Dejan GUZEJ · 2019-02-13 · Naslov: SVET SAVN, študijsko gradivo v okviru predmeta Velnes in velneška dejavnost Program: Velnes Avtor: Dejan Guzej Izdala: Višja strokovna šola

VIŠJA STROKOVNA ŠOLA ZA GOSTINSTVO IN

TURIZEM MARIBOR

Dejan GUZEJ

SVET SAVN

Študijsko gradivo

Maribor, 2019

Naslov: SVET SAVN, študijsko gradivo v okviru predmeta Velnes in velneška dejavnost

Program: Velnes

Avtor: Dejan Guzej

Izdala: Višja strokovna šola za gostinstvo in turizem Maribor

1. izdaja: marec, 2018

2. prenovljena izdaja: februar 2019

Gradivo je avtorsko delo. Šola ga je izdala v interne namene kot opomnik in pripomoček študentom za

orientacijo pri osvajanju predpisane snovi. Reproduciranje in razmnoževanje delov ali celote gradiva

je dovoljeno le v skladu z Zakonom o avtorskih in sorodnih pravicah (ZASP, Ur. l. RS, št. 94/2004).

SVET SAVN | VELNES IN VELNEŠKA DEJAVNOST

1

VSEBINSKI DEL

1. DEL: SPLOŠNO O SAVNAH ........................................................................................................... 4

1.1. Kaj so savne? ....................................................................................................................... 4

1.2. Zgodovina savnanja ............................................................................................................. 4

1.3. Kako savne delujejo? ........................................................................................................... 5

1.4. Pozitivni učinki savnanja ...................................................................................................... 6

1.5. Vrste savn ............................................................................................................................ 6

1.6. Indikacije in kontraindikacije ............................................................................................... 6

1.6.1. Indikacije ...................................................................................................................... 6

1.6.2. Kontraindikacije ........................................................................................................... 7

1.7. Suhe savne ........................................................................................................................... 7

1.7.1. Finska savna ................................................................................................................. 7

1.7.2. Bio savna ...................................................................................................................... 8

1.7.3. Zeliščna savna .............................................................................................................. 9

1.8. Mokre savne ...................................................................................................................... 10

1.8.1. Hamam – turško-arabska kopel ................................................................................. 10

1.8.2. Parna savna ............................................................................................................... 11

1.8.3. Rasul – orientalska kopel z blatom ............................................................................ 12

1.8.4. Ajurvedska kuti – indijska potilna kopel .................................................................... 13

1.8.5. Sweat lodge – indijanska potilnica ............................................................................ 14

1.9. Posebne savne ................................................................................................................... 15

1.9.1. Infrardeča savna ........................................................................................................ 15

1.9.2. Helarij ali helarium .................................................................................................... 16

1.9.3. Kristalna savna ........................................................................................................... 17

1.9.4. Krio savna .................................................................................................................. 17

1.9.5. Senena kopel ............................................................................................................. 18

1.9.6. Solna savna ................................................................................................................ 19

1.9.7. Maa savna (savna v zemlji) ........................................................................................ 20

1.9.8. Tepidarij ..................................................................................................................... 20

1.9.9. Caldarium (tudi kaldarij) ............................................................................................ 21

1.10. Knajpanje ....................................................................................................................... 22

2. DEL: POTEK IN PRAVILA SAVNANJA TER POSEBNI PROGRAMI .................................................. 24

2.1. Priprava na savnanje ......................................................................................................... 24

2.2. Kako se pravilno savnamo? ............................................................................................... 24


2

2.2.1. Čas savnanja .............................................................................................................. 25

2.2.2. Potek savnanja .......................................................................................................... 25

2.2.3. Savna in počutje ........................................................................................................ 26

2.2.4. Ritual savnanja .......................................................................................................... 26

2.2.5. Kako kombiniramo različne vrste savn? .................................................................... 26

2.3. Polivanje, otepanje in eterična olja ................................................................................... 27

2.4. Ohladitev ........................................................................................................................... 28

2.5. Pogostitev v savni .............................................................................................................. 28

2.6. Programi savnanja in obloge ............................................................................................. 29

2.6.1. Kaj so programi savnanja? ......................................................................................... 29

2.6.2. Vrtinčenje .................................................................................................................. 29

2.6.3. Oblivanje telesa ......................................................................................................... 30

2.6.4. Ovitki ......................................................................................................................... 31

2.6.5. Piling .......................................................................................................................... 31

2.6.6. Obloge ....................................................................................................................... 31

2.7. Naravna in sintetična eterika ............................................................................................ 33

3. DEL: DELO V SAVNI .................................................................................................................... 34

3.1. Savna in sprejem gosta ...................................................................................................... 34

3.2. Obvezna oprema v savni ................................................................................................... 35

3.3. Informiranje gosta ............................................................................................................. 35

3.4. Spremljanje počutja gosta in ukrepi ob pojavu težav ....................................................... 35

3.5. Vzdrževanje reda in miru (neprimerno obnašanje, opozorila za goste) ........................... 37

3.6. Vzdrževanje primernega razpoloženja v savni .................................................................. 37

LITERATURA ....................................................................................................................................... 38


3

PREDGOVOR

Do danes se je v svetu razvilo veliko število različnih savn in na prvi pogled se pogosto zdi, da ima

vsaka kultura svoj način savnanja. V nadaljevanju tega učnega gradiva boste našli kratek pregled

zgodovine savnanja in opise različnih oblik savnanja, ki izvirajo iz številnih delov sveta. Poleg tega se

bomo posvetili nekaterim vrstam savnanja, spoznali njihove indikacije in kontraindikacije ter velneške

termine, ki so s savnanjem bolj ali manj povezani.

Pri tem velja omeniti, da boste lahko pri svojem delu v velneških centrih v Sloveniji ali drugje po svetu

naleteli na drugačne prakse savnanja in na drugačne opredelitve, kot so zapisane v nadaljevanju. Do

tega prihaja zaradi različnih dejavnikov. Eden izmed njih so zagotovo raznovrstni prijemi, ki se

uporabljajo v »tradicionalnih« praksah in so bili prilagojeni za uporabo v večjih hotelskih ali velneških

kompleksih, kjer se je bilo treba prilagoditi potrebam in željam gostov. Ravno ti so tisti, ki bodo tudi v

prihodnosti narekovali trende in razvoj savnanja, zato je zelo pomembno, da svoje teoretično znanje

o savnah nadgradite z znanjem iz tretjega dela tega priročnika – o delu v savni in komunikaciji z gosti.

Priročnik, ki je pred vami, je bil izdelan v želji, da pridobite poglobljeno znanje o savnah na splošno in

o delu v savni. Nastal je iz zanimanja o tej temi in ob upoštevanju dolgoletnih izkušenj dela v savni. Je

avtorsko delo. Vsako kopiranje, razmnoževanje in neprimerno citiranje je prepovedano.


4

1. DEL: SPLOŠNO O SAVNAH

1.1. Kaj so savne?

Čeprav se z izrazom »savna« zelo pogosto srečujemo in ga na splošno precej pogosto uporabljamo, je

termin dokaj težko opredeliti. Danes se uporablja zelo posplošeno – tako zaradi pomanjkanja boljše

terminologije, kot zaradi dobrega razumevanja njegovega celostnega pomena.

Beseda »savna« izvira iz finskega jezika in naj bi bila izpeljana iz besede »savu«, kar pomeni luknja v

zemlji ali v snegu, iz katere se vali dim. V sredini 20. stoletja je bila beseda savna prevedena v

nemščino, kjer se je enačila z besedo parna kopel. Danes beseda savna ne pomeni parne kopeli, prav

tako je ne uporabljamo za poimenovanje lukenj v zemlji, temveč s tem izrazom označujemo prostor,

kjer se izvaja savnanje.

Savnanje opredeljujemo kot vodno oziroma toplotno terapijo, pri kateri svoje telo izpostavljamo

izmeničnemu delovanju vročega suhega zraka in/ali pare ter mrzle vode in/ali zraka. Savnanje ima

številne pozitivne učinke na telo in je povezano s sproščanjem, splošno promocijo dobrega počutja

ter splošnega zdravja.

Še en pomemben termin, ki ga moramo kot strokovnjaki s področja velnesa poznati, je prostor za

savno – to je prostor, kjer je savna, a praviloma vključuje še druge prostore, (nujno) potrebne za

izvajanje savnanja. Kot bomo videli v nadaljevanju tega priročnika, so prostori za savnanje zelo

raznovrstni in imajo lahko povsem edinstvene dodatke.

1.2. Zgodovina savnanja

Kdaj natančno so se savne začele pojavljati, ni znano, a če gre soditi po zapisih grškega zgodovinarja

Herodota (484–425 pr. n. št.), so bile prve oblike savn nekakšne kamnite savne. To so bile pravzaprav

bolj grelne naprave, s katerimi so si ljudje v kameni dobi ogreli svoja bivališča, hkrati pa so jim služile

za ustvarjanje pare, ki so jo uporabljali namesto kopanja, kot ga poznamo danes. Na neki način so jim

torej tovrstne naprave služile za zadovoljitev najnujnejših higienskih potreb in za krepitev njihovih

teles.

Iz tovrstne kamnite savne se je v času

rimskega in grškega imperija razvila

kultura kopanja, v središču katere so bila

velika javna kopališča, kakršna lahko

srečamo tudi v poznejši Islamski kulturi.

Čeprav so bila kopališča, tako pri Grkih,

kot pri Rimljanih, javna in so si bila glede

svoje zasnove dokaj podobna, se je

kultura kopanja obeh kultur precej

razlikovala. V Grčiji so bila kopališča

namenjena krepitvi mladih fantov,

medtem ko so bila kopališča v času

Rimljanov namenjena predvsem

druženju, zabavi in utrjevanju političnega

statusa.

Slika 1: Rimski "Laconicum" ali "suha vroča soba" je bil del številnih javnih in zasebnih termalnih kompleksov.


