DELAVNICE O ŽUŽELKAH ZA OTROKE IN

MLADOSTNIKE

Projekt:

PROMOCIJA BIOTSKE PESTROSTI V KRAJINSKEM PARKU KOLPA (PRO-BIO-

KOLPA)

Avtorji:

Tina Fabijan

Nika Glavina

Eva Lederer

Katja Malovrh

Lea Vohar

Marta Zupančič

Mojca Žemlja

Tea Žmavčič

Stanislav Gomboc

Boris Grabrijan

Tončka Jankovič

Mira Metljak

Zoran Bosnić

Gregor Torkar

Ljubljana, 2017.

2

Naslov: Delavnice o žuželkah za otroke in mladostnike

Avtorji: Tina Fabijan, Nika Glavina, Eva Lederer, Katja Malovrh, Lea Vohar, Marta Zupančič, Mojca

Žemlja, Tea Žmavčič, Stanislav Gomboc, Boris Grabrijan, Tončka Jankovič, Mira Metljak, Zoran Bosnić,

Gregor Torkar

Poročilo je nastalo v okviru projekta z naslovom Promocija biotske pestrosti v Krajinskem parku Kolpa (PRO-BIO-KOLPA), pri katerem so sodelovale institucije: Univerza v Ljubljani Pedagoška fakulteta, Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko, KOLPA'S podjetje za proizvodnjo, trgovino, gostinstvo in servis, d. o. o. in Javni zavod Krajinski park Kolpa. Delovni in pedagoški mentorji: Tončka Jankovič, Boris Grabrijan, Zoran Bosnić in Gregor Torkar (vodja projekta). Projekt je trajal od marca do julija 2017. Projekt sofinancirata Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020 kot neposredna potrditev operacije »Odprt, odziven in kakovosten sistem visokega šolstva - Projektno delo z gospodarstvom in negospodarstvom v lokalnem in regionalnem okolju – Po kreativni poti do znanja 2016-2020«

3

Kazalo vsebine

Povzetek .................................................................................................................................................. 5

1 Predstavitev projekta ........................................................................................................................... 5

2. Predstavitev delavnic .......................................................................................................................... 6

2.1 OD JAJČECA DO METULJA .............................................................................................................. 6

2.2 ALI IMAJO ŽUŽELKE PODOBNA USTA KOT LJUDJE? ....................................................................... 9

2.3 ALI METULJI VIDIJO TAKO KOT MI? ............................................................................................. 11

2.4 PISAN SVET METULJEV ................................................................................................................ 13

2.5 KAKO SO METULJI SESTAVLJENI? ................................................................................................ 15

2.6 ŽUŽKOLOGIJA: RAZNOLIKOST ŽUŽELK ......................................................................................... 17

2.7 RAZNOVRSTNOST METULJEV: LOVLJENJE METULJEV Z METULJNICAMI .................................... 18

3 IZVEDENE DELAVNICE ......................................................................................................................... 20

4 EVALVACIJA DELAVNIC na Osnovni šoli Šmartno pod Šmarno goro .................................................. 20

4.1 Namen in cilji ............................................................................................................................... 20

4.2 Raziskovalna vprašanja ................................................................................................................ 20

4.3 Raziskovalna metoda in postopek zbiranja podatkov ................................................................. 20

4.3.1 Obdelava podatkov .............................................................................................................. 21

5 REZULTATI........................................................................................................................................... 21

5.1 KAKŠNO JE ZNANJE O BIOLOGIJI ŽUŽELK RAZLIČNO STARIH UČENCEV ...................................... 21

SKLEP ............................................................................................................................................. 24

5.2 PRIMERJAVA SKUPINE SEDMOŠOLCEV, KI SO SODELOVALI V DELAVNICI, S SKUPINO

SEDMOŠOLCEV, KI NISO SODELOVALI ............................................................................................... 25

Kazalo slik

Slika 1: Predstavitev živega materiala.......................................................................................................................6

Slika 2: Stadij gosenice v igri vlog............................................................................................................................7

Slika 3: Stadij bube v igri vlog..................................................................................................................................7

Slika 4: Stadij metulja v igri vlog..............................................................................................................................7

