

rti p

rene

hal m

anda

t čl

anic

e O

bčin

skeg

a sv

eta

Obč

ine

Rad

ovlji

ca in

man

dat č

lani

ce O

dbor

a za

fina

nce.

2. č

len

Ta u

goto

vitv

eni s

klep

zač

ne v

elja

ti z

dnem

spr

ejem

a in

se

obja

vi v

Dež

elni

h no

vica

h, g

lasi

lu O

bčin

e R

adov

ljica

– U

radn

e ob

jave

.

Šte

vilk

a: 9

00

-00

09

/201

9D

atum

: 24

.4.2

019

Ciri

l Glo

bočn

ik l.

r.

ŽU

PAN

5.

Na

podl

agi 2

9. č

lena

Zak

ona

o lo

kaln

i sam

oupr

avi (

UP

B, Z

LS-U

PB

2, U

r. l.

RS

, št

. 9

4/0

7,

76/0

8,

100

/08

, 7

9/0

9,

51/1

0),

122

. čl

ena

Sta

tuta

Ob-

čine

Rad

ovlji

ca (D

N U

O, š

t. 18

8/1

4),

23

. čle

na Z

akon

a o

grad

itvi o

bjek

tov

(UP

B,

ZGO

-1-U

PB

1, U

r. l.

RS

, št

. 4

4/0

7,

126

/07

, 10

8/0

9),

39

. čl

ena

Zako

na o

ces

tah

(ZC

es-1

, U

r. l.

RS

, št

. 10

9/1

0)

in s

klep

a O

bčin

skeg

a sv

eta

Obč

ine

Rad

ovlji

ca s

5.

seje

, z

dne

24.4

.201

9,

Obč

insk

a up

rava

O

bčin

e R

adov

ljica

po

urad

ni d

olžn

osti

izda

ja

OD

LOČ

BO

o

raz

gla

sitv

i zem

ljišč

za

gra

jeno

javn

o d

ob

ro

Na

zem

ljišč

ih s

sle

deče

ga s

ezna

ma:

KO

KO

SIF

PAR

CE

LNA

ŠT.

PO

VR

ŠIN

A (

m2)

Beg

unje

2151

66

9/2

162

Beg

unje

2151

701

/221

5

Beg

unje

2151

713

/44

3

Beg

unje

2151

714

/23

65

Beg

unje

2151

715

/213

0

Oto

k21

53

191

/10

117

Oto

k21

53

191

/43

6

Oto

k21

53

53

6/2

419

Oto

k21

53

537

/417

Oto

k21

53

591

/297

Oto

k21

53

66

0/2

79

Oto

k21

53

66

0/3

23

9

Oto

k21

53

661

/23

Oto

k21

53

661

/37

0

Oto

k21

53

72

8/2

29

Oto

k21

53

72

8/4

89

Oto

k21

53

72

8/6

137

Nov

a va

s21

54

150

/23

Nov

a va

s21

54

152

/241

UO

, stran4

št. 25

6, 2

6. aprila 2

019U

RA

DN

E O

BJA

VE

OB

ČIN

E R

AD

OV

LJICA

26

. člen

Če direktorju predčasno preneha m

andat ali če nihče izmed prijavljenih

kandidatov za direktorja ni imenovan, se im

enuje vršilca dolžnosti direktorja po postopku, ki ga določa zakonodaja s področja izobraževanja odraslih.

3. S

troko

vna org

ana zavod

a

27. člen

(1)

Strokovna organa zavoda sta:

- andragoški zbor in

- strokovni aktiv.

(2)

Sestavo, pristojnosti in naloge strokovnih organov zavoda določa za -

kon, ki ureja področje izobraževanja odraslih. (3

) S

trokovna organa sprejmeta poslovnik o svojem

delu.

VI. S

RE

DS

TVA

ZA

DE

LO IN

OD

GO

VOR

NO

ST

Z

A O

BV

EZ

NO

ST

I ZA

VOD

A

28

. člen

(1) U

stanovitelj zavodu zagotavlja sredstva za delovanje ter poslovne pro-store in oprem

o. Zavod upravlja s stvarnim prem

oženjem, ki m

u ga v upra-vljanje prenese ustanovitelj. (2

) S prem

ičnim in neprem

ičnim prem

oženjem upravlja zavod skladno z

veljavno zakonodajo na tem področju in aktom

, s katerim m

u je premože -

nje v lasti Občine R

adovljica dano v upravljanje. Za upravljanje s premože-

njem je zavod odgovoren ustanovitelju.

29

. člen

(1) Zavod pridobiva sredstva za opravljanje svoje dejavnosti:

- iz proračunskih sredstev ustanovitelja,

- iz sredstev državnega in evropskega proračuna,

- iz drugih javnih sredstev,

- s plačili uporabnikov za storitve javne službe,

- s prodajo blaga in storitev na trgu,

- iz donacij, prispevkov pokroviteljev, z darili, iz sofinanciranj projektov iz dom

ačih in tujih virov in iz drugih virov na način ter pod pogoji, določe -nim

i s predpisi.(2

) Ustanovitelj zagotavlja zavodu sredstva za opravljanje dejavnosti jav-

ne službe, določenih s programi sam

oupravne skupnosti, tem odlokom

, v skladu z veljavno zakonodajo, pogodbam

i in drugimi akti. Javnem

u za-vodu se sredstva iz proračuna ustanovitelja zagotovijo z letno pogodbo o financiranju javnega zavoda, in sicer v višini, ki je določena z vsakoletnim

proračunom

ustanovitelja.(3

) Poslovne knjige in poročila zavoda m

orajo zagotavljati ločeno spre -m

ljanje poslovanja in prikaz izida poslovanja s sredstvi javnih financ in drugih sredstev za opravljanje javne službe od sprem

ljanja poslovanja s sredstvi, pridobljenim

i iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu. Prav tako

je zavod dolžan zagotavljati spremljanje porabe javnih sredstev po posa -

meznih nam

enih.

30

. člen

(1) P

resežek prihodkov nad odhodki zavod nameni za izvajanje in razvoj

svoje dejavnosti. (2

) O načinu razpolaganja s presežkom

prihodkov nad odhodki odloča ustanovitelj na predlog direktorja, po predhodnem

mnenju sveta zavoda.

(3) O

načinu pokrivanja morebitnega presežka odhodkov nad prihodki

odloča ustanovitelj na predlog direktorja, po predhodnem m

nenju sveta zavoda.

VII. P

RA

VIC

E, O

BV

EZ

NO

ST

I IN O

DG

OVO

RN

OS

TI JA

VN

EG

A

ZA

VOD

A V

PR

AV

NE

M P

RO

ME

TU

31. člen

(1) Zavod je pravna oseba, ki nastopa v pravnem

prometu v okviru svoje

dejavnosti samostojno, z vsem

i pravicami in obveznostm

i, v svojem im

enu in za svoj račun, z om

ejitvijo, da ne more sklepati pravnih poslov v zvezi s

pridobitvijo in razpolaganjem neprem

ičnega premoženja.

(2) Zavod prevzem

a odgovornost za dobro gospodarjenje z vsemi sred -

stvi, s katerimi opravlja svojo dejavnosti.

VIII. M

ED

SE

BO

JNE

PR

AV

ICE

IN O

BV

EZ

NO

ST

I US

TAN

OV

ITE

LJA

IN JA

VN

EG

A Z

AVO

DA

32

. člen

Za obveznosti zavoda subsidiarno odgovarja ustanovitelj do višine sred-stev, ki so v tekočem

letu zagotovljene iz proračuna ustanovitelja za delo-

vanje zavoda. Ustanovitelj ne odgovarja za obveznosti zavoda iz naslova

drugih dejavnosti, ki jih zavod opravlja za druge naročnike in financerje.

33

. člen

Ustanovitelj im

a do zavoda naslednje pravice in obveznosti: -

v razvojnem program

u občine opredeli ukrepe in način za uresničeva -nje javnega interesa v izobraževanju odraslih ter sprejm

e letni program

izobraževanja odraslih,-

ugotavlja skladnost načrtov in programov dela zavoda z načrti in pro -

grami O

bčine Radovljica,

- redno zagotavlja sredstva za izvajanje dejavnosti zavoda za nam

ene in v obsegu, kot jih v skladu z zakonom

in tem odlokom

določa njegov proračun,

- v okviru svojih m

aterialnih možnosti zagotavlja sredstva za ohranjanje in

izboljševanje prostorskih pogojev za izvajanje dejavnosti zavoda, -

spremlja skladnost porabe sredstev, ki jih je zavodu zagotovil v svojem

proračunu, z nam

eni, za katere so bila sredstva zagotovljena, -

odloča o statusnih spremem

bah, -

daje soglasje k spremem

bi ali širitvi dejavnosti zavoda, -

daje soglasje k aktom zavoda, za katere tako določajo predpisi,

- daje pobude svetu zavoda in direktorju,

- izvaja druge naloge in obveznosti ustanovitelja, ki jih določajo predpisi.