5

V srednjem veku je prišlo do začasnega zatona kopalne kulture, ki je bil povezan s širjenjem številnih

bolezni in splošnim upadom blaginje. Šele v času 17. in 18. stoletja je sledilo novo odkrivanje

pozitivnih učinkov skrbi za telo, redne higiene in pozitivnih učinkov vode. Za naglo širitev ponovnega

zanimanja za kopanje so bile krive tako ideje razsvetljenstva (predvsem povezanost z naravnimi

elementi, med katere sodi tudi voda), kot nova odkritja na področju medicine in nova zdravstvena

priporočila, ki so med drugim zagovarjala tudi pozitivne učinke slane vode.

Na splošno lahko rečemo, da je po 18. stoletju priljubljenost kopanja in različnih terapij, ki so

vključevale vodo, strmo naraščala. Pri tem je imelo veliko vlogo več različnih zdravilcev, zdravnikov in

drugih strokovnjakov, ki so zagovarjali najrazličnejše terapije (kot primer bomo v nadaljevanju

podrobneje spoznali Sebastiana Kneippa).

Hkrati so se po svetu razvijale zelo različne oblike savn, kopališč in zdravilišč na sploh. To je bil čas, ko

so v javnost prihajala vedno nova odkritja s področja zdravja in velnesa ter tudi s področja savnanja.

Ta so vplivala na to, da so razni kompleksi za dobro počutje »rasli kot gobe po dežju«. Pojavljalo se je

vse več zdravilišč, velneških in fitnes centrov ter drugih oblik podobnih kompleksov.

Skozi čas so se v različnih delih sveta razvile različne teorije o zdravju in o doseganju dobrega počutja,

kar je vplivalo tudi na pojav zelo različnih objektov, tudi prostorov za savnanje. Na Finskem so se, na

primer, pojavljale predvsem samostojne savne, ki so po savnanju omogočale skok v ledeno mrzlo

vodo ali sneg, medtem ko so v Turčiji prevladovali hamami.

Slika 2: Skici in slika tradicionalnih savn iz Finske iz začetka 19. stoletja. V lesenih hišicah se je nahajala peč, ki je segrevala prostor. Hiške niso imele dimnika, temveč je dim uhajal skozi razpoke v lesu.

1.3. Kako savne delujejo?

Čeprav poznamo številne oblike in vrste savn, praviloma vse delujejo po enakem principu - na

izkoriščanju pozitivnega učinka toplote. V parni ali grelni komori, enem izmed osrednjih delov savne,

je telo izpostavljeno visokim temperaturam (ali visoki vlažnosti), kar spodbudi značilen odziv našega

telesa – potenje.

Toplota med telesom in grelno komoro se lahko izmenjuje na različne načine – prek zraka, vode,

infrardeče svetlobe in neposrednega stika s predmeti v savni (na primer lesa na katerem sedimo).

Način izmenjave toplote vpliva na številne lastnosti in učinke savn. Če se toplota izmenjuje z zrakom

(to je značilno za tako imenovane suhe savne, o katerih bo govora v nadaljevanju), je proces dokaj

počasen in neznaten. Pri izmenjavi toplote prek vode je odziv telesa precej drugačen, zato ima

uporaba tako imenovanih parnih savn drugačne pozitivne učinke kot uporaba suhih savn.

V savni se najprej ogreje zunanjost telesa, postopoma pa se ogreva tudi notranjost. Ko se

temperatura v telesu dviga (hipertermija), telo sproža vse mogoče ukrepe, da bi znižalo temperaturo

(oziroma zaustavilo višanje), zato pride do razširitve žil v telesu, kar vpliva na povečanje prekrvitve.

Sledi potenje, s katerim se ohladi površina kože.


6

Pri pregrevanju telesa je zelo pomembno, da je zrak suh in ne vlažen, saj lahko visoka vlažnost vodi

do vročinskega udara. Zaradi tega imajo suhe savne praviloma višjo temperaturo in manjšo vlažnost,

parne savne pa nižjo temperaturo in večjo vlažnost.

1.4. Pozitivni učinki savnanja

Med glavne pozitivne učinke savn sodijo:

zmanjšanje psihičnega in fizičnega stresa ter napetosti,

zmanjšanje bolečine in napetosti v mišicah in sklepih,

širitev krvnih žil in povečanje prekrvitve,

krepitev naravne obrambe pred okužbami,

znižanje krvnega tlaka,

lajšanje posledic prehlada in gripe,

izločanje soli in strupenih snovi iz telesa ter čiščenje kožnih por,

zmanjšanje menstrualnih bolečin.

Pri zgoraj omenjenih pozitivnih učinkih savnanja je treba omeniti, da imajo različne vrste savn

različne učinke, ki se lahko razlikujejo od splošnih učinkov. Več o pozitivnih učinkih savnanja je zato

zapisano pri posameznih vrstah savn.

1.5. Vrste savn

Na splošno lahko ločimo tri osnovne vrste savn:

suhe savne (visoka temperatura in nizka vlaga),

mokre savne, ki se pogosto imenujejo tudi parne kopeli ali samo kopeli (nižja

temperatura in visoka vlaga),

druge vrste savn (povsem različne metode, na primer infrardeča savna, kriosavna, savne s

svetlobno ali zvočno terapijo).

V nadaljevanju so podrobneje predstavljene savne, ki so najbolj značilne različice posameznih vrst ter

nekatere bolj zanimive vrste drugih savn. Preden se podamo v pregled posameznih vrst, pa si oglejmo

še nekatere splošne indikacije in kontraindikacije, ki jih je treba upoštevati pred obiskom savne.

1.6. Indikacije in kontraindikacije

1.6.1. Indikacije

Obisk savne se priporoča vsem zdravim osebam in vsem, ki jih pestijo naslednje težave:

- visok krvni pritisk (zdravljen),

- revmatizem mehkih delov,

- težave z neakutno artrozo in obrabo hrbtenice,

- rahle krčne žile v nevnetnem stanju,

- kronična bronhialna astma,

- kronični bronhitis,

- nizek krvni tlak,

- depresivno razpoloženje,

- okrevanje po lahkih športnih poškodbah,

- nevnetne ali kronične vnetne težave v trebuhu,


7

- menstrualne ali menopavzne težave,

- impotenca,

- dodatno zdravljenje kožnih obolenj ali obolenj dihalnih poti,

- medicinska uporaba savne pri revmatizmu, raku ali med rehabilitacijo (pri čemer je

obvezen zdravniški nadzor).

Posebni primeri, pri katerih je obisk savne dovoljen, a pod določenimi pogoji, se navezujejo na otroke

in nosečnice. Savne lahko obiskujejo otroci, a ti naj v savni ostanejo manj časa in jo obiskujejo le ob

spremstvu staršev. Poleg tega morajo starši poskrbeti, da njihovi otroci ne motijo drugih gostov.

Nosečnice si lahko z obiskovanjem savne pomagajo do manj napornega poroda, vendar se morajo

savnanja lotiti previdno. Nosečnicam, ki imajo težave z visokim krvnim pritiskom, se savnanje

odsvetuje, vsem nosečnicam pa se priporoča previdnost pri naglem vstajanju v savni in pri ohlajanju

(namakanje v hladnih kopelih se odsvetuje v času dveh mesecev pred porodom).

1.6.2. Kontraindikacije

Pri naslednjih zdravstvenih težavah se je treba o uporabi savne posvetovati z zdravnikom:

- hipertenzivna tkiva,

- motnje prekrvitve v možganih,

- zelo izrazite krvne žile,

- rak v pooperativnem stadiju in ob splošnem dobrem počutju,

- obolenja ščitnice,

- možganska kap v stabilnem stanju.

Pri spodnji zdravstvenih stanjih je obisk savne prepovedan:

- akutna vnetja,

- vročinska obolenja,

- sekundarni visoki pritisk pri obolenju ledvic, žlez ali srca,

- epilepsija in drugi napadi krčev,

- nestabilna obolenja srčno-žilnega sistema,

- alergija na vročino,

- večje odprte rane,

- gripa ali hud prehlad,

- bolezenska razširitev žil,

- rak v naprednem stadiju,

- tuberkuloza.

1.7. Suhe savne

1.7.1. Finska savna

Kljub imenu savne, ki nas spominja na narod severne Evrope, je finska savna pravzaprav stara več kot

2.000 let in izvira iz Azije. V Evropo se je razširila po zaslugi plemen iz Mongolije, ki so naseljevala

naša območja. Ta so savno uporabljala za čiščenje telesa in utrjevanje.

Za finsko savno ali finsko kopel je značilna zelo nizka vlažnost zraka (navadno manjša od 10 %).

Notranjost potilne kopeli je iz lesa, sedišča so razporejena v več ravneh.


8

Slika 3: Tipična notranjost finske savne - lesene klopi v dveh nivojih, ki omogočajo sedenje ali ležanje.

Pravilno finsko savnanje: krog savnanja začnite v potilni kabini, kjer ogrejete svoje telo. Nato morate

poskrbeti, da se to ohladi na normalno temperaturo. To storite tako, da se v prostoru za ohlajanje

ohladite z ledeno mrzlo vodo. S tem končate prvi krog savnanja.

Obisk finske savne lahko ponovite do trikrat. Vsak obisk lahko traja do 15 minut. Po savnanju se lahko

odločite za ohladitev v hladni vodi, na hladnem zraku ali celo v snegu (kot naj bi to počeli Finci).

Temperatura: 70–100 stopinj Celzija

Vlažnost: 5 do 20 %

Čas savnanja: 15 minut (do 3 ponovitve)

Učinki: pospešitev krvnega obtoka, sprostitev napetosti v mišicah, čiščenje telesa s potenjem

1.7.2. Bio savna

Bio savna ali senarium je savna z nižjo temperaturo in nižjo vlažnostjo. Je nekakšna kombinacija

finske in parne savne, ki združuje pozitivne učinke obeh vrst savn, hkrati pa jo lahko uporabljajo vsi

tisti, ki jim previsoke temperature in previsoka vlažnost ne odgovarjajo.

Zaradi nižje temperature in vlažnosti je odlična za tiste, ki se s savnanjem šele spoznavajo oziroma

kot prva savna, s katero začnemo ritual savnanja. Po uporabi bio savne se priporoča tuširanje z

mlačno vodo.