Slika 5: Predstavitev gosenic na dnevu odprtih vrat.................................................................................................8

Slika 6: Pregled živega materiala (gosenic) in preparatov ter slik metuljev.............................................................8

Slika 7: Razlaga o prehranjevanju gosenic v igri vlog..............................................................................................8

Slika 8: Stadij gosenice - učenci oblečejo majice in žaklje iz jute............................................................................8

4

Slika 9: Primeri izdelanih cvetov za prehranjevanje različnih žuželk.......................................................................9

Slika 10: Primeri izdelanih cvetov za prehranjevanje različnih žuželk.....................................................................9

Slika 11: Prikaz različnih obustnih aparatov žuželk...............................................................................................10

Slika 12: Ogled različnih modelov cvetov..............................................................................................................10

Slika 13: Prikaz rastlin z različnimi cvetovi, s katerimi se prehranjujejo različne žuželke. ..................................10

Slika 14: Primer modela fasetnega očesa (zgoraj) .................................................................................................11

Slika 15: Primer modela fasetnega očesa (spodaj) .................................................................................................11

Slika 16: Oranžni metulj..........................................................................................................................................11

Slika 17: Slika rože..................................................................................................................................................11

Slika 18: Človek s fasetnim očesom........................................................................................................................12

Slika 19: Učenec stopi na papir, da mu obrišemo stopala. .....................................................................................13

Slika 20: Izrezan obris stopala, ki bo predstavljal metuljeva krila. ........................................................................13

Slika 21: Primeri metuljev, učenci si izberejo enega in na model naslikajo njegova krila. ...................................14

Slika 22: Prikaz različnih metuljev.........................................................................................................................14

Slika 23: Pogovor o modelu metulja in njegovih značilnostih. ..............................................................................14

Slika 24: Barvanje modelov kril..............................................................................................................................15

Slika 25: Končni izdelki pobarvanih kril. Slika 26: Model metulja........................................................................15

Slika 27: Model telesa metulja narejen iz gline in žice. .........................................................................................16

Slika 28: Primer pobarvanih metuljevih kril. .........................................................................................................16

Slika 29: Končni model izdelanega metulja. ..........................................................................................................16

Slika 30: Rokovanje s paličnjakom. .......................................................................................................................17

Slika 31: Rokovanje s ščurkom. .............................................................................................................................17

Slika 32: Lovljenje metuljev...................................................................................................................................18

Slika 33: Ogled in določanje ujetih metuljev. ........................................................................................................18

Slika 34: Metulj ujet v posodico.............................................................................................................................19

Slika 35: Metulj ujet v mrežo. ................................................................................................................................19

5

Povzetek

S projektom smo želeli izboljšati ozaveščenost mladih o metuljih in žuželkah na splošno. Na

osnovni šoli in v krajinskem parku Kolpa smo izvedli različne delavnice o žuželkah. Izvedli smo

delavnice o obustnih aparatih žuželk, o razvojnem krogu metuljev, o zgradbi metuljev, simetriji

in krilih metuljev ter o raznolikosti žuželk. Otroci in mladostniki so se učili rokovanja z

žuželkami ter raznolikost metuljev spoznavali s pomočjo lovljenja metuljev na terenu.

Otrokom smo razdelili preizkuse znanja po izvedenih delavnicah s katerimi smo dobili vpogled

v njihovo znanje o žuželkah.

1 Predstavitev projekta

Projekt sofinancirata Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020 kot neposredna potrditev operacije »Odprt, odziven in kakovosten sistem visokega šolstva - Projektno delo z gospodarstvom in negospodarstvom v lokalnem in regionalnem okolju – Po kreativni poti do znanja 2016-2020« Sodelujoče institucije v projektu so Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani, Javni zavod Krajinski park Kolpa in KOLPA`S podjetje za proizvodnjo, trgovino, gostinstvo in servis, d. o. o. V projektu so sodelovali: izredni profesor dr. Gregor Torkar ter izredni profesor dr. Zoran Bosnić, Stanislav Gomboc, Boris Grabrijan, Tončka Jankovič ter osem študentk. Sedem jih prihaja iz Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani, ena pa je študentka Fakultete za računalništvo in informatiko Univerza v Ljubljani.