3

4. člen

Zavod je dolžan ustanovitelju: -

zagotavljati namensko in racionalno rabo ozirom

a porabo vseh sred -stev ustanovitelja, ki jih im

a v upravljanju oziroma jih tekoče pridobiva

za izvajanje dejavnosti, za katero je ustanovljen, -

zagotavljati ustanovitelju podatke in informacije, potrebne za sprem

lja -nje stanja, izvajanje njegovih pravic, obveznosti in pristojnosti do zavo-da, planiranje razvoja zavoda in dejavnosti zavoda ter druge podatke v skladu z zakonom

, -

pri pristojnih organih obravnavati pobude ustanovitelja in mu poročati o

sklepih teh organov, -

posredovati ustanovitelju program razvoja zavoda, letni delovni načrt in

finančni načrt, -

enkrat letno, na zahtevo ustanovitelja pa tudi med letom

, poročati o izvajanju delovnega načrta, o rezultatih poslovanja zavoda, o uporabi nam

enskih sredstev ustanovitelja in o drugih zadevah, o katerih mora

biti oziroma bi želel biti ustanovitelj seznanjen zaradi celovitega spre -

mljanja stanja v zavodu,

- om

ogočiti pooblaščenim osebam

ustanovitelja, da na licu mesta pre-

verjajo zakonitost, namenskost in racionalnost uporabe sredstev, ki jih

zagotavlja za delo zavoda, -

voditi evidenci nepremičnega in prem

ičnega stvarnega premoženja,

danega v upravljanje, v skladu z veljavno zakonodajo,-

izvajati druge naloge in obveznosti, določene z zakonom, tem

odlo -kom

in drugimi predpisi.

IX. S

PLO

ŠN

I AK

TI Z

AVO

DA

35

. člen

(1) Zavod im

a splošne akte določene z zakonodajo, in druge splošne akte, s katerim

i se urejajo vprašanja, pomem

bna za delo in poslovanje za-voda. (2

) Svet zavoda sprejem

a pravila in splošne akte, za katere tako določa zakonodaja. (3

) Direktor sprejem

a splošne akte v skladu z zakonodajo in organizacijske predpise ter druge akte za urejanje dela v zavodu.

X. P

RE

HO

DN

E IN

KO

NČ

NE

DO

LOČ

BE

36

. člen

(1) Zavod m

ora v primeru neskladja z določili tega odloka uskladiti svojo

organizacijo, delovanje, oblikovati organe zavoda in sprejeti ali uskladiti splošne akte v roku šestih m

esecev od uveljavitve tega odloka.(2

) Dosedanji organi zavoda nadaljujejo s svojim

delom do izteka m

anda -ta, za katerega so im

enovani.(3

) Že začeti postopki volitev članov sveta zavoda se izvedejo po doseda-njih predpisih.

37. člen

Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati Odlok o ustanovitvi javnega za-

voda Ljudska univerza Radovljica (U

VG, št. 19

/97 in 3

2/9

9, D

N U

O, št.

50

/05

, 55

/05

- uradno prečiščeno besedilo, 91/0

8 in 2

07/15

).

UR

AD

NE

OB

JAV

E O

BČ

INE

RA

DO

VLJIC

Ašt. 2

56

, 26

. aprila 2019

UO

, stran5

38

. člen

Ta odlok se objavi v Deželnih novicah, glasilu O

bčine Radovljica - U

radne objave, in začne veljati petnajsti dan po objavi.

Številka: 0

07-0

00

4/2

019-1

Datum

: 25

.4.2

019

C

iril Globočnik l.r.

ŽUPAN

2.

Na podlagi 27

3. člena Zakona o urejanju prostora (ZU

reP-1, U

r. l. RS

, št, 61

/17), 61. člena Zakona o prostorskem

načrtovanju (ZPN

ačrt, Ur. l. R

S,

št. 33

/07 in sprem

embe) in 17. člena S

tatuta Občine R

adovljica (DN

UO

, št. 18

8/14

) je Občinski svet O

bčine Radovljica na 5

. seji dne 24.4

.2019

sprejel

OD

LOK

o d

rugih sp

remem

bah in d

op

olnitvah O

bčinskeg

a lokacijskeg

a načrta za stano

vanjsko g

radnjo

v Pred

trgu

I. UVO

DN

E D

OLO

ČB

E

1. člen(uvodne določbe)

(1) P

redmet O

dloka so druge spremem

be in dopolnitve Občinskega loka -

cijskega načrta za stanovanjsko gradnjo v Predtrgu (D

N U

O, št. 5

9/2

00

6

in 123

/2010

), katere je pod št. 03

/2018

v aprilu 2018

izdelal RcR

projekt d.o.o..(2

) Obravnavano obm

očje je opredeljeno v Prostorskem

redu Občine R

a-dovljica (D

N U

O, št. 15

2/2

012 in sprem

embe) kot enota urejanja prostora

označena z oznako RA 27

in podrobno namensko rabo S

C ter predvide-

nim načinom

urejanja OP

PN

. (3

) Obm

očje leži na vzhodnem robu R

adovljice in predstavlja zemljišča

med obstoječim

stanovanjskim naseljem

na jugovzhodni strani, Dom

om

dr. Janka Benedika na severozahodni in poslovno –

večstanovanjskim

objektom na jugozahodni strani ter km

etijskimi površinam

i na severni oz. severovzhodni strani. P

ovršina OLN

je v skupni izmeri približno 3

20

0 m

2.

2. člen

(vsebina)

(1) D

ruge spremem

be in dopolnitve OLN

za stanovanjsko gradnjo v Pred-

trgu vsebujejo tekstualni del, grafični del in priloge:

Tekstualni del: 1. O

dlok 2

. Obrazložitev odloka

Grafični del:

list 1: K

opija veljavnega OLN

, M 1

:50

0list 2

: Ureditvena situacija –

novo, M 1

:50

0list 3

: Situacija kom

unalnih vodov in prometa, M

1:5

00

list 4: N

ačrt parcelacije z elementi zakoličbe M

1:5

00

Priloge:

Tekstualne: 1. S

klep o začetku postopka 2

. Sm

ernice in mnenja

3. O

brazložitev in utemeljitev prostorskega akta

4. P

ovzetek za javnost5

. Spis postopka

6. P

rečiščeno besedilo G

rafične: 1. Lega v prostoru, M

1:5

00

2. Izrez iz kartografskega dela P

RO

Občine R

adovljica, M 1

:20

00

3. U

reditvena situacija – P

rikaz veljavno: spremem

ba, M 1

:50

0

II. OP

RE

DE

LITE

V O

BM

OČ

JA

3. člen

(območje sprem

emb in dopolnitev)

(1) S

premem

be in dopolnitve so v celoti omejene na zem

ljišča parc. št. 3

61/3

in 36

2/6

, k.o. Predtrg (stanje katastra februar 2

018).

(2) Iz obm

očja OLN

se izloči del, ki posega na zemljišče parc. št. 3

60

/2 in

36

2/4

, obe k.o. Predtrg, zaradi česar se obm

očje OLN

zmanjša tako, da

njegova površina znaša 2 9

95

m2.

III. PO

GO

JI ZA

UR

BA

NIS

TIČ

NO

AH

ITE

KTO

NS

KO

OB

LIKO

VAN

JE

4. člen

(lega in velikost objektov, pogoji za projektiranje)

Črtajo se določila za objekt tip »B

BC

D« v 6. členu, ki se nadom

estijo s sle-dečim

besedilom:

»OB

JEK

T tip

»B«

večstanovanjski objekt, namenjen 12

oskrbovanim stanovanjem

(z dvigalom

).

program:

- klet: skupni prostori, shrambe, tehnični prostori

- pritličje: stanovanjske enote, skupni prostori

- nadstropja: stanovanjske enote

višinski gabarit: - klet, pritličje, +

max. 2

nadstropji

tlorisne dimenzije:

- skupna dolžina max. 2

8,5

0 m

x širina posameznega

dela max. 11,8

0 m

,

- objekt je pravokoten in lahko členjen

- izven max. gabarita objekta je m

ožna izvedba

balkonov oz. lož,

višinske kote: - kota pritličja: m

ax. 0,15

m iznad kote urejenega

uvoza k objektu

- kota parapeta ravne strehe: max. 10

,00

m iznad

kote pritličjastreha:

- ravna streha

Objekt je v celoti podkleten.

Možna je izgradnja balkonov oz. lož, ki so lahko delno ali v celoti zaste -

kljeni. O

b objektu se zgradi parkirišče v skladu s pogoji Pravilnika o m

inimalnih

tehničnih pogojih za graditev oskrbovanih stanovanj za starejše ter nači-nu zagotavljanja pogojev za njihovo obratovanje (U

r. l. RS

, št. 110/0

4,

81/0

9, 17

/11).

Parkirišča so lahko pokrita z nadstrešnico z ravno streho ali streho v m

in. naklonu.«

V zadnjem odstavku 6

. člena se:-

dopolni besedilo, ki opredeljuje barvo fasad s tem, da se doda beseda

»zemeljskih«, tako da se besedilo glasi: »Fasade objektov so obdelane

v ometu bele ali pastelnih zem

eljskih barv. Fasade objektov, lahko pa tudi konstrukcija, so lahko delom

a lesene.« -

v predzadnjem stavku se črta besedilo »zim

ski vrtovi«, tako da se sta -vek glasi: »O

b objektih se lahko zgradijo pergole in podobni oblikovno funkcionalni elem

enti.«

V ostalem delu se besedilo ne sprem

inja.

5. člen

(odstopanja)

V 15. členu se prvi alineja doda besedilo: »P

ri objektu B je m

ožno odsto -panje tlorisnih dim

enzij in višine objekta samo navzdol.«

V drugi alineji se prvi stavek nadomesti z novim

, ki se glasi: »Izvedba kleti je obvezna.«

6. člen

(varstvo pred požarom, naravnim

i in drugimi nesrečam

i)

V Odlok se vključi novo poglavje glede ukrepov s področja varstva pred

naravnimi in drugim

i nesrečami, vključno z varstvom

pred požarom:

»VII. R

EŠ

ITV

E IN

UK

RE

PI Z

A VA

RS

TVO

PR

ED

NA

RA

VN

IMI IN

D

RU

GIM

I NE

SR

EČ

AM

I, VK

LJUČ

NO

Z VA

RS

TVO

M P

RE

D P

OŽ

AR

OM

13. člen

(varstvo pred naravnimi in drugim

i nesrečami)

(1) O

bravnavana lokacija ne leži v območju poplav, visoke podtalnice, ne

v erozivnem niti v plazovitem

terenu, zato posebni ukrepi niso predvideni.(2

) Lokacija se nahaja v območju VIII. S

topnji po MS

C lestvici s povratno

dobo 50

0 let, projektni pospešek tal je g=

0,2

00

(Potresna nevarnost S

lo -venije –

projektni pospešek tal).(3

) Glede na izključno stanovanjsko nam

embnost objekta v objektu ne ob-

staja možnost razlitja nevarnih snovi.