Bio savna se v nekaterih savna centrih imenuje sanarium. Na prvi pogled je običajno podobna finski

savni – ima leseno notranjost in klopi v enem ali dveh nivojih.


9

Slika 4: Bio savna v Hotelu Mannin v Avstriji.



Čas savnanja: do 45 minut

Učinki: blagodejno vpliva na telo in odpira kožne pore. Priporočljiva je predvsem za tiste, ki imajo

težave z zadrževanjem vode v telesu oziroma s prekomernimi preobremenitvami krvnega obtoka.

1.7.3. Zeliščna savna

Zeliščna savna praviloma nima natanko določene vlažnosti in temperature, njeno ime pa izhaja iz

uporabe raznovrstnih zeliščnih dodatkov, ki se jih doda pri segrevanju savne. Zaradi kombinacije

temperature, vlage in zelišč ima savna poleg običajnih pozitivnih učinkov tudi pozitivne učinke zelišč –

ta nas lahko dodatno sprostijo, poživijo naše telo, nas umirijo ipd.

Najpogosteje je zeliščna savna pravzaprav finska ali bio savna, v kateri je uporabljeno eterično olje z

določenim vonjem.

Učinki: pozitivni učinki finske ali bio savne v kombinaciji s pozitivnimi učinki uporabljenih zelišč (na

primer sivke za večjo sprostitev, smreke za pomiritev, citrusov za poživitev in podobno).

V nekaterih savnah, predvsem na Finskem, so pogoste zeliščne savne, v katerih je prava sušena trava

in vejice dreves. Tako imajo savne prijeten vonj, hkrati pa lahko obiskovalci savne veje uporabljajo za

nežne udarce, s katerimi še povečajo pretok krvi po telesu.


10

Slika 5: Sproščanje v zeliščni savni s pravimi sušenimi zelišči.

1.8. Mokre savne

Kot že rečeno, mokre savne pogosto imenujemo parne kopeli ali le kopeli. Svet kopeli je zelo

raznovrsten, saj lahko v njem najdemo skoraj toliko različnih kopeli, kot je različnih narodov. V

nadaljevanju so opisane nekatere najbolj pogoste vrste mokrih savn.

1.8.1. Hamam – turško-arabska kopel

Hamam je zagotovo ena najbolj poznanih oblik kopeli. Tradicionalni hamam je odet v čudovite

odtenke mozaikov in marmorja, z visoko vlažnostjo ter značilnimi orientalskimi dišavami. Pravi

hamam sestavlja parni prostor, na sredini katerega je veliko ležišče iz marmorja, na katerega se lahko

uležete po okoli 20 minutah potenja, kopališki mojster (teflak) pa vas nato zmasira z rokavicami in

milom.

Ritual poteka v kombinaciji s suhim pilingom, z grobo platneno rokavico (praviloma iz kozje kože).

Začne se na obrazu, nadaljuje na sprednji strani telesa in konča na zadnji. Na koncu sledi polivanje z

vodo, ki se začne pri prstih na nogah in nadaljuje navzgor po telesu. Mnogokrat sledi še umivanje s

peno in pozneje tudi sproščujoča klasična masaža (običajna predvsem v hotelih). Temu sledi odhod v

počivališče, kjer se lahko sprostite. Pogosto se v pravem hamamu ob počivanju ponudi kava, slan

jogurt ali sadje.


11

Slika 6: Tako običajno izgleda hamam za turiste v turških hotelih in zdraviliščih.

Hamam je verjetno tista savna, pri kateri boste naleteli na največ raznovrstnosti. Če boste iskali pravi

hamam, se boste morali brez dvoma odpraviti v katero od bolj »zloveščih« turških ulic, kjer boste

naleteli na majhne, starinske hamame, še vedno tradicionalno ločene na moški in ženski del, z velikim

številom lokalnih prebivalcev, ki vztrajajo pri svojih navadah. Medtem boste v hotelih in turističnih

predelih Turčije ter drugih »vzhodnih« državah naleteli na bolj »turistične« hamame. To so običajno

precej lepše sobice, kjer se lahko usedete in uživate v visoki vlagi, na koncu pa si privoščite prijetno

masažo in osvežilni hladni tuš ali kopel.


Vlažnost: do 100 %

Čas savnanja: 20 minut, sledi masaža z rokavicami

Učinki: odstranitev odmrlih celic kože, zaradi česar je koža lepša, mehkejša in bolj gladka. Potenje

pomaga pri zdravju ledvic in pri čiščenju telesa. Odličen vpliv pri odpravljanju celulita. Poleg tega ima

pozitivne učinke pri zdravljenju artritisa. Pospešuje srčni utrip in cirkulacijo ter tako očiščuje

organizem.

Kontraindikacije: ljudje s težavami s pritiskom in pri vseh oblikah srčnih težav.

1.8.2. Parna savna

Čeprav je parna savna tudi turška savna in izvira iz hamama, jo je smiselno omeniti kot samostojno

obliko savne, predvsem zato, ker temelji samo na savnanju, brez poznejšega rituala krtačenja. Parne

savne so precej pogoste v slovenskih zdraviliščih.


12

V parni savni se ustvarijo oblaki pare, ki imajo številne pozitivne učinke za kožo. Zaradi njihovega

globinskega prodiranja je koža mehka in gladka. Po savnanju se priporoča hladna prha ali polivanje s

curki hladne vode.

Običajno je notranjost parne savne oblečena v manjše ploščice in vsebuje klop v enem samem nivoju.

Pogosto je v parni savni umivalnik ali tuš, v nekaterih savnah so na voljo tudi pilingi in obloge. Pred

vhodom v parno savno brisačo pustimo zunaj.

Slika 7: Parna savna v Hotelu Mitra na slovenski obali.


Vlažnost: 100 %

Čas savnanja: največ 30 minut

Učinki: krepi imunski sistem, lajša težave z dihali in alergijami, odpravlja napetost in stres, pospešuje

prekrvitev ter pomaga pri odpravljanju težav z lasiščem. Parna savna je priporočljiva tudi pri lažjih

srčnih obolenjih in boleznih ožilja.

1.8.3. Rasul – orientalska kopel z blatom

Gre za nekoliko manj poznano obliko kopeli, ki naj bi bila še posebno priporočljiva za kožo. Prostor za

savnanje je praviloma ogret na 40 stopinj, v njem pa so posode z glino (imenovano rasul), ki je

namenjena obilnemu nanesu na telo.


13

Blatna obloga s svojo edinstveno mineralno sestavo zagotavlja številne pozitivne učinke. Na telesu jo

pustimo med 20 in 30 minut. V pravih rasulih bo po tem času iz stropa začel pronicati nežen dež, ki

bo oblogo izpral in hkrati osvežil telo. V večini rasulov boste morali za to uporabiti notranje ali

zunanje tuše.

Slika 8: Tako naj bi izgledala notranjost rasula.

Temperatura: 40 stopinj Celzija

Vlažnost: zadostna, da se blato ne posuši

Čas savnanja: 20–30 minut

Učinki: rasul ima številne pozitivne učinke na kožo – globinsko jo očisti in oskrbi z nujno potrebnimi

minerali in elementi v sledeh.

1.8.4. Ajurvedska kuti – indijska potilna kopel

Kuti je pomemben del ajurvede, starodavnega indijskega nauka o zdravju. Tako imenovana indijska

potilna kopel temelji na uporabi blata in čebeljega voska ter zelišč, ki so postavljena na tleh.

Praviloma se v kuti leži, saj zelišča tako lažje vdihavamo, vendar pa obstajajo tudi druge različice te

kopeli, med katerimi je najbolj znana zasnova soda, iz katerega moli le glava.

Kuti je le del celostnega ajurvedskega zdravljenja oziroma odpravljanja težav. Običajno se prične s

sproščujočo sinhrono masažo, ki jo izvajata dva maserja hkrati. Pri masaži in pri sami kuti se

uporabljajo različne dišave, izbrane glede na vrsto težav, ki jih je potrebno odpraviti.

Tudi ko pride do ajuverdske kopeli lahko naletite na številne različice. Pri nekaterih se uporablja olja,

ki se polivajo po telesu, pri drugih masaže z zelišči.


14

Slika 9: Primer ajuverdske masaže stopal.


Učinki: kuti ima celo vrsto pozitivnih učinkov in se uporablja za odpravljanje težav vseh treh tipov

ljudi, ki jih loči ta starodavna indijska veda. Med glavnimi učinki je treba omeniti predvsem pozitivni

vpliv na dihala.

1.8.5. Sweat lodge – indijanska potilnica

Sweat lodge predstavlja obred potenja, ki izvira iz indijanskega plemena Navajo. Izvaja se v šotoru iz

lesenih drogov, odej in živalskih kož, ki je obložen z zemljo, mahom in travo. Takšen šotor velja za

sveti kraj. Pri obredu ne smejo manjkati aromatični prelivi iz zdravilnih zelišč, ki pomagajo pri različnih

boleznih.

Gre za enega izmed najbolj nenavadnih tretmajev, saj je bil to praviloma religiozni obred, ki so ga

lahko izvajale samo tako imenovane starešine; starejši in izkušeni predstavniki indijanskega plemena,

ki so imeli za to »dovoljenje bogov«. Danes so se moderne indijanske potilnice razširile po različnih

delih sveta, njihova napačna uporaba pa je povezana s številnimi nevarnostmi, ki so že vodile celo do

smrtnih žrtev.

Zaradi tega je dobro, da se za obisk potilnic odločate v zaupanja vrednih zdraviliščih, v katerih so

obiskovalcem na voljo urejene, moderne potilnice, ki prinašajo pozitivne učinke tipičnih potilnic, brez

religioznih obredov in nevarnosti.


15

Slika 10: Na sliki je tako imenovani TEMAZCAL, mehiška oblika tradicionalne potilnice. Podobne potilnice lahko najdete v številnih zdraviliščih v Mehiki.

1.9. Posebne savne

1.9.1. Infrardeča savna

Infrardeča savna deluje nekoliko drugače kot prej opisane savne, saj gretje ne izhaja iz kroženja

segretega zraka oziroma pare, temveč iz infrardečih žarkov. Zaradi tovrstnega načina delovanja žarki

telo ogrejejo neposredno, vendar pa je gretje telesa omejeno na manjši del, zato infrardeča savna

nima enakega učinka kot druge savne.