Bela krajina in z njo Krajinski park Kolpa ima bogato ohranjeno naravno in kulturno dediščino,

veliko biotsko pestrost in je delno vključena tudi v omrežje Natura 2000 območij

naravovarstvenega pomena. Osnovni namen krajinskega parka je ohranitev naravnih vrednot,

biotske in krajinske pestrosti ter ekološko pomembnih območij. S projektom PRO-BIO-KOLPA

smo želeli z različnimi izobraževalnimi vsebinami promovirati omenjene naravovarstvene cilje

in omogočiti širši javnosti, da spozna ta skriti biser Bele krajine. Favna metuljev in kobilic na

tem območju Slovenije je slabše raziskana, vendar je njuno poznavanje zelo pomembno, saj

sta ti dve skupini živali bioindikatorji dobro ohranjenosti kopenskih habitatov. Zato smo

sodelujoči v projektu od marca do julija popisovali favno kobilic in metuljev. Nato smo med

njimi identificirali naravovarstveno pomembne vrste in zanje podali naravovarstvene

smernice. Skupaj je bilo popisanih 115 vrst metuljev in 10 vrst kobilic.

Del projekta je bil tudi ozaveščanje otrok in odraslih o biotski pestrosti parka, kako jo

raziskujemo in zakaj je pomembno, da jo ohranjamo. V sklopu tega smo pilotno izvedli

delavnice za otroke na Osnovni šoli Šmartno pod Šmarno goro v Ljubljani. Sodelovali smo na

dnevu odprtih vrat Krajinskega parka Kolpa.

6

2. Predstavitev delavnic

V okviru projekta smo oblikovali delavnice, ki smo jih tudi pilotno izvedli. V nadaljevanju predstavljamo cilje posameznih delavnic, čas izvedbe, ciljno skupino, potrebščine in kratek opis izvedbe delavnice.

2.1 OD JAJČECA DO METULJA

Avtorji: Mojca Žemlja, Tina Fabijan

Cilji delavnice: Učenci spoznajo razvojni krog metulja.

Čas izvedbe: 20 minut

Ciljna skupina: Osnovnošolski otroci

Potrebščine:

Prvi del: Predstavitev živega materiala

Čim več različnih primerkov jajčec metuljev, gosenic, bub in odraslih metuljev. V primeru da

do živega materiala ne pridete lahko uporabite slike. Za nabiranje živega materiala priporočava

knjigo Metulji Slovenije (Kurillo, 1992), kjer je na straneh od 40 do 43 natančno opisano, kje

material v naravi najdemo in kako skrbimo zanj. Za opazovanje potrebujemo še petrijevke in

lupe. Uporabili sva še lističe s podatki o posameznih stadijih metulja.

Slika 1: Predstavitev živega materiala.

7

Drugi del: Igra vlog - razvoj metulja

Za stadij jajčeca sva uporabili zelen plakat, ki je predstavljal list rastline na katerem so bila

odložena jajčeca (učenci).

Pri stadiju gosenice uporabimo vsaj dva sloja oblačil, da prikažemo levitev gosenic. Uporabili

sva večji majici, čez njih so učenci oblekli še izrezane vreče iz jute. Za prikaz prehranjevanja sva

uporabili 10 listov petih različnih vrst rastlin (gaber, leska, kobulnica, hrast, trdoleska).

Stadij bube sva prikazali s spalno vrečo, ki naj bo varovalne barve (npr. zelena ali rjava).

Za ponazoritev odraslega metulja sva izdelali krila. Obliko kril je dala žica, na katero sva zašili

pobarvano kopreno. Krila se na hrbet zavežejo z vrvico.

Slika 2: Stadij gosenice v igri vlog.

Slika 3: Stadij bube v igri vlog.

Slika 4: Stadij metulja v igri vlog.