Šport

11

Matjaž Klemenc

Radovljiška košarka je nare-dila korak naprej s ponovno postavitvijo članske ekipe."Po sušnih osmih letih brez članske ekipe je radovljiška košarka potrebovala spre-membo. Smernice, ki jih je postavilo novo vodstvo, so mi bile všeč in odločil sem se, da se priključim. Prejš-nje vodstvo je delovalo v smeri, da so nekatere posa-meznike odpeljali v druga okolja, največ v Kranj. Žal jih naše okolje ni preveč zanimalo. Predsednik Simon Zore in Miran Cilen-šek sta bila tista, ki sta me najbolj spodbujala, da se vrnem v radovljiško košar-ko. Z veseljem sem se prid-ružil. Večino teh fantov, ki sem jih imel na razpolago, sem v preteklosti že treni-ral. Ste imeli s prejšnjim vods-tvom kakšne stike?"S prejšnjim vodstvom nisem imel nobenih stikov. Ne glede na vsa leta, ki sem jih preživel v radovljiški košarki, so me enostavno pozabili. A si tega nisem preveč jemal k srcu."

Velika prednost je gotovo ta, da ekipo sestavljajo igralci iz okolice?"To, da igramo z domačimi fanti, je bil eden glavnih pogojev, da sem zraven. Zgodba iz preteklosti, ko so pripeljale igralce od drugod, je zelo dobro znana."

Začetki niso bili lahki ..."V prvenstvo smo se vključi-li zelo pozno, 16. avgusta. Še teden dni pred prijavo se ni vedelo, ali bomo v ligi sploh igrali. V avgustu in septem-bru smo delali malo več.

Kasneje smo imeli težave dobiti dvorano za trening, saj so v Radovljici in okolici dobro zasedene. Tako smo se selili iz ene dvorane v drugo. Končno število, 65 treningov in 23 tekem, niti ni tako slabo."

S kakšnimi cilji ste se podali v sezono?"Prva cilja sta bila dva, in sicer da postavimo člansko ekipo in da navdušimo rado-vljiško okolje za košarko. Oba smo uresničili. Poseb-no sem navdušen nad odzi-vom gledalcev. Že prva tek-ma nas je izredno preseneti-la z odzivom in tako je bilo praktično do konca. To nam

je veliko pomenilo. Težko je igrati pred praznimi tribu-nami, kar smo doživeli kar na nekaj gostovanjih. Mirno lahko rečem, da smo imeli v celotni četrti slovenski ligi najboljši obisk. O košarki se je spet začelo govoriti. Še nekaj me zelo veseli: pove-čalo se je članstvo, ki je v zadnjih letih močno upad-lo." Ste bili z doseženim zadovo-ljni?"Rezultat je, kakršen pač je. Sedem tekem smo dobili, enajst smo jih izgubili. Tre-ba je urediti glede dvorane in dobiti kakšen trening več."

Kakšna se vam je zdela četr-ta slovenska liga?"Liga je kar na nekem kvali-tetnem nivoju. Pozna pa se, da je veliko starejših igral-cev. Mlajši igralci so le v treh ekipah." Gledate že v novo sezono?"Sem pripravljen še naprej delati. Odvisno je samo, kdaj bom na vrsti za opera-cijo kolena. V klubu smo se odločili, da se trije mladinci in dva kadeta priključijo prvi ekipi. Mlajšim igral-cem moramo dati vedeti, zakaj trenirajo. Želja je tudi, da pridobimo fante, ki so od nas šli v druga okolja in tam ne dobivajo dovolj priložnosti, da se vrnejo. Zagotovo je bolje, da pri nas igrajo, kot da nekje sedijo na klopi ali celo prenehajo igrati košarko."

Kako gledate na zapušče-no asfaltno košarkarsko igrišče pri teniškem igriš-ču?"Dobro vprašanje. S cmo-kom v grlu se spominjam tega igrišča, ki je trenutno neuporabno. V preteklosti je bilo polno od aprila do okto-bra. Nam manjka zunanje igrišče. Dobro igrišče je v športnem parku, a je pre-majhno. Da bi bilo nekdanje asfaltno košarkarsko igrišče uporabno, je še eden od mojih ciljev."

Kdaj ste se sami srečali s košarko?"S košarko sem se prvič sre-čal leta 1963 v Radencih v Prlekiji, od koder sem doma. Zelo hitro sem se podal med sodnike. Deset let kasneje sem se preselil v Radovljico. Takoj sem se vključil v rado-vljiško košarko in v njej vztrajam še danes."

Mladi morajo vedeti, zakaj trenirajoRadovljičan Janko Stanek, trener članske košarkarske ekipe Radovljica, je že skoraj pet desetletij zapisan radovljiški košarki.

Janko Stanek, trener članske košarkarske ekipe Radovljica

Matjaž Klemenc

S tekmo z ekipo Moškanjci - Gorišnica v gosteh so roko-metaši ekipe Cerklje - Rado-vljica končali tekmovanje v drugi slovenski ligi (tretji po kakovosti). Rokometaši moštva Cerklje - Radovljica so ligo končali na tretjem mestu. Na vrhu je Ljubljana s 34 točkami, sledijo: 4. Gro-suplje (31), 3. Cerklje - Rado-vljica (30), 4. Moškanjci - Gorišnica (22), 5. Alples Železniki (17), 6. Jadran Hrpelje Kozina (17), 7. Kro-nos (14), 8. Sevnica (7), 9. Arcont Radgona (4), 10. Metlika (-5). Moštvo Cerklje - Radovljica je dobro odprlo sezono.Leto 2018 so končali z osmi-mi zmagami. Žal leto 2019 ni bilo tako uspešno, saj so izgubili prestavljeno tekmo z Ljubljano ter redni tekmi z Ljubljano in Grosupljim in sanje o napredovanju so se razblinile. Ekipa Cerklje - Radovljica je ligo končala s 15 zmagami (Kronos 44 : 24, 35

: 24, Jadran Hrpelje Kozina 26 : 23, 39 : 27, Metlika 36 : 25, 24 : 23, Sevnica 36 : 33, 36 : 26, Arcont Radgona 33 : 30, 42 : 31, Grosuplje 26 : 20, Alples Železniki 23 : 22, 39 : 27, Moškanjci - Gorišnica 32 : 29, 36 : 34) in tremi porazi (Ljubljana 21 : 30, 26 : 29, Grosuplje 25 : 28). Na listi strelcev je na vrhu Radovljičan Jan Debelak, ki je dosegel 138 zadetkov. Med prvo deseterico na četr-tem mestu najdemo še ene-ga igralca moštva Cerklje - Radovljica Luko Stareta, ki je dosegel 109 zadetkov. Ekipa se lahko pohvali še z disciplino (izključitve, rumeni in rdeči kartoni). Končali so na drugem mes-tu. Bolj disciplinirana je bila le Sevnica. V Pokalu Slove-nije je ekipa Cerklje - Radov-ljica presenetila v šestnajst-ini finala, ko so doma z 31 : 29 izločili Škofljico iz 1.B-li-ge. Žal se je pokalna zgodba končala že na naslednji sto-pnički, ko so doma izgubili 21 : 28 z ekipo Grosuplja.

Rokometaši brez napredovanjaTretje mesto v prvenstvu in šestnajstina finala v Pokalu Slovenije je končni rezultat rokometašev moštva Cerklje - Radovljica v letošnji sezoni.

Leški nogometaši so osvojili še dve zanesljivi zmagi. Naj-prej so v gosteh s 5 : 0 premagali ekipo Niko Železniki (Der-mastja 2, Mlakar, Dolar, Černivec). Prejšnjo soboto so v derbiju kola z 2 : 0 doma premagali Škofjo Loko (Dermastja, Kazič). Na vrhu prve Gorenjske lige je Bohinj s 37 točkami, Leščani so drugi s 36 točkami, Škofja Loka pa tretja s 33 točkami. Četrta Zarica Kranj že močno zaostaja. Zarica, s katero se bodo Leščani pomerili jutri v gosteh, ima 24 točk.

Nogomet

Dve zanesljivi zmagi

V Ljubljani je potekala tekma Zahodne lige v težavnosti. Pobližje si poglejmo uvrstitve tekmovalcev Športno plezal-nega odseka Radovljica med deseterico po kategorijah. Sta-rejše cicibanke: 5. Maksa Tišler Močnik; mlajše deklice: 3. Lina Laharnar, 10. Ela Glavač; mlajši dečki: 2. Gorazd Jure-kovič, 4. Nejc Jeran Pirih, 9. Matjaž Grilc; starejše deklice: 3. Klara Škutelj, 6. Maja Arnež; starejši dečki: 4. Nejc Skuma-vec, 5. Tanej Cerar Božič, 8. Žiga Bertoncelj, 10. Jan Ulčar; kadetinje: 8. Nina Grošelj.