Skrivnost infrardeče savne je v infrardečih žarkih, ki prodrejo do 4 centimetre globoko. Tovrstne

savne so odlična odločitev za tiste, ki želijo izkusiti pozitivne učinke toplote, vendar pa ne želijo biti

izpostavljeni visokim temperaturam ali obremenitvam, ki jih za telo predstavljajo druge, bolj klasične

oblike savn.



Učinki: znižanje krvnega pritiska in uravnavanje telesne temperature, čiščenje telesa, kurjenje

maščobnih oblog, sproščanje mišic, odpravljanje celulita in splošno izboljšanje počutja.


16

Slika 11: Za infrardečo savno so značilni grelni paneli.

1.9.2. Helarij ali helarium

Helarij ali helarium je izraz, ki se uporablja za poimenovanje savne s svetlobno in barvno terapijo. V

nekaterih savnah se namreč poleg pozitivnega učinka toplote (oziroma menjavanja toplega in

hladnega zraka) uporablja tudi moč svetlobe. Tako se z različnimi barvami osvetlitve pozitivno vpliva

na splošno počutje uporabnikov.

V tabeli so zapisane barve, ki se v helarijih najpogosteje uporabljajo, in njihovi vplivi na počutje ljudi.

Rdeča barva Rumena barva Modra in zelena Bela

Spodbuja dejavnost kože in žlez

Povečuje duševno zmogljivost in vpliva na prebavo

Pomirjata Izboljšuje razpoloženje

Uporaba svetlobe se lahko v savnah izvaja na več različnih načinov. Lahko so grelne komore

osvetljene z eno samo barvo, ki je vedno enaka, lahko so osvetljene z eno barvo, ki se menjava skozi

ritual savnanja ali pa s kombinacijo več barv, ki se lahko menjavajo v obliki barvnih vzorcev ali enotne

osvetlitve celotnega prostora.


17

Slika 12: Primer prostora za savne v kombinaciji z barvno terapijo.

1.9.3. Kristalna savna

Tudi kristalna savna predstavlja eno izmed posebnih oblik savn. Deluje podobno kot običajne savne,

torej z menjavanjem temperature, le da je njena notranjost prekrita s posebnimi kamni (navadno

kristali čadavca), ki oddajajo prijetno svetlobo.

Kristalna savna naj bi še dodatno izboljšala počutje – tako zaradi pozitivnih vplivov negativnih ionov

kot zaradi prijetne svetlobe, ki jo kristali oddajajo in telo še dodatno pomirja. Načeloma med

pozitivne učinke te savne sodijo tudi običajni pozitivni učinki savnanja, a se zaradi delovanja kristalov

uporaba kristalne savne svetuje le povsem zdravim in bolj vzdržljivim ljudem.



Učinki: iz telesa odstranjuje strupe in odvečne snovi, čisti kožo in vpliva na večjo gladkost kože, odpira

in čisti dihalne poti.

1.9.4. Krio savna

Ena izmed najbolj nenavadnih savn je tako imenovana krio savna ali ledena antisavna. V tem primeru

gre za neobičajno komoro, v katero se namestimo v stoječem položaju tako, da iz nje gleda samo

glava. Komora se nato s pomočjo tekočega dušika naglo ohladi na temperaturo med –140 do –190

stopinj Celzija.


18

Krio savna ima izjemno dobre učinke na telo, saj krepi njegovo naravno odpornost, pomaga pri

hitrejši regeneraciji telesa in telo pripravlja na nove obremenitve. Zaradi tega je najbolj priporočljiva

za športnike, posebno po treningih in med pripravami na pomembnejša tekmovanja.

Temperatura: od –140 do –190 stopinj Celzija

Čas uporabe: 2–3 minute

Učinki: pospešuje regeneracijo, poveča učinkovitost treningov, omogoča hitrejše okrevanje po

poškodbah (predvsem športnih), telo pripravi na večje obremenitve, spodbuja in krepi naravno

odpornost.

Slika 13: Kriosavna izgleda kot nekakšna komora. Takšna zasnova omogoča, da se ohladi na izredno nizke temperature.

1.9.5. Senena kopel

Tudi senena kopel je nekoliko nevsakdanja oblika kopeli oziroma savne. Pri njej segrevanja telesa ne

dosežemo z uporabo toplega zraka ali vode, temveč z uporabo posušenega planinskega cvetja in

drugega rastlinja.

Kopel temelji na tem, da se obiskovalec uleže v mešanico sena, ki se zaradi sproščanja encimov med

fermentacijo tako segreje, da se začne potiti. Telo s potom odstrani kisline in odpadke, hkrati pa

pridobi mineralne snovi, beljakovine, elemente v sledeh, flavonoide, čreslovine in eterična olja, ki jih

oddaja uporabljeno rastlinje. Vsaka mešanica rastlin ima tako povsem edinstven vpliv na telo.


Učinki: senena kopel poživlja, pomaga pri lajšanju revmatičnih obolenj in kožnih bolezni, lajša vnetja

senčil in mehurja ter zavira simptome protina.


19

Slika 14: Tako izgleda tradicionalna senena savna ali senena kopel.

1.9.6. Solna savna

Solna savna je ena izmed bolj »blagih« savn, ki slovi po svojih pozitivnih učinkih na dihala. Praviloma

v solni savni najdemo poseben kotiček, v katerem je sol, ki jo lahko nanesemo na svoje telo, s čimer

negujemo kožo ter ji privoščimo prijeten in izjemno koristen piling. Pri tem gre poudariti, da je za

ljudi, ki imajo bolj občutljivo kožo, bolj priporočljivo, da pilinga ne izvajajo, vendar pa se lahko brez

težav odpravijo v solno savno in se v njej sproščajo.

Solna savna se priporoča samo enkrat tedensko (pri ljudeh z

občutljivo kožo še manj) in v samo enem ciklu. Po solni savni

lahko obiskovalec nadaljuje z obiskom drugih vrst savn.


Vlažnost: 30 %


Učinki: sol odlično vpliva na dihalne poti, še posebno v

primeru različnih obolenj dihal in pri pojavljanju alergij ter

očiščuje dihalne poti pri prehladu. Solni piling vpliva na videz

kože, ki je po pilingu bolj prekrvljena, mehkejša in bolj gladka

ter na splošno lepšega videza.

Solno savno lahko v Sloveniji obiščete v velneškem centru

term LifeClass Portorož.

Slika 15: Solna soba v LifeClass Portorož.


20

1.9.7. Maa savna (savna v zemlji)

Značilnost maa savne je, da je polovica vgrajena v zemljo. Običajno je izdelana iz borovega lesa in

vsebuje kamnito peč na drva, s pomočjo katere se temperatura v njej dvigne nad 100 stopinj Celzija.

Pri gradnji takšne savne je izredno pomembno, da zagotovimo primerno zračnost, saj bi lahko zaradi

neprimernega odvajanja dima iz savne nastale številne težave.

Nekoč so bile maa savne izdelane v obliki nekakšnega šotora, ki pa so ga danes v veliki večini

nadomestile simpatične lesene hiške. Tovrstne oblike savne boste našli predvsem v Nemčiji in na

Finskem.


Učinki: maa savna združuje pozitivne učinke visoke temperature ter prijetnega vonja lesa, ki se širi

med kurjenjem. Zaradi tega vpliva na krepitev imunskega sistema, zagotavlja sprostitev uma in telesa

ter izboljšuje prekrvitev.

1.9.8. Tepidarij

Tepidarij bi lahko poimenovali tudi savna za občutljive, saj prinaša pozitivne učinke savne, pri tem pa

ne obremenjuje telesa in nima obremenilnega učinka na naše srce in ožilje. Za razliko od bolj

običajnih vrst savn, tepidarij deluje z radiacijsko toploto, ki telo počasi segreva.

Praviloma je v tej savni ogreto ležišče, na katerem počivamo.

Ker ima tepidarij številne pozitivne lastnosti in ni tako obremenilen za telo, ga lahko izvajamo večkrat

tedensko (priporočljivo 2–3-krat tedensko).


Vlažnost: do 30 %


Učinki: izboljšuje naravno odpornost telesa, deluje sprostitveno in zagotavlja boljšo regeneracijo

telesa.

Slika 16: Maa savna v savna parku v Luksemburgu. Slika 17: Notranjost maa savne.


21

Slika 18: Tepidarium v velnes centru Schwaben Quellen.

1.9.9. Caldarium (tudi kaldarij)

Caldarium je posebna oblika savne, ki jo pogosto imenujemo kar rimska savna ali kaldarij.

Poleg caldariuma je smiselno omeniti še precej podobno vrsto savne - laconium. Glavna razlika med

njima je, da je caldarium nekoliko hladnejši. Imata pa obe značilno ogreto sedišče oziroma keramične

ležalnike, ki so praviloma nameščeni v notranjosti potilne kabine.


Vlažnost: nizka


Učinki: čiščenje in razstrupljanje telesa ter krepitev imunskega sistema


22

Slika 19: Caldarium v termah Aqualand Moravia.

1.10. Knajpanje

Podobno kot savne, ki delujejo na osnovi segrevanja in ohlajanja telesa s pomočjo zraka, ki obkroža

naše telo, deluje tudi knajpanje, le da to deluje na osnovi menjavanja tople in hladne vode oziroma

kombinacije vode in zraka.

Začetnik knajpanja je Sebastian Kneipp, nemški duhovnik, ki je v svoji mladosti trpel za tuberkulozo. V

svoji mladosti je naletel na knjižico dr. Hahna, preko katere je spoznal zdravilne učinke vode, kar ga je

spodbudilo, da se je začel redno namakati v ledeno mrzli vodi jezera, do katerega je v zimskem času

tekel.

Sam je v uporabi ledenih kopeli prepoznal številne pozitivne zdravstvene učinke, a jih je pozneje

zamenjal z ritualom oblivanja z zalivko. Iz tega so se pozneje razvili danes dobro znani in zelo cenjeni

knajpovi oblivi.