Izvedba delavnice

Prvi del

Na mizo pripravimo nabran živi material. Učence vprašamo koliko različnih živali je predstavljenih. Glede na odgovore jih napeljemo na potek razvoja metulja, od jajčeca do odraslega osebka. Učenci nato na mizi razporedijo material tako, da skupaj dajo vsa jajčeca, vse gosenice, bube in odrasle osebke. Pri tem je pomembno, da jih opozorimo, da so gosenice, bube in odrasli metulji predstavniki različnih vrst metuljev, zato se med sabo tako razlikujejo. Ko končajo z razporejanjem preverimo njihovo delo in jim razdelimo listke z naslednjimi trditvami:

Na rastline izlegajo jajčeca. (metulji)

Prehranjujejo se z rastlinsko hrano. (metulji, gosenice)

Njihova glavna naloga je prehranjevanje. (gosenice)

Imajo močno grizalo. (gosenice)

Med rastjo se večkrat levijo. (gosenice)

Na vejah visijo z glavo obrnjeno navzdol oziroma so na vejo pritrjene pokonci. (bube)

V tem stadiju se nikoli ne prehranjujejo. (bube, jajčeca)

Prehranjuje se s pomočjo rilčka. (metulji)

Predstavljajo prvi stadij pri razvoju metulja. (jajčeca)

Naloga učencev je, da napisane trditve dajo k stadiju razvoja metulja za katerega napisano drži.

8

Drugi del Učenci s pomočjo ponujenih pripomočkov prikazujejo posamezne stadije razvoja metulja, ob tem jim na vsaki stopnji predstavimo glavne značilnosti stadija. Učenci se postavijo na zelen plakat, na ta način prikažejo stadij jajčeca. Izležejo se iz jajčeca, oblečejo majice in jutino vrečo, ob tem s premikanjem ponazarjajo gibanje gosenic. Med gibanjem po tleh pobirajo liste določene rastline. Vsakemu učencu v naprej določimo, s katero rastlino se »hrani«. Prostor za gibanje naj bo čim večji, da lahko primerke listov razdelimo na čim večji površini. Ko naberejo nekaj listov se levijo, tako da slečejo jutin žakelj, nato nadaljujejo z nabiranjem listov. Po nekaj nabranih listih se ponovno levijo (slečejo še majico). Ko zaužijejo dovolj hrane zlezejo v spalno vrečo, ki predstavlja bubo. Med stadijem bube jim lahko predstavimo osnovne značilnosti bube in kaj se v bubi dogaja. Učencu namestimo krila ali si jih nadene sam v splani vreči. Nato zleze iz bube, krila se razprejo in metulj lahko zleti.

Slika 5: Predstavitev gosenic na dnevu odprtih vrat.

Slika 6: Pregled živega materiala (gosenic) in preparatov ter slik metuljev.

Slika 7: Razlaga o prehranjevanju gosenic v igri vlog.

Slika 8: Stadij gosenice - učenci oblečejo majice in žaklje iz jute.

Viri in literatura

Kurillo, J. (1992). Metulji Slovenije. DZS.

9

2.2 ALI IMAJO ŽUŽELKE PODOBNA USTA KOT LJUDJE?

Avtorji: Marta Zupančič, Katja Malovrh

Cilj delavnice: Otroci spoznajo kakšne obustne aparate imajo žuželke in kako se prehranjujejo.

Čas izvedbe: 20 minut

Ciljna skupina: Osnovnošolski otroci

Potrebščine:

● zavite slamice,

● ravne slamice,

● ravne slamice s konico na koncu,

● ''klešče'',

● različni cvetovi narejeni na plastičnih kozarčkih,

● kolaž papir,

● sok,

● lepilni trak.

Pred delavnico s pomočjo kolaž papirja, lončkov in lepilnega traka izdelamo modele rož. Pri

tem pazimo, da so pravilno oblikovane.

● cvetovi za metulje: dvojni kozarček (cvetovi iz družine križnic),

● cvetovi za čebele: enojni kozarček,

● rastline za kobilice: Izdelava koruze, oziroma kakšnih večjih enokaličnic (pomembni so

listi in stebla),

● rastlina za komarja: plastični kozarček pokrijemo s prozorno vrečko.

Nekaj primerov narejenih modelov:

Slika 9 in slika 10: Primeri izdelanih cvetov za prehranjevanje različnih žuželk.