Športno plezanje

V Ljubljani so se merili v težavnosti

Začela se je že deseta, jubilejna sezona v vse bolj priljublje-nem prstometu. Pobliže si poglejmo tri lestvice v ligah, kjer nastopajo tudi ekipe iz naše radovljiške občine. V prvi moš-ki ligi so po (po dveh tekmah tekmah rezultati sledeči: 1. Senica 1. ekipa (4), 2. Pajek 1 (4), 3. Dvojčki Škofja Loka (3), 4. Veseli Gorjanci (3), 5. Jesenice (2), 6. Begunje Cifra (2), 7. Restavracija Center Lesce (2), 8. Ribiči 1 (1), 9. Flinger (1), 10. Podnart (1, ena tekma manj), 11. Rokce 1 (1), 12. ŠDP Lesce (0), 13. Struževske korenine (0, ena tekma manj). V prvi ženski ligi je za tekmovalkami le ena odigrana tekma, stanje na lestvici pa: 1. Pajek (2), 2. Ločanke (2), 3. Rokce (1), 4. Nike cifra (1), 5. DU Šenčur (1), 6. DU Škofja Loka (1), 7. Podnart (0), 8. DU Kranj (0). Sledi še gorenjska regija, v kateri so bile tri odigrane tekme, stanje na lestvici pa je: 1. Stari Lisjaki (6), 2. Marin Kranj (4), 3. Kropa MizaVas (4), 4. Skledarji Ljubno (4, z eno odigrano tekmo manj), 5. Košir Kamna Gorica (3), 6. Senica (2), 7. Ribiči (1), 8. Rokce (0, ena odigrana tekma manj), 9. Pajek (0, ena odigrana tekma manj).

Prstomet

Začetek jubilejne sezone

"Prva cilja sta bila dva, in sicer da postavimo člansko ekipo in da navdušimo radovljiško okolje za košarko. Oba smo uresničili. Posebno sem navdušen nad odzivom gledalcev."


Kultura

Ivanka Korošec

Mimi se je rodila leta 1940 v družini Sirc v Predtrgu, prav v hiši, kjer živi tudi danes, in sicer kot druga od štirih otrok – ima eno starejšo ses-tro in dva mlajša brata. V spominih iz svojega otroštva pripoveduje o svojem očetu, ki je bil doma iz Bistrice pri Tržiču, kjer so imeli mlin in žago, a so zaradi nekih spo-rov kasneje vse izgubili. Zanimiv je bil tudi njen pra-dedek, ki je študiral pravo na Dunaju. Stari oče po mami-ni strani je odšel v Ameriko, stara mama pa je bila zelo podjetna ženska in je zgradi-la v Predtrgu kar dve hiši. "Že v rani mladosti me je veselilo risanje," se vrne Mimi na svojo življenjsko pot. "Ali že spet rišeš 'ksih-te', me je kregala mama. Takrat so bile Sofia Loren, Elizabeth Taylor in druge filmske zvezde; z razglednic sem rada prerisovala njiho-ve obraze …"Želela si je postati učiteljica, a potrebno bi bilo šolanje v

Ljubljani, česar pa starši finančno niso zmogli. V slu-žbi je bil samo oče, za njo pa sta bila še dva mlajša brata. Tako so se praktično odločili za tekstilno šolo v Kranju, ki jo je uspešno zaključila. Zaposlitve v svoji stroki ni dobila takoj, dve leti je delala kot administratorka v zdrav-stvenem domu, nato pa je dobila službo v Suknu Zapuže.Rada je imela ples, za radov-ljiško mladinsko organizaci-jo je celo tekmovala. Na ple-snih vajah je spoznala Pol-deta, svojega bodočega moža. Poročila sta se leta 1962. Imata sina in hčerko, razveseljujejo ju štirje vnuki in ena vnukinja, na katere sta zelo ponosna. V tovarni Sukno je postala uspešna oblikovalka teksti-lij. Delodajalec ji je omogo-čil dodatno usposabljanje na šoli za oblikovanje, kjer je pridobila veliko novega zna-nja. Kot oblikovalka je bila med drugim zadolžena za sejme, izdelovala je skice zanje in potem poskrbela za

izvedbo. Tekstilni sejmi so bili v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu in podjetje je bilo uspešno, saj so dobili veliko priznanj, med drugim tudi ljubljanskega zmaja, ki je pomembna nagrada za dosežke na tem področju. Upokojila se je predčasno, leta 1990. Tedaj se je začela intenzivneje ukvarjati z risa-njem in slikarstvom. Udele-žila se je tečaja za poslikava-

nje rut na ljudski univerzi. Zanimala jo je tudi zgodovi-na in tako se je vključila tudi v tečaj umetnostne zgodovi-ne, ki ji je še bolj približal slikarstvo. "Kakih deset lokalnih slikarjev se nas je že pred letom 2000 zbralo in smo prvi tečaj imeli v 'farovžu', nato je skupina delovala v okviru Ljudske univerze. Ko LU tega ni več organizirala, je mene gnalo,

da sem zbrala zainteresira-ne in se na Društvu upoko-jencev dogovorila, da so nam odstopili prostor v ta namen. Zdaj se družimo že 18 let, vsak ponedeljek po 17. uri se srečujemo in slika-mo. Na začetku se je zvrstilo nekaj mentorjev, končno pa smo dobili res pravega. To je Matjaž Arnol, s katerim smo res zelo zadovoljni in smo mu hvaležni za mentorsko delo. V začetku se je naša skupina imenovala SM, saj so bile to prve črke imen čla-nov – Sanja, Stana, Milena, Marija itd. Zdaj tega imena nimamo več, delujemo kot sekcija Društva upokojencev Radovljica. Prirejamo različ-ne razstave, na primer v avli občine ob dnevu starejših, v banki, na Bledu v Hotelu Park in Hotelu Krim, ter druge priložnostne razsta-ve."Mimi je imela nekaj samos-tojnih razstav, še posebno pri srcu ji je bila razstava v Cerkljah, ki jo je poimeno-vala Moj rod. "Najraje imam akvarel, uporabljam pa tudi

druge tehnike – pastel, akril, olje ali mešano tehniko. Najzanimivejši so naši sli-karski pohodi v naravo. Po navodilu mentorja moramo na hitro, kar v dvajsetih minutah, narediti skice. Rada slikam naravo, mestne vedute, tihožitja in stare pre-dmete." Precej primerkov ima tudi doma – staro domačo skrinjo, lestenec, stensko uro, ki neusmiljeno odšteva čas na zidu v kuhi-nji … Pri likovnem ustvarja-nju jo je vedno podpirala družina, še zlasti mož, na katerega kritiko se vedno zanese. Vodenje sekcije je lani zara-di poškodbe pri padcu in operacije prepustila drugim. Nadeja pa se, da bo kmalu okrevala in se bo spet lahko srečavala s svojimi prijatelji slikarji. "Trenutno sem še na berglah, a zlata vredno pomoč imam v možu in hčerki, ki je medicinska ses-tra."Naj bo zdravljenje uspešno, kajti platno in barve jo nestr-pno čakajo.

Slikarske umetnine Mimi MavecRisanje jo je veselilo že v rani mladosti, a je nato postala uspešna oblikovalka tekstilij. Po upokojitvi se je spet intenzivneje začela ukvarjati z risanjem in slikarstvom; bila je pobudnica ustanovitve slikarske sekcije, ki zdaj deluje v okviru društva upokojencev.

Mimi Mavec

JUN

IK-M

, D.O

.O.,

KORZ

IKA

3, G

OZD

MA

RTU

LJEK


Kultura

13

Jesenice, Finžgarjeva 2, Tel.: 04 58 33 330Lesce, Hraška cesta 25, Tel.: 04 53 53 450

Marjana Ahačič

Mohorjeva družba v Celovcu in urad zveznega kanclerja Avstrije sta v že 18. dobro-delni akciji Podarimo knjige v začetku leta slovenskim

organizacijam podarila bone za knjige v skupni vrednosti petdeset tisoč evrov. Med prejemniki je tudi Osnovna šola Antona Janše Radovlji-ca, kjer so prejšnji teden ob prevzemu knjig v vrednosti

pet tisoč evrov pripravili dogodek s kulturnim pro-gramom."Branje je za otroke in odra-sle izjemnega pomena – skozi knjige dobimo zgodbe in skozi zgodbe širimo svoje

obzorje, bogatimo svojo domišljijo, širimo znanje in spoznavamo tudi lastne poglede na svet. Zato smo podarjenih knjig zelo veseli. Deželi Avstrija in Slovenija sta bili od nekdaj povezani. Če pogledamo skozi vrata naše šole, vidimo prelaz, prek katerega je nekoč pote-kala pot čez Karavanke iz Slovenije v Avstrijo in nazaj. Še naprej se bomo trudili, da bosta naroda, ki živita na obeh straneh Karavank, ostala povezana," je pouda-rila ravnateljica Jelena Hor-vat.Slovesnosti so se udeležila tako predsednik Mohorjeve družbe iz Celovca Ivan Olip ter direktor Franz Kelih kot avstrijska veleposlanica Sigrid Berka. "Veseli me, da lahko tokrat že tretjič zapo-red sodelujem v akciji Poda-rimo knjige," je v lepi slo-venščini zbrane nagovorila veleposlanica, ki poudarja, da je prav za manjšine pose-bnega pomena, da negujejo

svoj jezik – branje je za to najboljše sredstvo. "Vesela sem, da so knjige v dobrih rokah, posebno ker je med prejemniki prav Osnovna šola Antona Janše. Zadovolj-na sem tudi, da odnosi med Avstrijo in Slovenijo s to akcijo postajajo še intenziv-nejši," je poudarila velepos-lanica.Kot poudarjajo organizator-ji dobrodelne akcije Podari-mo knjige, najrazličnejše knjige bralcem pomagajo pri spoznavanju novega, drugačnega in so poleg tega tudi spodbuda za bra-nje in razvijanje bralne kul-ture. V akciji, ki poteka že vse od leta 2002, je bilo doslej različnim sloven-skim nevladnim organiza-cijam in ustanovam podar-jenih več kot 53 tisoč izvo-dov knjig, je povedal pred-

sednik Mohorjeve družbe v Celovcu Ivan Olip. "Mohor-jeva družba je naš narod od nekdaj učila kulture in bra-nja, ga kulturno oblikovala in ozaveščala. Že vse od nastanka 1853 je prva šola kulture in omike sloven-skega naroda." Kot še poja-snjuje Olip, je akcija nada-ljevanja poslanstva Mohor-jeve družbe v Celovcu, saj bi z njo rada poudarila skrb za negovanje slovenske jezika in kulture med Slo-venci doma in zunaj meja Slovenije.Prireditve sta se udeležila tudi župan Ciril Globočnik in direktorica knjižnice Božena Kolman Finžgar. Radovljičani so goste iz Mohorjeve družbe in avstrij-sko veleposlanico popeljali tudi na ogled nove radovlji-ške knjižnice.