Do danes se je razvilo ogromno različnih načinov knajpanja, med katerimi lahko nekatere izvajamo

doma, nekatere pa v posebnih delih zdravilišč in velneških centrov. Doma lahko, na primer, izvajamo

izmenično toplo-hladno prho, ki je odlična za pospešitev cirkulacije.

Knajpanje je zelo priporočljivo v kombinaciji s savnanjem, pri čemer se največkrat priporočajo

izmenične kopeli za noge. Za tovrstno obliko knajpanja potrebujemo dva manjša nožna bazenčka, v

katerih je dovolj prostora za hojo in v katerih voda sega do kolen. Najbolje je, da ima voda v toplem

bazenu med 36 in 38 stopinj Celzija, voda v hladnem bazenu pa med 15 in 18 stopinj Celzija. V toplem

bazenčku preživimo med 5 in 10 minut, v hladnem med 5 in 30 sekund. Knajpanje začnemo v toplem

bazenčku, končamo v hladnem, ritual pa ponovimo dvakrat, največ trikrat.

Kneipp je veliko svojega časa namenil tudi preučevanju polivkov. Tudi ti so še danes zelo cenjena

oblika tretmajev, ki se pogosto pojavljajo v kombinaciji s savnanjem. V savnah po svetu se pojavljajo

zelo raznovrstni in domiselni načini uvedbe polivkov, med katere med drugim sodijo čebri z vodo, ki

se po savnanju prevrnejo na ogreto telo.


23

Knajpanje je pogosto del savna centrov po celem svetu in to na zelo različne načine. V nekaterih

velneških centrih lahko najdemo zunanje Knaip parke, ki so sestavljeni iz zaporedja manjših

bazenčkov, tušev in potk, v Sloveniji so pogosti manjši bazenčki za namakanje nog do višine kolen,

ponekod se uporabljajo globlji bazeni, v katere se lahko potopimo v celoti.

Slika 20: V Avstriji in Švici lahko najdete zunanje Kneipp parke. Nekateri so zasnovani posebej za otroke.

Slika 21: Za Slovenijo bolj tipična oblika Knajpanja - bazeni za hojo.


24

2. DEL: POTEK IN PRAVILA SAVNANJA TER POSEBNI PROGRAMI

Savnanje je praviloma sproščujoč in zdravilen ritual, ki ponuja tako telesno kot mentalno sprostitev in

očiščenje. Z namenom zagotavljanja pozitivne izkušnje, v kateri bodo uživali vsi obiskovalci savne, je

treba spoštovati določena pravila. Prav zaposleni v savna centrih, med katerimi so ( ali bodo) tudi

številni od vas, morajo poskrbeti za spoštovanje teh pravil.

V nadaljevanju tega poglavja spoznajte pravila savnanja in posebne programe, v naslednjem poglavju

pa preberite, kako poteka delo v savna centru. Znova bi poudaril, da se lahko pravila in običaji, na

katere boste naleteli v praksi, razlikujejo od napisanega, saj imajo številni velneški centri svoje lastne

običaje.

2.1. Priprava na savnanje

Priprava na savnanje je prav tako pomembna kot samo savnanje. Praviloma bi moral vsak obiskovalec

savne v prostor, ki je namenjen savnanju, vstopiti sproščen in dobro obveščen. V nadaljevanju je

opisan postopek priprave na savnanje.

1. Savnanje bi moral biti čas, ko se posvetite sami sebi, čas, ko lahko odložite svoje skrbi in se zares

sprostite. Zato je pomembno, da s tem razpoloženjem v savno že prispete. Velja, da se, kadar se

počutimo slabo, smo brez volje ali bolni, savni izogibamo – savnanje bi namreč lahko še dodatno

obremenilo naše telo.

2. Upoštevajte, da vam bo pravilno savnanje vzelo okoli dve uri.

3. Savnanje začnite s čistilno prho. Ta je pomembna, saj z njo očistite svoje telo vsakdanjih nečistoč,

vpliva pa tudi na večje potenje v savni. Tuširanje je pomembno tudi ker iz telesa spere ostanke

parfumov in kozmetike, ki bi ob veliki temperaturi slabo vplivali na kožo.

4. Če ste v savno prišli premraženi in čutite mraz v nogah ali v okončinah na splošno, si pred

odhodom v savno privoščite toplo kopel za noge.

2.2. Kako se pravilno savnamo?

Po pripravi na savnanje ja čas za vstop v potilno kabino.

Praviloma se v potilno kabino odpravimo bosi in nagi. Zakaj? Povsem preprosto – oblačila vplivajo na

potenje (torej naravno čiščenje) telesa. Če se v savno odpravimo oblečeni, pravzaprav izničujemo

učinke savnanja. Še posebno se moramo izogibati sintetičnim tkaninam, s svojega telesa pa moramo

odstraniti tudi nakit (ta bi se lahko med savnanjem segrel in opekel našo kožo).

Edini »pripomoček«, ki ga v potilno kabino lahko odnesemo, je brisača za savnanje. A pozor – ni vsaka

brisača primerna za savnanje. Praviloma bi morala biti brisača dovolj velika, da pokrije intimne dele

našega telesa, izdelana bi morala biti iz primernih tkanin in imeti bi morala dve različno obarvani

strani, da vedno vemo, katera stran se dotika telesa in katera pohištva v savni.


25

Slika 22: Čeprav je takšen prizor v savnah zelo običajen, gre v primeru obeh obiskovalcev za nepravilno savnanje.

2.2.1. Čas savnanja

Če v savnanju še niste izkušeni, je najbolje, da poslušate svoje telo in v potilni kabini preživite le nekaj

minut. Na steni potilne kabine boste običajno našli peščeno uro, ki si jo lahko nastavite ter tako

spremljate, kako dolgo ste že v savni.

Vedno upoštevamo čas, ki se ga za obisk določene savne priporoča (običajno do 15 minut), pri čemer

smo pozorni na svoje počutje in v primeru nelagodja savno zapustimo že prej. Običajno je, da ob

prvih obiskih savne sprva občutite rahlo nelagodje oziroma močno vročino v glavi in zgornjem delu

telesa. Telesu dajte nekaj časa, da se na vročino navadi.

Ob vstopu v savno se je najbolje vsesti na spodnji nivo klopi, kjer je temperatura nižja. Šele ko

začetno nelagodje mine, se lahko prestavite na zgornjo raven, na kateri se priporoča ležeč položaj. Če

nimate težav z občutljivostjo oziroma ste vročine vajeni, se lahko že takoj uležete na najvišjo raven;

na njej ostanite 10–20 minut.

V potilni kabini čim bolj mirujemo in ne obremenjujemo svojega telesa. Pri menjavanju položajev in

klopi ter pri odhodu iz savne vstajamo počasi. V kolikor se pojavi vrtoglavica ali omotičnost,

poskusimo savno zapustiti sami ali za pomoč prosimo druge obiskovalce.

2.2.2. Potek savnanja

Če ima izbrana savna več ravni počivališč, je najbolje, da si na začetku izberete srednjo ali najvišjo

raven in da med savnanjem sedite oziroma ležite (to je bolj priporočljivo, saj je smisel savnanja ravno


26

to, da je visoka temperatura enakomerno razdeljena po telesu, kar boste najlažje dosegli, če boste

ležali, na hrbtu ali trebuhu). Poleg tega boste z ležanjem najmanj obremenili svoj krvni obtok.

V slovenskih savna centrih boste najpogosteje naleteli na savne z enim ali dvema ravnema, čeprav

imajo savne praviloma kar tri ravni:

spodnja klop – primerna predvsem za zelo občutljive ljudi,

srednja klop – optimalno je 10–13 minut ležanja, nato se lahko še za 2 ali 3 minute prestavite

na spodnjo klop,

zgornja klop – 8–12 minut ležanja, nato še 2 ali 3 minute sedenja na srednji klopi.

Ko boste v savno začeli hoditi redno, boste lahko čas savnanja povečali. A pozor, pri tem ne

pretiravajte. Če med savnanjem čutite rahlo omotico, je čas, da savno zapustite. Preden jo zapustite,

je dobro, da se za nekaj trenutkov usedete in svoje telo navadite na normalen položaj.

2.2.3. Savna in počutje

Pogosto lahko v savni pride do neprijetne tesnobe, ki je še posebej značilna za začetnike. Na splošno

tovrstna tesnoba ni nevarna, ni znak resnih težav in bo izginila takoj, ko se bo vaše telo ohladilo.

V primeru pojava tesnobe je najboljše, da se prestavite v sedeči položaj in noge tesno privijete k

telesu – tako bo vaše telo v enakem temperaturnem področju. Normalni sedeči položaj pri savnanju

je zelo obremenilen – preveč krvi se zateka v noge, premalo v glavo.

Znaki, ki razkrivajo resnejše težave, so zapisani v naslednjem poglavju.

2.2.4. Ritual savnanja

Po prihodu iz potilne kabine se počasi ohladite. Če imate možnost, se najprej nekoliko sprehodite po

svežem zraku, da prečistite svoja pljuča. Nato se odpravite v prostor za hlajenje, kjer boste praviloma

našli različne prhe s hladno vodo, kopeli in manjše kadi za namakanje.

Do naslednjega vstopa v potilno kabino naj mine vsaj 20 minut. Čas izkoristite za sproščanje na

ležalniku ali za masažo.

Kroge savnanja ponovite do trikrat. Svetuje se, da krog savnanja trikrat ponovite le v primeru, da se v

savno odpravite enkrat tedensko. Če se v savno odpravite bolj pogosto, je dovolj, da ponovite en ali

dva kroga savnanja.

2.2.5. Kako kombiniramo različne vrste savn?

Mnogokrat se pri obisku savna centra obiskovalci odločijo, da bi radi preizkusili več različnih vrst savn.

To je povsem običajno in ima lahko celo večje pozitivne učinke na telo.

Ko pride do kombiniranja različnih vrst savn, ni posebnih pravil, saj smo si ljudje med seboj precej

različni, zaradi česar nam bodo ugajale drugačne kombinacije savnanja. Kljub temu na splošno velja,

da je bolje najprej oditi v nekoliko hladnejšo savno, ki bo naše telo pripravila na višjo temperaturo v

naslednji savni.