10

Izvedba delavnice

Učencem povemo, da bodo na delavnici spoznali obustne aparate žuželk ter njihove

prilagoditve na prehranjevanje. Najprej se pogovorimo o tem katere žuželke poznajo ter kako

se le te prehranjujejo. Nato jim damo v roke zvito slamico, krajšo ravno slamico, špičasto

slamico in klešče. Povemo jim, da zvita slamica predstavlja sesalo pri metulju, ravna slamica

lizalo-sesalo pri čebeli, klešče grizalo pri kobilicah, špičasta slamica pa bodalo-sesalo pri

komarju. Pokažemo jim različne cvetove, njihova naloga je, da povežejo obustne aparate z

ustreznimi rastlinami, tako kot to naredijo žuželke. Učence opazujemo in jih po potrebi

usmerjamo z namigi.

Ko učenci ugotovijo, katere slamice so primerne za kateri cvet, jim še podrobneje razložimo

obustne aparate (ogledajo si podrobne slike obustnih aparatov). Skupaj pridemo do

zaključkov, kako sta povezana obustni aparat in oblika cvetov. Na koncu pojasnimo, da se

kobilice prehranjujejo z listi in komarji s krvjo.

Slika 11: Prikaz različnih obustnih Slika 12: Ogled različnih modelov cvetov

aparatov žuželk

Slika 9: Prikaz rastlin z različnimi cvetovi, s katerimi se

prehranjujejo različne žuželke.

11

2.3 ALI METULJI VIDIJO TAKO KOT MI?

Avtorji: Katja Malovrh

Cilji: Učenci spoznajo kako vidijo žuželke in kako je sestavljeno njihovo oko. Čas izvedbe: 20

minut

Ciljna skupina: Osnovnošolski otroci

Potrebščine:

Narejen model fasetnega očesa iz kolaž papirja

Slika 14: Primer modela Slika 15: Primer modela fasetnega fasetnega

očesa (zgoraj) očesa (spodaj)

Izvedba delavnice

Učence vprašamo, ali vedo kako vidijo metulji in kako so zgrajena njihova očesa. Nato se

pogovorimo o tem, kakšno oko imamo ljudje in poiščemo razlike med njima. Podrobneje se

pogovorimo o žuželčjem (sestavljenem) očesu. Povemo, da je le to sestavljeno iz več manjših

očes, ob tem jim pokažemo povečano sliko metuljevega očesa. Skupaj si ogledamo papirnat

model očesa in otroke poprosimo, da pogledajo skozenj in poskušajo »popiti sok iz papirnatih

cvetov« (glej delavnico Ali imajo žuželke podobna usta kot ljudje?). Ko zaključijo jim povemo,

da metulji vidijo barve metuljev in cvetov drugače kot mi (ogledamo si nekaj primerov, glej

slike 16 in 17). Nato primerjamo razmerje med velikostjo metuljevega očesa in telesno

velikostjo metulja. Skupaj ugotovimo, da je oko veliko glede na telo. Za zanimivost pokažemo,

kako bi oko v takšnem razmerju izgledalo na človeku (slika 18).

Slika 16: Oranžni metulj Slika 17: Slika rože

12

Slika 18: Človek s fasetnim očesom

Viri

Slika 16: Butterflies are Legally Blind. Pridobljeno s https://askabiologist.asu.edu/butterfly-

vision

Slika 17: Lists, M. (2014). 10 Examples of How Animals See-Images That Show Us The World

Through Their Eyes. Pridobljeno s http://morgana249.blogspot.si/2014/07/10-examples-of-

how-animals-see-images.html

Slika 18: SciBugs. (2015). Through the Compound Eye. Pridobljeno s

https://askentomologists.com/2015/02/25/through-the-compound-eye/

13

2.4 PISAN SVET METULJEV

Avtorji: Eva Lederer, Nika Glavina

Cilji: Predstaviti simetrijo na primeru metulja.

Pomen barv kril (svarilne in varovalne barve).

Čas izvedbe: 20 minut

Ciljna skupina: Predšolski in osnovnošolski otroci

Potrebščine:

● preparirani metulji/živi metulji/fotografije metuljev,

● risalni listi,

● navadni svinčnik,

● tempera barve,

● lonček z vodo,

● čopiči.

Slika 21: Primeri metuljev, učenci si izberejo enega in na model naslikajo njegova krila.

Slika 19: Učenec stopi na papir, da mu

obrišemo stopala. Slika 20: Izrezan obris stopala, ki bo

predstavljal metuljeva krila.