Zahvalili so se za podarjene knjigeZ donacijo Mohorjeve družbe v Celovcu je Osnovna šola Antona Janše iz Radovljice kupila knjige za šolsko knjižnico. Z glasbeno-literarno prireditvijo, na katero so povabili tudi avstrijsko veleposlanico Sigrid Berka, so se donatorjem zahvalili za dragoceno darilo.

Učenci in učitelji OŠ Antona Janše so gostom v zahvalo za podarjene knjige pripravili prisrčno prireditev. / Foto: Gorazd Kavčič

Veleposlanica Sigrid Berka (sedi v sredini) je skupaj s šolarji ter županom Cirilom Globočnikom, Ivanom Olipom in Franzem Kelihom iz celovške Mohorjeve ter direktorico radovljiške knjižnice Boženo Kolman Finžgar in ravnateljico Jeleno Horvat prelistala podarjene knjige. / Foto: Gorazd Kavčič

Krajevni odbor ZB NOB Dobrava - Kamna Gorica je organi-ziral pohod, s katerim so obeležili 77. obletnico smrti naro-dnega heroja Staneta Žagarja. Pohod so začeli pri spomeni-ku NOB v Kropi, kjer je Miran Hladnik predstavil spominska obeležja na področju Krope in Jelovice. Sledil je vzpon do Vodiške planine in pot nazaj mimo dveh spomenikov nad kamnolomom, kmetije Miklavžovec, OŠ Lipnica, spomenika talcem na križišču v Lipnici in nazaj do izhodišča v Kropi, je izlet 22 udeležencev opisala Mira Hladnik.

Pohod ob obletnici smrti Staneta Žagarja

Gašper Novak in Ana Zev-nik, dijaka tretjega letnika Srednje šole za gostinstvo in turizem Radovljica, sta se z nedavnega tekmovanja Bise-ri morja, ki je potekalo na hrvaškem otoku Brač, vrnila z lepim uspehom. Skupaj sta osvojila zlato medaljo in prejela tudi pokal za tretje mesto. Poleg tega je Ana Zevnik zablestela v pripravi piščančje jedi, saj je osvojila zlato medaljo, Gašper Novak pa si je za jajčno jed, ki jo je na Braču pripravil pod bud-nimi očmi komisije, priku-hal še bronasto medaljo.

To tekmovanje, ki je poteka-lo pod okriljem 14. Medna-rodnega kulinaričnega fes-tivala, sicer velja za eno naj-večjih srečanj mladih kuharjev v tem delu Evrope. Njuna mentorica Marija Arh Ivanšek je ponosna, da sta se najstnika, ki obisku-jeta 3. b GT, odlično odreza-la. Letos se je na festivalu zbralo 250 mladih kuhar-jev, na tekmovanju pa so kuhalnice prekrižali bodoči kuharji, ki v dvajsetih drža-vah obiskujejo več kot dvaj-setih srednjih in višjih gos-tinskih šol.

Zlata medalja za mlada kuharja

Gašper Novak in Ana Zevnik


Prireditve

Mislimo zeleno!

Fiksna ročna stiskalnica za plastenke in pločevinkeStiskalnica je lepo oblikovana in močne konstrukcije.

Barve: oranžna, rumena, modra

Zložljiva ročna stiskalnica za plastenke in pločevinkePo uporabi stiskalnico zložimo in jo zlahka shranimo v predal.

Barva: rumena

Posoda za odlaganje organskih odpadkov• posoda s prostornino 7 litrov rjave barve,• iz 100 % recikliranega materiala,

ki je odporen proti UV-žarkom, • zaobljeni robovi ter gladka

zunanja in notranja površina,• pokrov neločljivo pritrjen

na telo posode,• povsem gladek ročaj

za lažje čiščenje,• s sistemom proti

nezaželenemu razsutju,• priložene bio-vrečke,

ki se idealno prilegajo posodi.

Biološko razgradljive in kompostirne vrečke • 15 vrečk za 7-litrsko posodo,• biološko razgradljive, iz koruze in krompirja,• zbiranje odpadkov postane

bolj higienično,• pogostost pranja posode

se zmanjša,• rešujejo problem

neprijetnih vonjav,• vrečke ne vplivajo

na kvaliteto komposta,• najcenejše bio-vrečke v mestu.

Biološko razgradljive in kompostirne podloge • po 10 podlog za 120-

ali 240-litrske zabojnike za biološke odpadke,

• biološko razgradljive, iz koruze in krompirja,

• zaščitijo posodo in rešujejo problem higiene (tudi na robu posode),

• zmanjšujejo pogostost pranja zbiralnikov,

• rešujejo problem neprijetnih vonjav,• olajšujejo delo komunalnim delavcem.

www.komunala-radovljica.si

Stiskanje je zabavno in otročje lahkoZmanjšajmo prostornino zbranih plastenk in pločevink S stiskanjem embalaže, ki je zabavno in otročje lahko, pridobimo do 80 odstotkov prostora v naših posodah za ločeno zbrane odpadke. Hkrati stiskalnice dolgoročno zmanjšujejo stroške ravnanja z odpadki.

Za otroke je stiskanje embalaže zanimiva igra, ki spontano postane navada, odrasli pa z upora-bo vsakodnevno potrjujemo odgovornost do narave in skrb za prihodnost naših otrok.

Ročne stiskalnice za embalažo in izbor drugih izdelkov za uspešnejše ločevanje embalaže in bio-loških odpadkov lahko po ugodnih cenah odslej kupite na blagajni Komunale Radovljica.

Komunala Radovljica, d. o. o., Ljubljanska cesta 27, 4240 RadovljicaTel.: 04/ 537 01 11, faks: 04/ 537 01 12, e-naslov: [email protected]

Pralne plenice – za zdrave ritke in manj odpadkovPralne plenice vplivajo na manj odpadkov, bolj zdrave ritke in nižje stroške. Oblika modernih pralnih plenic je podobna tistim za enkratno uporabo. Njihova uporaba je preprosta, zapirajo se z ježki ali pritiskači, ni jih tre-ba likati ali dodatno zlagati, velikost pa se prilagaja z gumbi. Iste plenice uporabljamo od rojstva do kahlice za enega ali dva otroka.

Otrok do kahlice porabi okvirno pet tisoč plenic za enkratno uporabo, kar letno predstavlja 874 kilogramov odpadkov, ki na odlagališčih razpadajo od dvesto do petsto let. Po sta-tističnih podatkih se je v Sloveniji leta 2016 rodilo 20.345 otrok, ki bodo plenice uporabljali dve leti in pol. Ocenju-jemo, da letno nastane skoraj dvajset tisoč ton odpadnih plenic, njihovo odlaganje pa nas vsako leto stane dva mili-jona evrov. Za odpadne plenice namreč ne velja podaljšana odgovornost proizvajalca, kar pomeni, da nakupna cena plenic ne vključuje stroškov ravnanja z njimi po tem, ko pos-tanejo odpadek. Ta strošek v celoti nosijo gospodinjstva. Odpadnih plenic za enkratno uporabo ni možno komposti-rati ali reciklirati, saj so sestavljene iz različnih materialov: plastike, bombaža, ostankov krem in fekalij.

Strokovnjaki skušajo vplive na okolje oceniti prek analize življenjskega cikla pralnih plenic in plenic za enkratno upo-rabo. Pralne plenice se bolje odrežejo pri porabi surovin in odpadkih, medtem ko plenice za enkratno uporabo porabi-jo manj vode in električne energije.

Okoljski vplivi pralnih plenic so odvisni od načina pranja in sušenja. Starši lahko občutno znižajo vpliv na okolje tako, da: plenice sušijo na zraku, kadarkoli je to mogoče, čim manjkrat uporabijo sušilnik, ko menjajo naprave, izberejo energetsko učinkovitejše (A+), ne perejo plenic na temperaturi, višji od 60 °C, perejo plenice v polnem stroju (tudi skupaj z drugim

tekstilom), uporabljajo plenice še pri drugem otroku

(izmenjava, prodaja), s skrbnim doziranjem pralnega praška, uporabo pralnih

oreščkov ali pralnih krogel.

Starši, ki se odločijo za plenice za enkratno uporabo, njiho-vega vpliva na okolje torej ne morejo spremeniti, medtem ko imajo starši, ki uporabljajo pralne plenice, na voljo vrsto možnosti, da te vplive bistveno znižajo.