Prav tako je dobro, da najprej obiščemo katero od mokrih savn (na primer parno savno), ki bo imela

pozitiven učinek na našo kožo, saj jo bo zmehčala in tako pripravila na nadaljnjo razvajanje v drugih

vrstah savn.


27

2.3. Polivanje, otepanje in eterična olja

V potilni kabini lahko naletimo na kar nekaj različnih dodatkov in ritualov, ki se razlikujejo glede na

vrsto savne in glede na to, v kateri državi se savnamo. Najbolj običajen dodatek, ki ga boste srečali v

slovenskih savnah, so vroči kamni, ki jih lahko polijete z vodo in tako uravnavate paro v potilni kabini.

V številnih savnah lahko gostje sami poskrbijo za polivanje vročih kamnov na peči. Poleg kamnov je

običajno lesen čeber z mrzlo vodo (lahko tudi z dodatkom zelišč). Cilj polivanja kamnov je ustvarjanje

pare, ki ima blagodejen učinek na kožo. Praviloma kamne polivamo dvakrat ali največ trikrat zapored.

Polivanje kamnov hitro dvigne temperaturo v savni, zaradi česar je to priporočljivo opraviti ob koncu

savnanja.

Slika 23: V savnah boste pogosto našli vroče kamne in čeber z vodo za polivanje.

Drugi pogost dodatek savn so eterična olja. Dodatek eteričnih olj polivki ima lahko zelo prijetne

učinke. Eterična olja se vedno dodajajo v vodo in vedno le v manjših količinah, tako da ne dražijo oči

obiskovalcev savne. Izbira eteričnega olja je navadno odprta in neomejena, a je kljub temu bolje, da

izbirate olja, ki imajo nežen vonj in povečujejo sprostitev telesa oziroma ga nežno poživijo.

Priljubljene so vonjave sivke, lesa in citrusov.

Manj pogost dodatek slovenskih savn, ki pa ga lahko srečate v marsikateri savni na drugih delih sveta

(posebno na Finskem), so posebne vejice, namenjene otepanju. Otepanje poteka tako, da se

obiskovalci savne med potenjem narahlo udarjajo po hrbtu, pri čemer uporabljajo tanke listnate

vejice breze, ki so povezane v snop (pogosto imenovan vihta). Zaradi nežnih udarcev lahko do kože

prodre več toplote, kar vpliva na izboljšanje prekrvavitve in spodbuditev presnove v koži.


28

Slika 24: Otepanje je značilno predvsem za savne v severnem delu Evrope.

2.4. Ohladitev

Prihodu iz potilne kabine sledi drugi zelo pomemben del savnanja – ohlajanje. Pravzaprav se učinki

savnanja zares odražajo šele po zaslugi izmenjavanja toplega in hladnega zraka, ki pa ga lahko

zagotovimo le s primernim ohlajanjem.

Najboljši načini hlajenja sta hoja po hladnem zraku in uporaba hladne vode (bodisi v obliki prhe,

kopeli ali bazena s hladno vodo). Pri prhanju s hladno vodo zadostuje že nekajsekundna prha, pri tem

pa velja, da se morate prhati od stopal navzgor. V bazen z mrzlo vodo se odpravite po stopnicah, nato

pa se z glavo potopite pod vodo. To ponovite enkrat ali dvakrat.

Odličen način ohladitve je tudi hladna kopel za noge. Gre za počasnejši način ohlajanja, pri katerem

se hlad počasi širi po telesu. To je najbolj primeren način ohlajanja za ljudi, ki imajo zdravstvene

težave ali so bolj občutljivi. Nožno kopel izvajajte deset minut, pri tem pa postopoma zvišujte

temperaturo vode (do 40 stopinj). Nožno kopel lahko uporabite tudi pri izmeničnem namakanju in

tuširanju z mrzlo vodo.

2.5. Pogostitev v savni

Praviloma bi se morali v savno odpraviti na prazen ali skoraj prazen želodec, to pomeni, da naj bi

zadnji obrok pred savnanjem zaužili okoli dve uri pred vhodom v savno. Velja tudi, da naj bi pred

savno uživali lahko hrano. Če bi se namreč pred savnanjem preveč najedli, bi bilo naše telo s


29

prebavljanjem in hkratnim pritiskom vročine preveč obremenjeno, kar bi lahko imelo škodljive

posledice.

Enako velja za obroke po savnanju. Priporočljivo je, da po savnanju uživate lahko hrano, ki telesa ne

bo obremenila in mu bo pomagala, da se znebi odpadnih snovi in strupov.

Velja tudi, da neposredno pred vstopom v savno in med savnanjem ne pijemo. K pitju vode se

zatečemo šele, ko s savnanjem končamo. Smisel savnanja je namreč tudi to, da telo tekočino črpa iz

telesa in ne iz pravkar popite vode. Očiščujoč učinek savne izvira ravno iz tega, da se pri potenju

sprošča tekočina iz medceličnih prostorov v vezivnem tkivu – potenje torej odstranjuje ostanke

celične presnove iz telesa.

2.6. Programi savnanja in obloge

2.6.1. Kaj so programi savnanja?

Programi savnanja sodijo med izredno priljubljene ponudbe številnih velneških centrov. Cilj

programov savnanja je obiskovalcem ponuditi bolj celostno storitev savnanja, ki jim omogoča, da

spoznajo tako pravila savnanja kot druge izdelke, ki jih v velneškem centru ponujajo.

Del programov savnanja so običajno:

vrtinčenje,

pilingi,

obloge,

rituali oblivanja telesa.

Seveda pa lahko v različnih savna centrih srečamo tudi drugačne programe, na primer dan za ženske,

valentinovo savnanje za pare, medene dneve in podobno.

2.6.2. Vrtinčenje

Vrtinčenje je eden izmed najpogostejših izrazov, na katerega boste naleteli pri delu v savni. Čeprav se

sliši kot zapleten postopek, gre v osnovi za to, da je treba »izenačiti« zrak v potilni kabini. V savnah,

kjer je temperatura zelo visoka, je namreč običajno, da je zrak v zgornjem delu savne precej toplejši

kot v nižjih delih.

Po določenem času delovanja savne se lahko zgodi, da so temperature zelo neizenačene, kar pa za

obiskovalce ni najbolje. Naloga zaposlenega v savni je, da tovrstne razlike zmanjša – to stori s

pomočjo vrtinčenja.

Vrtinčenje se začne tako, da savna mojster polije ogreto kamenje, ki se nahaja v potilni kabini (o

polivanju si lahko preberete na strani 17), nato pa s pomočjo različnih pripomočkov spodbudi

mešanje zraka. V številnih savnah so organizirani tudi posebni programi, v sklopu katerih savna

mojster profesionalno vrti brisačo in tako prerazporedi zrak v potilni kabini.


30

Slika 25: Vrtinčenje v Termah Olimia.

2.6.3. Oblivanje telesa

Oblivanje telesa smo spoznali že pri omembi knajpanja. Ko pride do oblivanja, lahko govorimo o dveh

osnovnih vrstah oblivkov:

navadni oblivki – temeljijo izključno na termičnem dražljaju (torej uporabi hladne ali tople

vode),

ostri ali hitri oblivki – vključujejo tudi mehanični dražljaj (na primer hitrosti vode ali vodna

masaža).

Seveda pa lahko govorimo tudi o toplih in hladnih oblivih, ki imajo zelo različne učinke. Hladni oblivi

so posebno priporočljivi pri utrujenih mišicah in pretegnjenih vezeh, pri zvinih gležnjev in pri

poškodbah, po katerih se pojavi oteklina ali bolečina. Poleg tega dobro delujejo na izboljšanje

prekrvitve, krepijo žile in pomagajo pri odpravljanju celulita.

Oblivanje se lahko izvaja na dva načina – curek vode lahko usmerimo v točno določen del telesa in ga

vanj usmerjamo dalj časa (a le do 30 sekund oziroma do pojava bolečine na tem delu), kar

imenujemo trajajoči obliv. Oziroma curek vode počasi vodimo navzgor po roki ali nogi (vedno v smeri

srca), kar imenujemo potujoči obliv.

Ko pride do oblivanja se priporoča:

oblivanje kolena – znižuje visok krvni tlak in pomirja, krepi vene in preprečuje nastajanje

krvnih žil, spodbuja delovanje nekaterih organov, pomaga pri prehladu in zamašenem nosu,

oblivanje stegen – spodbuja prekrvitev v nogah in pomaga pri preprečevanju krčnih žil ter

preprečuje nastajanje celulita, imelo pa naj bi tudi pozitivne učinke na počutje in spanje,

oblivanje rok – poživlja in spodbuja prekrvitev,

oblivanje ramen – sprošča zategnjenost v zgornjem delu telesa; ni primerno v primeru težav s

srcem ali pljuči.


31

Pravilno oblivanje poteka tako, da začnemo na spodnji zunanji strani desne okončine ter nadaljujejo v

smeri proti srcu. Nato curek vode usmerimo na notranjo stran okončine in jo vodimo do spodnjega

dela. Enako izvedemo še na levi okončini.

Oblivanje telesa se praviloma izvaja ko pridemo iz potilne kabine oziroma na koncu savnanja.

2.6.4. Ovitki

Ko pride do ovitkov, je treba ponovno omeniti Sebastiana Kneippa. Ta je zagovarjal uporabo različnih

ovitkov, pri čemer je ločil hladne, mlačne, tople in vroče ovitke ter tudi tako imenovane čiste ovitke (z

vodo) in ovitke z dodatki (predvsem iz mešanice zelišč, pa tudi kisa, gline, soli in gorčice). Bil je

zagovornik ovijanja posameznih delov telesa in celega telesa.

Sicer pa ovijanje poznajo tudi v drugih kulturah, kjer je to pogosto ključni korak pravilnega savnanja,

pri čemer je treba upoštevati, da se ovitki svetujejo le po obisku nekaterih savn.