14

Izvedba delavnice

Na začetku si otroci ogledajo preparirane in žive metulje oziroma njihove fotografije. Njihovo

opazovanje usmerimo na krila – barve, vzorci in simetrija. Pogovor usmerjamo tako, da otroci

razvrščajo metulje, glede na kriterij ali so krila svarilnih ali varovalnih barv. Vsak otrok si izbere

enega metulja, ki ga bo v nadaljevanju narisal. Otroke razdelimo v pare. Eden v paru stopi na

risalni list s prekrižanimi nogami (glej sliko), drugi pa s svinčnikom obriše stopala prvega; nato

zamenjata vlogi (mlajšim ali gibalno oviranim otrokom lahko ponudimo model metulja, ki ga

obrišejo in izstrižejo). Nastali obris nog, ki predstavlja metulja, prepognejo po sredini. Eno

polovico kril pobarvajo s tempera barvami in pri tem opazujejo izbranega metulja (glej sliko).

Med barvanjem sproti prepogibajo list in s tem odtiskujejo nanešeno barvo na drugo polovico

kril. S tem ustvarjajo simetrijo kril.

Slika 22: Prikaz različnih metuljev.

Slika 23: Pogovor o modelu metulja in njegovih značilnostih.

Slika 24: Barvanje modelov kril .

Slika 25: Končni izdelki pobarvanih kril.

15

2.5 KAKO SO METULJI ZGRAJENI?

Avtorji: Eva Lederer, Nika Glavina

Cilj: Predstaviti osnovno zgradbo metulja kot osnovno zgradbo žuželke.

Čas izvedbe: 30 minut

Ciljna skupina: Osnovnošolski otroci

Potrebščine:

● glina,

● žica,

● šeleshamer,

● škarje,

● tempera barve,

● čopiči,

● lonček z vodo,

● preparirani metulji/živi metulji/fotografije metuljev,

● model metulja z manjkajočimi deli.

Slika 26: Model metulja.

Izvedba delavnice

Na začetku si otroci ogledajo preparirane metulje, žive metulje oziroma fotografije metuljev.

V pogovoru jih usmerjamo na opazovanje telesne zgradbe (3 pare nog, 2 para kril, sesalo, par

tipalk, trup – glava, oprsje, zadek). Nato si ogledajo model metulja z manjkajočimi deli in

povedo kaj modelu manjka. V pogovoru poudarimo, da so omenjene značilnosti skupne vsem

žuželkam. Naučeno preverimo z izdelavo modela metulja. Na šeleshamer narišejo in izrežejo

metulja (slika 28) ter krila pobarvajo s tempera barvami. Nato iz gline oblikujejo trup (slika 27),

ki ga položijo na prej izdelanega metulja. Žico uporabijo za izdelavo nog, sesala in tipalk. Na

koncu z otroki pregledamo izdelke in jih usmerimo k dopolnitvi modela, če je to potrebno.

16

Slika 27: Model telesa metulja narejen iz gline in žice.

Slika 28: Primer pobarvanih metuljevih kril.

Slika 29: Končni model izdelanega metulja.

17

2.6 ŽUŽKOLOGIJA: RAZNOLIKOST ŽUŽELK

Avtorji: Tea Žmavčič, Lea Vohar

Cilji: Otroci se seznanijo z raznolikostjo žuželk ob rokovanju z njimi.

Čas izvedbe: 10 minut

Komu je namenjena: Osnovnošolski otroci

Potrebščine:

posodice (terarij) v katerem imajo žuželke,

različne vrste žuželk (mali trnasti paličnjak, madagaskarski sikajoči ščurek, cvrček,

mokar).

Izvedba delavnice:

Na mizo najprej položimo terarije z žuželkami. Otroke povprašamo, ali so žuželke, ki so na mizi,

že kdaj videli in ali vedo, katere so. Nato iz terarija vzamemo posamezno žuželko in jim

predstavimo njeno telesno zgradbo, vrsto preobrazbe, prehrano, bivališče ter zanimivosti.