Za zdravje naših otrokStarši, ki se odločajo za uporabo pralnih plenic, kot ene-ga najpomembnejših navajajo zdravstveni vidik. Pri pral-

nih plenicah krem skorajda ni treba uporabljati, ker koža na dojenčkovi ritki ni vzdražena. Večina krem je namreč izdelanih na podlagi naftnih derivatov ter imajo dodane dišave in druge hormonske motilce. Na trgu je široka izbi-ra pralnih plenic, narejenih iz naravnih, ekoloških materi-alov, kot so konoplja, bambus, ekološko pridelan bombaž ali volna. Pralne plenice iz bambusa so narejene iz vrste moso, s katero se pande ne prehranjujejo in izredno hitro raste, nekatere vrste tudi do metra na dan. Vsebuje snov bamboo kun, ki deluje protiglivično in protibakterijsko, torej škropljenje takšnega bambusa ni potrebno. Ekološko pridelan bombaž pa je pridelan na naravi prijazen način, brez uporabe kakršnih koli škropiv in z gensko nespreme-njenimi rastlinami.

Ugodno za družinski proračunV prid pralnim plenicam brez dvoma govori ekonomičnost. Za starše so pralne plenice občutno cenejše od tistih za enkratno uporabo. Za zadnje v dveh letih in pol odštejejo okvirno 1.400 evrov, medtem ko jih nakup kompleta pralnih plenic stane okrog štiristo evrov. Stroški plenic za enkratno uporabo se porazdelijo preko dveh let in pol, medtem ko je nakup pralnih plenic enkraten strošek, zato starši pralne ple-nice pogosto dojemajo kot dražje. Če bi plenice prali posebej, bi to v dveh letih in pol stalo dodatnih 120–190 evrov. Veči-noma pa se perejo skupaj z drugim perilom in je torej strošek nižji, zaradi pogostejšega pranja pa je potrebnih manj drugih otroških oblačil.

Številne občine in pokrajine po Evropi so se zaradi ekonom-skih in okoljskih razlogov odločile, da na različne načine pro-movirajo in podpirajo uporabo pralnih plenic. Mnoge med njimi staršem subvencionirajo nakup ter uvajajo uporabo pralnih plenic v vrtcih zaradi zniževanja stroškov, okoljskih vplivov in kot dodatno spodbudo staršem.

Poleg manj odpadkov, bolj zdravih ritk in nižjih stroškov je uporaba pralnih plenic tudi spodbuda lokalnemu gospodar-stvu. Pralne plenice namreč skoraj vedno izdelujejo mala ali srednje velika lokalna podjetja, ki jih imamo tudi v Sloveniji.

Vir:

ww

w.e

bm.s

i

DODATNAPREDSTAVA

83 x 143 dezelne novice Bled 2.indd 1 18/04/19 20:28

PR

OS

PO

T D

.O.O

. RAD

OVL

JIC

A, L

ANG

US

OVA

ULI

CA

22

, RAD

OVL

JIC

A

V Čebelarskem centru v Lescah so prejšnji teden odprli raz-stavo izdelkov, nastalih na delavnicah klasične poslikave panjskih končnic ter logotipov in potiska na blago, ki jih je vodila slikarka Lučka Šparovec. Razstavljajo: Jana Poljanec, Alenka Mikeš, Maruša Perčič, Irena Kotnik, Barbara Mikeš, Milena Petek, Jože Mihorič, Zdenka Vodopivec, Liza Kokalj, Milena Gerl, Pavla Marolt, Marjan Poklukar, Mateja Poklu-kar, Jasmina Dragutinovič, Staša Razingar in Marjeta Koman. Razstava bo na ogled do 15. maja.

Razstava izdelkov z delavnic

Zdravstveno-vzgojni center, ki deluje v Zdravstvenem domu Radovljica, je aprila pripravil prvi letošnji občinski test hoje. Naslednji bo že v soboto, 11. maja. "Preizkus hoje na dva kilometra je enostaven, natančen, varen in ponovljiv test, na katerem s pomočjo tako hitre hoje, kot jo posameznik zmo-re, ne da bi ogrožal svoje zdravje, izmerimo telesno zmoglji-vost. Po prehojeni razdalji se izmeri čas hoje ter odčita srčni utrip. Pred testom bomo udeležencem izmerili tudi krvni tlak, krvni sladkor in holesterol," je pojasnila Alenka Korošec Jan iz zdravstveno-vzgojnega centra. Trasa preizkusa je spe-ljana okoli Oble gorice, test pa se bo kot običajno pred zdravstvenim domom začel zjutraj; trajal bo od 7.30 do 9. ure. Kot še poudarjajo na centru, je test priporočljivo opra-viti vsakih šest mesecev, saj tako lahko sledite izboljšanju svoje telesne zmogljivosti. Udeležba na testu je brezplačna, prireditev pa v primeru slabega vremena odpade. Organiza-torji priporočajo športno obleko in obutev.

Ta mesec še drugi spomladanski test hoje

Razvojna agencija Zgornje Gorenjske v sklopu projekta Pod-jetniška kavica organizira prvo delavnico z naslovom Kako uspešno reševati pritožbe in reklamacije. Delavnica bo v torek, 7. maja, dopoldan v prostorih Razvojne agencije Zgornje Gorenjske na Jesenicah. Ker je število mest omeje-no, so prijave na delavnico obvezne, udeležba pa je brez-plačna.

Delavnica o reševanju pritožb in reklamacij

Združenje borcev za vrednote NOB Radovljica bo v soboto, 4. maja, pripravilo slovesnost v spomin osvoboditve zapor-nikov iz begunjskih zaporov. Slovesnost se bo v graščin-skem vrtu v Begunjah začela ob 16. uri. Krajevna skupnost pa v soboto, 11. maja, ob 19. uri pred Ranzingerjevo vilo v Begunjah pripravlja kulturno prireditev s koncertom sloven-skih pesmi s pevko Mašo Cilenšek in spremljevalno skupino: Klemenom Smolejem (kitara), Nacetom Jordanom (bas kita-ra) in Vidom Ušeničnikom (bobni). Sašo Gašperin bo pripra-vil izbor umetnostnih besedil o Begunjah. V primeru dežja bo prireditev v dvorani Psihiatrične bolnišnice Begunje.

Spominska slovesnost in krajevni praznik

V galeriji Šivčeva hiša je še do sredine maja na ogled razsta-va akvarelov Sande Vlašić - Lenac, Radovljičanke, ki je v zad-njih desetletjih živela v Zagrebu, na Dunaju in v Londonu, od leta 2014 pa živi na Korčuli. Vlašićeva, ki se slikarskemu ustvarjanju posveča dobro desetletje, se na razstavi z naslo-vom Moje popotovanje od Radovljice do Vele Luke pred-stavlja z upodobitvami krajinskih motivov in cvetličnih tiho-žitij. Za snovanje v akvarelu in za to tehniko značilno moti-viko se je opredelila med bivanjem v Angliji. Kot je v katalog zapisala kustosinja razstave Barbara Boltar, je avtorica temeljno likovno znanje pridobila v angleških šolah, po vrni-tvi na Korčulo pa je z veliko energije in osredotočenosti nadaljevala s poglabljanjem v tehniko akvarela, vse do dovr-šenosti, ki jo nesporno odražajo njene likovne stvaritve.

Na ogled akvareli Sande Vlašić - Lenac

Razstava akvarelov Sande Vlašić - Lenac je v Šivčevi hiši na ogled še do sredine maja. / Foto: Gorazd Kavčič


Prireditve

15

PETEK, 26. aprilaDan odprtih vrat ČD Radovljica, od 9.00 do 13.00, predstavitev deja-vnosti, ogled čebelnjaka, čebeljih pridelkov in izdelkov ter ostale dejavnosti, Čebelarski center Lesce

Jogica za dojenčke, ob 15.30, vadbo za dojenčke in mamice vodi Pet-ra Arula, Knjižnica A. T. Linharta, Radovljica

Pravljična jogica, ob 16.30, vadbo za dojenčke in mamice vodi Petra Arula, Knjižnica A. T. Linharta, Radovljica

Stotnica Marvel, ob 17.00, akcijska domišljijska pustolovščina, Lin-hartova dvorana Radovljica*

Maščevalci: Zaključek, ob 19.30, akcijska domišljijska pustolovščina, Linhartova dvorana Radovljica*

SOBOTA, 27. aprilaSpomladanski koncert Pihalnega orkestra Lesce, ob 19.30, gostja večera pevka Petra Čebulj, tema koncerta pa so pravljice, risanke in filmi, avla osnovne šole v Lescah

Čudežno potovanje v Oz, sinhronizirano, ob 16.00, animirana dru-žinska pustolovščina, Linhartova dvorana Radovljica*

Kralj plaže, ob 18.00, komedija, Linhartova dvorana Radovljica*

100 reči, ob 20.00, Komedija, Linhartova dvorana Radovljica*

NEDELJA, 28. aprila Gospod Link: v iskanju izgubljenega doma, sinhronizirano, ob 16.00, animirani film, Linhartova dvorana Radovljica*

Kralj plaže, ob 18.00, komedija, Linhartova dvorana Radovljica*

Maščevalci: Zaključek, ob 20.00, akcijska domišljijska pustolovšči-na, Linhartova dvorana Radovljica*

PONEDELJEK, 29. aprila Čudežni park, ob 17.00, animirana pustolovščina, Linhartova dvora-na Radovljica*

Zelena knjiga, ob 20.00, biografska komična drama, Linhartova dvo-rana Radovljica*

TOREK, 30. aprilaKlavirski recital – Ruben Dalibaltayan, profesor na Akademiji za glas-bo v Zagrebu, ob 19.00, dvorana Glasbene šole Radovljica

Slonček Dumbo, ob 17.00, družinska domišljijska pustolovščina, Linhartova dvorana Radovljica*