Ko pride do ovitkov, je treba poudariti, da poznamo zelo raznovrstne uporabe in vrste. Če se za

trenutek ustavimo pri hladilnih ovitkih, lahko najdemo kar tri različne vrste:

hladilne ovitke za odvajanje toplote (trajajo med 20 in 30 minut),

hladilne ovitke za zadrževanje toplote in ogrevanje telesa (trajajo približno eno uro),

hladilne ovitke za znojenje (trajajo približno eno uro do uro in pol).

Ovitki se praviloma izvajajo s kombinacijo treh rjuh (grobo laneno, propustno laneno in volneno ali

flanelasto rjuho). Pri tem je pomembno razlikovati od povitkov, ki pa se izvajajo s kašastimi oblogami

(na primer seneni drobir, glineni povitek, skutin obkladek). Vse bolj pogosto se v savna centrih

izvajajo tudi drugačne vrste povijanj, na primer povijanje s prozorno folijo, katerih namen je

predvsem povečanje pozitivnih učinkov različnih oblog.

Ovitke se praviloma izvaja ob koncu savnanja oziroma kot del savnanja pri nekaterih oblikah

posebnih savn.

2.6.5. Piling

Piling je ena izmed najbolj priljubljenih oblik skrbi za kožo, ki jo lahko izvajate tudi v savna centrih.

Piling deluje tako, da odstrani poroženelo, odmrlo plast kože, zaradi česar je koža po pilingu bolj

mehka in gladka, telo pa lahko zadiha. Poleg tega piling napne vezivno tkivo, izboljša prekrvitev in

vpliva na boljšo celično presnovo.

Za piling lahko uporabimo vnaprej pripravljene (kupljene) mešanice ali ga izdelamo sami. V številnih

slovenskih velneških centrih boste našli raznovrstno ponudbo pilingov, ki so običajno sestavljeni iz

morske soli, posebnega blata, medu, cimeta in/ali lokalnih zelišč.

Priporočljivo je, da piling na svoje telo nanesete že pred prvim vstopom v savno in ga pustite

učinkovati tako dolgo, kot je priporočeno. Savnanje s pilingom bo imelo še večje pozitivne učinke na

telo, saj se bodo v savni pore odprle, strupene snovi pa se bodo hitreje izločile iz telesa. Poleg tega je

piling tudi odlična priprava kože na obloge.

2.6.6. Obloge

Tudi obloge sodijo med zelo priljubljena dopolnila k običajnemu savnanju. Obloge telesa odlično

delujejo na odpravljanje bolečine in stresa, poleg tega pa uravnavajo telesno energijo in naše


32

počutje. Telo poživljajo, očiščujejo in razstrupljajo. Na splošno lahko obloge nanesemo na obraz, telo

ali lase.

Obloge imajo številne pozitivne učinke na telo, ki so različni glede na to, iz česa so obloge narejene.

Na splošno vse obloge spodbujajo prekrvitev telesa, vplivajo na lepši videz kože, pomagajo pri

težavah s suho kožo in spodbujajo naravno obrambo kože. Poznamo tudi obloge za lase, ki so odlične

za vse, ki imajo suhe in poškodovane lase. Tovrstne maske običajno temeljijo na oljih, ki negujejo

lasne mešičke in površino las ter med savnanjem prodrejo še globje v kožo oziroma v lasne mešičke.

Slika 26: Primer blatne obloge.

Obloge so lahko izdelane iz katerekoli snovi, a najpogosteje uporabljene sestavine za izdelavo oblog

in mask za savne so:

fango – na okoli 45 stopinj Celzija ogreto morsko blato, ki očisti in obnovi kožo, lajša napetost

v mišicah in bolečine v sklepih,

alge – izboljšajo napetost kože, povečajo cirkulacijo krvi, iz telesa odstranjujejo strupene

snovi,

črno blato – izboljša krvni obtok, odstranjuje nečistoče iz kože, gladi kožo in lepša njen videz,

zmanjša napetost in bolečino v mišicah,

med – kožo ščiti pred bakterijami,

čokolada,

jogurt.

Maske za lase in za kožo je najbolje uporabljati pri zadnjem vstopu v savno. Najbolje je, da

uporabljate samo naravna sredstva, ki ne vsebujejo škodljivih sestavin, ki bi lahko ob stiku z vročino

savne povzročile več škode kot koristi.


33

2.7. Naravna in sintetična eterika

Z eteričnimi olji lahko še povečamo učinke savnanja, saj lahko s pravilno izbiro vonjave popolnoma

spremenimo razpoloženje v savni in še dodatno vplivamo na lastno sprostitev.

Ko pride do uporabe eteričnih olj, lahko ta uporabimo na dva načina:

kot dodatek pri izdelavi mask, oblivov, polivkov in oblog za telo,

kot dodatek za ustvarjanje boljšega razpoloženja v savnah ali med počivanjem.

Seveda velja, da pri vsakršnem stiku s kožo uporabljamo samo naravna sintetična olja. Pri tem

moramo upoštevati primerno odmerjanje in moramo biti pozorni na kakršnokoli neprimerno reakcijo

na uporabljeno eterično olje.

Ko pride do uporabe eterike v potilni kapeli ali med počivanjem, načeloma lahko uporabimo

sintetična olja, vendar je ponovno treba upoštevati pravilno odmerjanje. Neprimerno izbrano

eterično olje lahko (še posebno v kombinaciji z vročino v savni) povzroči preobčutljivostne reakcije

(pečenje oči, suha usta, draženje in celo alergijsko reakcijo na koži).

Poudariti je treba, da bomo ob stiku eteričnega olja s kožo deležni njegovih zdravilnih učinkov,

medtem ko se bodo ta izgubila, če olje uporabimo v savni. Kljub temu pa lahko tovrstna uporaba

eteričnega olja močno vpliva na razpoloženje v savni, predvsem zaradi sproščujočega vonja in

ustvarjanja povsem edinstvenega ozračja v prostoru.

Seveda pa moramo pred izbiro primernega olja dobro poznati njegove učinke. Med bolj priporočljive

vonjave za uporabo v savna centrih sodijo:

citrusi – delujejo poživljajoče in telo polnijo z energijo,

jelka in smreka ter drugi iglavci – krepijo telo in izboljšujejo zbranost ter vzpostavljajo

ravnovesje misli in telesa,

janež – spodbuja apetit,

kamilice – pomirjajo in sproščajo,

poprova meta – odpira dihala in poživlja,

sivka – pomirja, krepi in vzpostavlja notranje ravnovesje,

mešanica zelišč – pospešuje prekrvitev, sprošča in neguje.


34

3. DEL: DELO V SAVNI

3.1. Savna in sprejem gosta

Savne, kot jih poznamo pri nas, so prava oaza različnih prostorov, v osrčju katerih so najrazličnejše

potilne kabine. V nadaljevanju so opisani nekateri osnovni prostori, ki jih lahko najdemo v večini savn

(ne pa v vseh), in njihove osnovne značilnosti.

Osnovni prostori v savnah:

Garderoba – prvi prostor, ki je pri savnanju treba omeniti, so garderobe, v katerih se

obiskovalec preobleče, pusti svoja oblačila in vsakdanje stvari ter tudi vsakdanje skrbi in

stres. Garderobe bi morale biti urejene, z dovolj prostora za nemoteno preoblačenje,

zaščitenimi omaricami za dragocenosti in dovolj velikimi omaricami, da lahko obiskovalec

vanje odloži svoja oblačila.

Prostor za očiščenje – prostor kjer so prhe.

Potilna kabina – jedro vsake savne je potilna kabina. Kakšna je potilna kabina, je odvisno od

tega, za katero vrsto savne gre. Običajno je, da so v notranjosti klopi, namenjene sedenju ali

ležanju, ki so lahko razvrščene v več ravni. Na stenah sta praviloma peščena ura in

termometer, lahko tudi merilec vlage.

Odprti prostor – v mnogo savnah boste našli teraso ali vrt oziroma balkon, na katerem se

lahko po segrevanju ohladite in se nadihate svežega zraka.

Prostor za ohlajanje – praviloma so v prostoru za ohlajanje osvežujoče prhe z mrzlo vodo,

lahko pa tudi bazen s hladno vodo. Pogosto je del tega prostora manjša kad s toplo vodo, v

katero lahko namočite noge. Prostor za ohlajanje je združen ali ločen s prostorom za

očiščenje.

Počivališče – prostor, namenjen sprostitvi in spokoju. Glavna oprema počivališča so ležalniki,

lahko tudi udobne klopi, na katerih se lahko po savnanju sproščate.

Slika 27: V termah Erding se nahaja največji savna center na svetu. Na sliki je ena od savn v tako imenovanem Seesauna predelu.


35

Če boste (ali že) delali v večji savni ali tako imenovanem savna centru, boste imeli v savni svojo

recepcijo. Tukaj v savno sprejmete gosta in mu ponudite vso potrebno opremo ter informacije, ki jih

potrebuje za mirno in prijetno savnanje.

3.2. Obvezna oprema v savni

Praviloma bi moral vsak obiskovalec savne imeti:

brisačo ali rjuho za savno – ta bi morala biti večja, podolgovate oblike in različnih barv ali z

različnim vzorcem na vsaki strani,

dodatno brisačo ali dve za brisanje,

kopalni plašč,

kopalne copate oziroma sandale z nedrsečimi podplati.

Za večino »obvezne opreme« za savnanje mora poskrbeti vsak gost sam. Na recepciji savna centra

lahko običajno dobi le brisačo ali rjuho za savno ter ponekod še kopalni plašč. V večini savna centrov

je kljub pomanjkljivi opremi gostom dovoljen vstop v savno in nemoteno savnanje. Kljub temu je

dobro, da gosta ne pomanjkljivo opremo opomnite.

3.3. Informiranje gosta

Ob sprejemu gostov obstaja nekaj zlatih pravilo o tem, kaj bi moral obiskovalec savne pred vstopom v

potilno kabino vedeti. Vsekakor je nujno potrebno, da se zaveda kontraindikacij določene savne in se

pouči o pravilnem postopku savnanja.

Pogosto pa je težko oceniti, ali je neka oseba poučena o savnanju in o pravilni uporabi savne, prav

tako pa je gosta neprimerno spraševati o njegovem zdravstvenem stanju, preden se ta odpravi v

potilno kabino.