Pepel je snežno bel, ob 20.00, kriminalka, Linhartova dvorana Rado-vljica*

SREDA, 1. majaKlavirski koncert, ob 20.00, nastop udeležencev klavirskega mojstrs-kega tečaja prof. Rubena Dalibaltayana iz Armenije, Glasbena šola Radovljica

10-letnica Romarskega urada Brezje, ob 16.00, sveta maša ob oblet-nici, somaševanje bo vodil ljubljanski pomožni škof msgr. Anton Jamnik, po maši blagoslov in druženje, Brezje

Sveti Jožef Delavec, svete maše bodo ob 7.00, 8.30, 10.00, 11.30, 16.00 in 19.00, šmarnično branje v maju bo pri mašah ob 10.00 in 19.00, Brezje

ČETRTEK, 2. majaMia in beli lev, ob 17.00, družinski film, Linhartova dvorana Radovljica*

Pepel je snežno bel, ob 20.00, kriminalka, Linhartova dvorana Rado-vljica*

PETEK, 3. majaDeček nevihte, ob 17.00, mladinski film, Linhartova dvorana Radov-ljica*

Čista zloba, ob 20.00, biografska kriminalna srhljivka, Linhartova dvorana Radovljica*

SOBOTA, 4. majaVseslovensko romanje gasilcev, ob 15.00, sveto mašo bo vodil mari-borski nadškof msgr. Alojzij Cvikl, Brezje

Ovce in volkovi 2, sinhronizirano, ob 16.00, animirana komična pus-tolovščina, Linhartova dvorana Radovljica*

Hellboy, ob 17.30, akcijska pustolovščina, Linhartova dvorana Radov-ljica*

Pisma iz Benetk, ob 20.15, romantična drama, Linhartova dvorana Radovljica*

NEDELJA, 5. maja Ovce in volkovi 2, sinhronizirano, ob 16.00, animirana komična pus-tolovščina, Linhartova dvorana Radovljica*

Pisma iz Benetk, ob 18.00, romantična drama, Linhartova dvorana Radovljica*

Čista zloba, ob 20.00, biografska kriminalna srhljivka, Linhartova dvorana Radovljica*

PONEDELJEK, 6. majaAngleške pravljice, ob 16.30, za otroke med 1. in 6. letom s starši, pri-povedovala bo Rebecca Svetina, Knjižnica A. T. Linharta, Radovljica

Begunjska vstaja, ob 17.00, Linhartov gledališki maraton, Linhartova dvorana Radovljica*

Govorice, ob 19.30, Linhartov gledališki maraton, Linhartova dvora-na Radovljica*

TOREK, 7. majaBeremo s tačkami, ob 17.00, otrok bere psu, obvezne prijave, Knjiž-nica A. T. Linharta, Radovljica

Od 26. aprila do 26. maja 2019S kombijem iz Slovenije do Dakarja in naprej do Burkina Fasa, ob 19.30, potopisno Predavanje Zorana Furmana, Knjižnica A. T. Lin-harta, Radovljica

Video klub, ob 17.00, Linhartov gledališki maraton, Linhartova dvo-rana Radovljica*

Kraljična z mrtvim srcem, ob 19.30, Linhartov gledališki maraton, Linhartova dvorana Radovljica*

SREDA, 8. majaUvajanje dojenega otroka v vrtec in odstavljanje, ob 10.00, svetoval-ka za dojenje in nošenje Alenka Benedik, Rumina, Knjižnica A. T. Linharta, Radovljica

Ta veseli klub, ob 16.45, druženje ob družabnih igrah, ročnih delih in svetopisemskih zgodbah za otroke od 5. do 11. leta, Knjižnica A. T. Linharta, Radovljica

Obrtniki v Radovljici in okolici, ob 18.00, odprtje razstave Območne obrtno-podjetniške zbornice, Radovljiška graščina

Ta gosposka talnga, ob 19.30, Linhartov gledališki maraton, Linhar-tova dvorana Radovljica*

ČETRTEK, 9. majaKnjige velikanke, ob 17.00, Čarovnik Sam Sebastian s predstavo, ki najmlajše spodbuja k branju, Knjižnica A. T. Linharta, Radovljica

Gozd spomina, ob 17.00, Linhartov gledališki maraton, Linhartova dvorana Radovljica*

Čakajoč Godota, ob 19.30, Linhartov gledališki maraton, Linhartova dvorana Radovljica*

PETEK, 10. majaJogica za dojenčke, ob 15.30, Knjižnica A. T. Linharta, Radovljica

Pravljična jogica, ob 16.30, Knjižnica A. T. Linharta, Radovljica

Ideje in dediščina evropskega humanizma, ob 17.00, cikel predavanj Srečanje ob humanistiki, predaval bo mag. Marko Ogris, Knjižnica A. T. Linharta, Radovljica

Knedl – kulinarična predstava, ob 17.00, gledališče za otroke, Linhar-tova dvorana Radovljica*

Vaja zbora, ob 19.30, Linhartov gledališki maraton, Linhartova dvora-na Radovljica*

SOBOTA, 11. majaLegorobotika, ob 8.30, s Tonijem in Žanom, obvezne prijave, Knjižnica A. T. Linharta, Radovljica

Medeni LandArt, ob 9.00 oblikovanje motive na temo čebel, obvezna potrditev udeležbe, Čebelarski center Lesce

Rozine rozinice, ob 19.30, Linhartov gledališki maraton, Linhartova dvorana Radovljica*

NEDELJA, 12. majaNedeljska glasbena matineja, ob 11.00, pianist Alessandro Chiovara, dvorana Glasbene šole Radovljica

Drobižki 2, sinhronizirano, ob 16.00, animirana pustolovščina, Linhartova dvorana Radovljica*

100 reči, ob 18.00, komedija, Linhartova dvorana Radovljica*

12. mož, ob 20.00, drama, Linhartova dvorana Radovljica*

PONEDELJEK, 13. majaAngleške pravljice, ob 16.30, za otroke med 1. in 6. letom, vabljeni skupaj s starši, pripovedovala bo Rebecca Svetina, Knjižnica A. T. Linharta, Radovljica

Smiljan Rozman – pisatelj, slikar, glasbenik, odprtje razstave, ki jo pripravlja Knjižnice Velenje, Knjižnica A. T. Linharta, Radovljica

Bog masakra, ob 19.30, Linhartova dvorana Radovljica*

TOREK, 14. majaPogovor z Mojco Širok, ob 19.30, literarni večer z novinarko in pisa-teljico, ki bo predstavila svoj kriminalni roman Pogodba, Knjižnica A. T. Linharta, Radovljica

SREDA, 15. majaTa veseli klub, ob 16.45, druženje ob družabnih igrah, ročnih delih in svetopisemskih zgodbah za otroke od 5. do 11. leta, Knjižnica A. T. Linharta, Radovljica

ČETRTEK, 16. majaAngleščina za mamice in dojenčke, ob 10.30 (majska tema: Trave-ling with Baby), urico vodi Rebecca Svetina, Knjižnica A. T. Linharta, Radovljica

Palček pohajalček, ob 17.00, pravljično urico in delavnico za otroke od 3. leta starosti dalje bo pripravila Waldorfska vzgojiteljica Katka Žbogar, Knjižnica A. T. Linharta, Radovljica

12. mož, ob 20.00, drama, Linhartova dvorana Radovljica*

PETEK, 17. majaJogica za dojenčke, ob 15.30, Knjižnica A. T. Linharta, Radovljica


Tu je doma ljubezen, ob 17.00, predstavitev knjige VDC Murska Sobota in pisateljice Karoline Kolmanič, Knjižnica A. T. Linharta, Radovljica

Zapelji me, če me moreš, ob 18.00, romantična komedija, Linharto-va dvorana Radovljica*

Tranzit, ob 20.00, drama, Linhartova dvorana Radovljica*

SOBOTA, 18. majaLegorobotika, ob 8.30, s Tonijem in Žanom, obvezne prijave, Knjiž-nica A. T. Linharta, Radovljica

Barvita prelivanja, ob 10.00, z akad. slikarko Meto Šolar bomo spoz-navali tehniko akvarela; predhodne najave na [email protected], Galerija Šivčeva hiša, Radovljica

Eneci, benci na kamenci 4, ob 17.00, predstavitev knjige in odprtje razstave ilustracij iz knjige, Galerija Šivčeva hiša

Cankar in krščanstvo, ob 20.00, predavanje prof. dr. Igor Grdina, Slomškova dvorana, Župnišče Radovljica

Drobižki 2, sinhronizirano, ob 16.00, animirana pustolovščina, Linhartova dvorana Radovljica*

Ben se vrača, ob 18.00, drama, Linhartova dvorana Radovljica*

Zapelji me, če me moreš, ob 20.00, romantična komedija, Linhartova dvorana Radovljica*

NEDELJA, 19. majaNedeljska glasbena matineja, ob 11.00, nastopil bo pianist Petar Krokar, dvorana Glasbene šole Radovljica

Ovce in volkovi 2, sinhronizirano, ob 16.00, animirana komična pustolovščina, Linhartova dvorana Radovljica*

Tranzit, ob 18.00, drama, Linhartova dvorana Radovljica*

Ben se vrača, ob 20.00, drama, Linhartova dvorana Radovljica*

PONEDELJEK, 20. majaAngleške pravljice, ob 16.30, za otroke med 1. in 6. letom starosti, pripoveduje Rebecca Svetina, Knjižnica A. T. Linharta, Radovljica

Odprtje razstave Kranjska čebela – naša naravna dediščina, ob 18.00, na svetovni dan čebele, Čebelarski muzej, Radovljica