Zaradi tega je v večini savna centrov na stenah mogoče najti podrobnejša navodila o pravilnem

savnanju ter natančno opredeljene indikacije in kontraindikacije uporabe vsake od savn, ki se v

centru nahajajo.

Kljub temu bi moral biti vsak delavec v savni dobro obveščen o težavah, ki se lahko med savnanjem

pojavijo, in bi moral imeti dober pregled nad počutjem gostov v savni. V primeru težav bi se moral

znati pravilno odzvati, poleg tega pa je njegova dolžnost vzdrževanje primernega razpoloženja v vseh

prostorih savne. Katere so najpogostejše težave, ki lahko nastopijo ob uporabi savne, si preberite v

naslednjem poglavju, v nadaljevanju pa boste našli še nekaj nasvetov o tem, kako poskrbeti za

primerno ozračje v savni.

3.4. Spremljanje počutja gosta in ukrepi ob pojavu težav

Do težav, ki bi jih povzročila savna sama, pride zelo redko. Če se težave pojavijo, je običajno kriva

utrujenost gosta, ki se je v savni zadržal predolgo ali se na savnanje ni ustrezno pripravil. Pogosteje

pa težave, ki se pokažejo ob savnanju, kažejo na začetek ali obstoj drugega zdravstvenega stanja, zato

je dobro, da obiskovalce, pri katerih so se težave pojavile, napotite na pregled k zdravniku, ki bo

preveril, da pri njih ne prihaja do drugih zdravstvenih težav.

Prvi znaki težav gosta v savni so:


36

močno rdeč obraz,

slabost,

kolobarji pod očmi,

splošna slabost in omotičnost.

Če pri gostu opazite tovrstne težave, ga morate počasi ohladiti. V primeru, da se pojavi rdečica, na

njegovo telo dajte hladilne obkladke in ga pospremite na del počivališča, kjer je dovolj kisika, da bo

lahko normalno zadihal. Nato mu priporočite hladno prho in namakanje nog v hladni vodi.

Resnejše težave, ki se lahko pojavijo v savni:

Opekline – do opeklin pride zaradi stika z vročimi površinami v savnah. V primeru, da pri

obiskovalcu opazimo opekline, moramo z njimi ravnati previdno. Pri manjših opeklinah

poškodovano mesto ohladimo s hladno vodo, najbolje s tekočo hladno vodo, lahko pa tudi s

hladnimi mokrimi brisačami. V primeru hujših opeklin je potrebna pomoč usposobljene

osebe.

Dehidracija – zunanji znak lažje dehidracije je predvsem rdečica, na to pa se v savni težko

zanašamo, zato moramo dehidracijo oceniti na podlagi poročil gosta; ta lahko poroča o

vrtoglavici, utrujenosti, glavobolu, suhih ustih in žeji. Če dehidracije ne ozdravimo dovolj

hitro, se pojavijo resnejši znaki, kot so pospešen utrip, hitro dihanje, ekstrema utrujenost,

zvišana temperatura, v skrajnih primerih pa celo mišični krči, motnje vida, tahikardija,

zmedenost, bolečine v prsih in trebuhu, nezavest.

Hipertenzija/hipotenzija – hipertenzija ali povišan krvni pritisk se kaže skozi simptome, kot so:

občutek pritiska v glavi, omotičnost, nenadna utrujenost, popuščanje storilnosti, razbijanje in

stiskanje srca, tesnoba in pomanjkanje kisika. Savna načeloma zmanjšuje krvni pritisk, zato je

precej bolj pogosto, da bo obiskovalec v savni občutil hipotenzijo oziroma nizek pritisk.

Najbolj običajen simptom tega je vrtoglavica, ki lahko vodi v padec in povzroči precej težav.

Če opazite osebo, ki ima težave s pritiskom, jo položite v ležeči položaj in ji ukažite mirovanje

ter ohladitev.

Težave z dihanjem – težave z dihanjem so simptom, ki ga lahko povzročijo različna

bolezenska stanja. Če opazite, da ima oseba težave z dihanjem, poskusite ugotoviti, kaj jih je

povzročilo (ima oseba s težavami povezano zdravstveno stanje, na primer astmo). Osebo s

težavami odvedite v hladnejši prostor, kjer je boljši zrak, in jo skrbno nadzorujte do prihoda

reševalcev.

Epilepsija – čeprav je epilepsija ena od kontraindikatorjev uporabe savne, se vam lahko zgodi,

da boste naleteli na osebo, ki bo v savni utrpela epileptični napad. V takem primeru ravnajte

tako, kot zahteva prva pomoč pri napadih – med napadom odmaknemo vse predmete, ki bi

lahko pri obolelem vodili do poškodb, po napadu obolelega položite v položaj za

nezavestnega. Pokličite strokovno pomoč in ob čakanju nanjo ostanite ob bolniku.

Vročinski šok – predstavlja resno nevarnost med uporabniki savn. Znaki vročinskega udara

zajemajo mrzlico, ježenje kože, vrtenje v glavi, pospešen srčni utrip, rdečo kožo, krče

(predvsem v nogah), ekstremno utrujenost, v skrajnih primerih celo nezavest. Osebo, ki

doživi vročinski udar, moramo ohladiti. To naredimo z mlačno vodo (ne s hladno!).

Srčni zastoj – nenaden srčni zastoj je zagotovo najbolj kritična oblika poškodbe, do katere

lahko pride med savnanjem. Oseba, ki bo utrpela srčni zastoj, se bo zgrudila na tla. Hiter

odziv delavca v savni je pogosto vse, kar odloči o življenju in smrti.


37

3.5. Vzdrževanje reda in miru (neprimerno obnašanje, opozorila za goste)

Pomembna naloga delavca v savni je vzdrževanje primernega reda in miru oziroma na splošno

zagotavljanje okolja, v katerem se bodo vsi gosti počutili dobro in bodo sproščeni. Pri tem se boste

verjetno pogosto znašli v dilemi, kaj storiti, saj je treba pri komunikaciji z gostom ohraniti primerno

raven profesionalnosti, odločnosti in prijaznosti.

V katerih primerih je treba goste opozoriti na njihovo obnašanje:

Ob neuporabi brisače, tako v savni na splošno kot v potilni kabini. V potilno kabino bi se

moral gost odpraviti s svojo brisačo za savnanje. Pri vstopu v potilno kabino je dobro, da je z

brisačo prekrit, v potilni kabini pa bi se moral nanjo usesti, da svoje telo zaščiti pred vročino

klopi in drugih delov savne ter pred bakterijami, ki so v savni. Pri počivanju bi morali biti gosti

z brisačo pokriti vsaj čez intimne predele.

Pri neprimerno glasnem govorjenju ali poslušanju glasbe med savnanjem in med počivanjem.

V savni bi morala vladati tišina. Če v njej že igra glasba, bi morala ta biti tiha in sproščujoča.

Pri neprimernem obnašanju, kot je namigovanje ali izvajanje spolnih aktivnosti. Te so v savni

prepovedane in predstavljajo tveganje za zdravstvene težave.

Kako se obnašati v primeru neprimernega obnašanja gosta in kako ukrepati, bo v veliki meri odvisno

od navodil, ki jih boste prejeli od svojih nadrejenih oziroma na splošno od politike, ki velja v velnes

centru, v katerem delate.

3.6. Vzdrževanje primernega razpoloženja v savni

Zaposleni v savni bi morali poskrbeti tudi za redne preglede savn, ki so brez dvoma pomemben del

zagotavljanja nemotenega obiska gostov. Poleg tega je pomembno, da je v savni vedno dovolj

pripomočkov, ki jih gosti potrebujejo (rjuh ali brisač), da imajo dostop do pitne vode in da jim je na

voljo pogostitev (običajno v obliki sadja ali čajev).

Poleg tega mora delavec v savni poskrbeti za dostop do pilingov in oblog ter za obveščanje gosta o

posebnih savna programih, ki se morda dogajajo v času njegovega obiska ali so na urniku v

poznejšem času in bi lahko vplivali na njegovo savnanje.

V nekaterih savnah je savna mojster odgovoren tudi za redno polivanje kamnov v potilnih kabinah, za

zagotavljanje primernih dišav (v potilni kabini in v počivalnici) ter za uravnavanje temperature in

glasbe v drugih prostorih savne.

Na splošno vedno velja pravilo, da je treba k delu v savni pristopiti odgovorno in se je treba zavedati

vseh obveznosti, ki jih takšno delo prinaša.


38

LITERATURA

Blatna obloga. Dostopno na: https://nordictravels.eu/en/tours/sauna-mud-therapy/

Draga Popoten. (2015). Za prijetne zimske dni. Dostopno na:

https://potovanja.over.net/za_prijetne_zimske_dni/

LifeClass Portorož. Sauna Park. Dostopno na: http://www.lifeclass.net/si/terme-wellness/sauna-park.

Sauna Fans. (2004 – 2018). Saunalexikon. Dostopno na:

http://www.saunafans.de/saunalexikon.php?buchstabe=T

Schreiber, C. in Goldberg, J. (2009). Savna: užitek za telo in čute. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Skupnost slovenskih naravnih zdravilišč. Savne. Dostopno na naslovu: http://www.slovenia-

terme.si/ponudba/wellness/savne/

Slana, N. (1987). Savna. Maribor: Založba Obzorja Maribor.

Slonep. (2015). Vrste savn. Dostopno na: https://www.slonep.net/dom-in-oprema/vodni-uzitki/vrste.

Terme Erding. Največji svet savn na svetu. Dostopno na povezavi: https://www.therme-

erding.de/sauna-wellness/saunawelt/

The Daily Dish. 9 Incredibile Saunas around the World. Dostopno na: http://www.bravotv.com/the-

daily-dish/heat-up-your-winter-with-these-9-insane-saunas-across-the-globe

Wikipedia. Sauna. Dostopno na naslovu: https://en.wikipedia.org/wiki/Sauna.

https://en.wikipedia.org/wiki/Sauna

Documents

Dejan GUZEJ · 2019-02-13 · Naslov: SVET SAVN, študijsko gradivo v okviru predmeta Velnes in velneška dejavnost Program: Velnes Avtor: Dejan Guzej Izdala: Višja strokovna šola