TOREK, 21. majaBeremo s tačkami, ob 17.00, otrok bere psu, obvezne prijave v knjižnici ali na 04 537 39 01, Knjižnica A. T. Linharta, Radovljica

Od Izraela do Kenije, ob 19.30, potopisno predavanje kolesarja Aleša Juvanca, Knjižnica A. T. Linharta, Radovljica

SREDA, 22. maja

Ta veseli klub, ob 16.45, druženje ob družabnih igrah, ročnih delih in svetopisemskih zgodbah za otroke od 5. do 11. leta, Knjižnica A. T. Linharta, Radovljica

John Wick 3: Parabellum, ob 20.00, akcijski triler, Linhartova dvora-na Radovljica*

ČETRTEK, 23. majaPalčkova piščalka, ob 17.00, igralna prestava učencev Gledališkega kluba OŠ Bled, Knjižnica A. T. Linharta, Radovljica

Molitev rožnega venca, ob 19.00, Brezje

Sveta maša, ob 20.00, vodil jo bo mariborski nadškof msgr. Alojzij Cvikl (prenaša Radio Ognjišče), procesija z Marijino podobo po vasi, Brezje

Stavka, ob 20.00, drama, Linhartova dvorana Radovljica*

PETEK, 24. maja

Jogica za dojenčke, ob 15.30, Knjižnica A. T. Linharta, Radovljica


Marija pomagaj, slovesni praznik, svete maše ob: 7.00, 8.30, 10.00, 11.30, 16.00 in 19.00, ob 10.00 bo sveto mašo vodil ljubljanski pomožni škof msgr. Anton Jamnik, Brezje

Marija prečista, vseh milosti vir!, ob 20.00, koncert v zahvalo in priprošnjo Mariji Pomagaj, sodelujejo številni znani slovenski glasbeniki, trg pred baziliko, Brezje

Prevarantki, ob 18.00, komedija, Linhartova dvorana Radovljica*

Bleščeči rakci, ob 20.00, komedija, Linhartova dvorana Radovljica*

SOBOTA, 25. maja Stavka, ob 20.00, drama, Linhartova dvorana Radovljica*

NEDELJA, 26. maja Prevarantki, ob 18.00, komedija, Linhartova dvorana Radovljica*

John Wick 3: Parabellum, ob 20.00, akcijski triler, Linhartova dvora-na Radovljica*

RazstaveKako ravnamo s knjigo? Razstava knjig, ki so podlegle malomarnim rokam, od 3. 5. do 31. 5., Knjižnica A. T. Linharta, Radovljica

Smiljan Rozman – pisatelj, slikar, glasbenik, razstava Knjižnice Velenje, ki potuje po krajih, kjer je Smiljan Rozman živel in ustvarjal, od 6. 5. do 12. 6., Knjižnica A. T. Linharta, Radovljica

Odprtje dopolnjene stalne zbirke originalnih del slovenskih ilustra-tork in ilustratorjev, ob 18.00; v Galeriji Šivčeva hiša si boste po ura-dnem odprtju dopolnjene stalne zbirke originalnih del slovenskih ilustratork in ilustratorjev lahko ogledali, kaj vse obsega zbirka ilus-tracij. Na ogled bodo dela različnih ilustratorjev, Galerija Šivčeva hiša

Z zvezdico (*) so označene prireditve z vstopnino.

Več informacij o posameznih priredit-vah je na voljo na spletni strani www.radolca.si.

Organizatorji prireditev si pridržujejo pravico do spremembe programa.


deželne novice

Marjana Ahačič

V Radovljici so sredi aprila uspešno izpeljali že osmi Festival čokolade. "Ugotav-ljamo, da obiskovalci, kadar je hladno, pojedo in kupijo bistveno več čokolade, kot če je vroče," je povedala direkto-rica zavoda Turizem in kul-tura Radovljica. V treh dneh je namreč festival obiskalo

ogromno domačih obisko-valcev pa tudi organiziranih skupin iz Hrvaške, Avstrije, Italije, Bosne in Hercegovine in Srbije ter veliko ostalih tujih turistov, ki v tem času dopustujejo v Sloveniji.Trije festivalski dnevi so tudi letos v prvi vrsti postre-gli s čokolado in čokoladni-mi slaščicami, hkrati pa še s pestrim programom na kar

sedmih lokacijah. Vurnikov trg s Hišo eksperimentov, kuharskimi šovi in kuhar-skimi delavnicami za otroke ter izborom najboljše prali-ne po izboru obiskovalcev. Pa prostor pred Grajskim dvorom najprej z adrenalin-skim spustom po vrvi z jamarji, s Čokoladnim ruby bingom, poslikavo obraza in 360° potepom po čokoladni

Radovljici. Park s pestro čokoladno ponudbo, Okusi Radol'ce, koncerti, lokostrel-skim kotičkom, Mini Plani-co, cirkuškimi delavnicami in predstavami. Pa krožišče pred mestom s čokoladno zofo, ki vas pospremi v staro mestno jedro z bogato ponudbo čokolade. Vse do trga pred cerkvijo s ponudbo čokoladnih slaščic in napo-vedjo festivala Okusi piva, ki v Radovljico prihaja 1. juni-ja. Graščina je bila tudi letos prizorišče butične čokolad-ne ponudbe in delavnic s Čebelarskim muzejem."Obisk je bil letos primerljiv z lanskim, ko smo na festi-valu našteli okoli petdeset tisoč obiskovalcev, v petek jih je bilo celo bistveno več kot lani na isti dan," ugotav-ljajo organizatorji in pojas-njujejo, da gre vse večji obisk pripisati dobri promo-ciji, ugledu, ki ga je v teh letih pridobil festival, ter dejstvu, da vsako leto pripra-vijo kup novosti, ki vedno znova pritegnejo tako dose-danje kot nove obiskovalce. "Ob tem je ljudem jasno, da to ni navaden sejem, ampak da gre za pravo doživetje, saj vsako leto pripravimo pro-gram, ki obiskovalce v mestu zadrži mnogo dlje, kot bi tra-jal zgolj ogled stojnic s čoko-lado. Ne nazadnje imamo v treh dneh dvanajst koncer-tov, tako da bi se lahko pri-merjali celo z glasbenimi festivali," poudarja Mikljeva. Organizatorji, to je javni zavod Turizem in kultura Radovljica, pa v teh dneh že snujejo načrte za prihodnje festivale. "Morda je po osmih letih festival prišel do stopnje, ko potrebuje nov koncept. Kakšen bo in kdaj ga bomo začeli uveljavljati, še ne vemo točno. Vsekakor pa se bomo v prihodnje še bolj kod doslej orientirali v majhne, kvalitetne butične čokoladnice," je napovedala Nataša Mikelj.

Festival čokolade spet privabil množiceHladno vreme ni odvrnilo navdušenih ljubiteljev sladkih razvad od obiska radovljiškega Festivala čokolade. Prejšnji konec tedna so številni obiskovalci iz vse Slovenije in tujine preživeli med stojnicami z neštetimi oblikami in okusi čokolade.

Tudi letos so v leški Gorenjki izdelali tradicionalno čokolado velikanko, ki so jo med obiskovalce razdelili v soboto opoldne. Mlečna čokolada z lešniki je letos tehtala 97 kilogramov, od tega je bilo 34 kilogramov lešnikov. / Foto: Tina Dokl

V treh dneh je festival obiskalo ogromno domačih obiskovalcev in tudi organiziranih skupin iz Hrvaške, Avstrije, Italije, Bosne in Hercegovine in Srbije ter veliko drugih tujih turistov, ki v tem času dopustujejo v Sloveniji. / Foto: Tina Dokl

Festival čokolade je doživetje, ki obiskovalce v mestu zadrži mnogo dlje, kot bi trajal zgolj ogled stojnic s čokolado. Ko je bilo čokoladnih užitkov dovolj, je bil čas tudi za gibanje in sproščanje v grajskem parku.

Za najboljšo pralino festivala je strokovna komisija izbrala Honey Bunny čokoladnice Lucifer (na fotografiji), za drugo najboljšo Peachy Sunshine čokoladnice Tramontana in tretjo najboljšo kraško pralino čokoladnice Rustika. / Foto: Tina Dokl

Na Vurnikovem trgu je bil tudi letos prostor za Hišo eksperimentov, kuharske šove in kuharske delavnice. Takole so ustvarjali domačin Uroš Štefelin iz Vile Podvin (v sredini), Igor Jagodic in Jorg Zupan. / Foto: arhiv Festivala čokolade

Lili in Jože Andrejaš pred svojo gostilno Lectar, kjer so za radovljiški čokoladni praznik pripravili kup sladkih dobrot. Med posebnostmi so bile tudi brezglutenske palačinke, ki jih je pekla njuna hči – in niso bile prav nič manj slastne od običajnih. / Foto: Tina Dokl

Blaž iz Ribnice in Nace s Trebije, dijaka Srednje gostinske in turistične šole Radovljica, sta pod vodstvom mentorja Toneta Tuška obiskovalce navdušila s slastnimi sendviči s strgano govedino in čokoladno "barbecue" omako.

Uspešna novost je bil tudi festivalski kozarec, ki ga je Festivalu čokolade letos podarilo podjetje Skaza. Tako so organizatorji stopili korak naprej v prizadevanjih za okolju prijaznejše dogajanje. / Foto: Tina Dokl

Foto

: Tin

a D

okl

Fo

to: T

ina

Do

kl

Documents

deželne novice - gorenjskiglas.si€¦ · zbirka ilustracij Od včeraj je v Galeriji Šivčeva hiša na ogled celotna, več desetletij nastajajoča zbirka originalnih ilustracij