Otroci vzamejo žuželko v roko in si jo pobližje ogledajo ter se z njo spoznajo. Žuželke

primerjamo med sabo in preko pogovora ugotovimo, v čem se razlikujejo ter kaj jim je

skupnega.

Slika 30: Rokovanje s paličnjakom. Slika 31: Rokovanje s ščurkom.

18

2.7 RAZNOVRSTNOST METULJEV: LOVLJENJE METULJEV Z METULJNICAMI

Avtorji: Tea Žmavčič, Lea Vohar

Cilji: Učenci spoznajo ustrezne načine opazovanja metuljev.

Učenci spoznajo različne vrste dnevnih metuljev.

Čas izvedbe: 20 minut (potreben čas, da ujamemo vsaj 5 vrst metuljev)

Komu je namenjena: Osnovnošolski otroci

Potrebščine:

2 paketa izkaznic, paket vsebuje približno 12 različnih vrst metuljev pogostih v

določenem okolju,

metuljnice (število je odvisno od velikosti skupine, za vsakega otroka ena metuljnica),

stekleničke za opazovanje metuljev,

list za zapisovanje opažanj in pisalo.

Izvedba delavnice

Najprej jim pokažemo izkaznice metuljev. Otrok prepozna in poimenuje vrste, ki jih je že videl

oziroma spoznal pred začetkom delavnice.

V skupini ali s posameznikom, odvisno od situacije, se odpravimo na lov metuljev na bližnjo

lokacijo (npr. travnik, rob gozda) .

Pokažemo jim, kako se uporablja metuljnico ter kako z njo ulovimo metulje, ne da bi ga

poškodovali.

Ko ulovijo metulja skupaj pogledamo njegove telesne značilnosti ter ga poskusimo določiti s

pomočjo določevalnih ključev.

Na koncu delavnice jim ponovno pokažemo izkaznice metuljev. Med njimi izberejo opažene-

ulovljene in jih skušajo poimenovati. V pogovoru z učenci ugotovimo katere nove vrste

metuljev so spoznali na delavnici.

Slika 32: Lovljenje metuljev Slika 33: Ogled in določanje ujetih metuljev.

19

Slika 34: Metulj ujet v posodico Slika 35: Metulj ujet v mrežo.

Literatura

Polak, S. (2009). Metulji Notranjske in Primorske: slikovni priročnik za določanje dnevnih metuljev v naravi. Postojna: Notranjski muzej. Piber, P. (2015). Žuželke in metulji: Opazovanje in prepoznavanje najpomembnejših vrst. Ljubljana: Mladinska knjiga.

20

3 IZVEDENE DELAVNICE

V spodnji tabeli predstavljamo osnovne podatke udeležencev ter kraj in datum izvedenih

delavnic.

Tabela 1: Prikaz izvedbe delavnic na dveh različnih lokacijah

4 EVALVACIJA DELAVNIC na Osnovni šoli Šmartno pod Šmarno goro

4.1 Namen in cilji

Namen delavnic je bil spoznati znanje otrok in mladostnikov o biologiji žuželk ter katera nova

znanja so sedmošolci pridobili s pomočjo delavnic v primerjavi s skupino sedmošolcev, ki niso

sodelovali v delavnicah.

4.2 Raziskovalna vprašanja

1. Kakšno je znanje o biologiji žuželk različno starih učencev? 2. Katera nova znanja o žuželkah so sedmošolci pridobili s pomočjo delavnic v primerjavi s skupino sedmošolcev, ki niso sodelovali v delavnicah?

4.3 Raziskovalna metoda in postopek zbiranja podatkov

Raziskavo smo izvedli v skladu s kvantitativno paradigmo. Uporabili smo deskriptivno in

kavzalno (ne-eksperimentalno) metodo.

Vzorec je neslučajnostni in priložnostni. Vanj je bilo vključenih 128 učencev Osnovne šole

Šmartno pod Šmarno goro. Od tega je bilo 85 učencev (iz 4., 5. in 7. razreda) aktivno vključenih

v pripravljene delavnice, 43 učencev (4. In 7. razreda) pa je preizkus rešilo brez udeležbe na

delavnicah, torej so snov spoznavali zgolj tako, kot je predvideno v učnem načrtu. Učence smo

vprašali po spolu, starosti in razredu, ki ga trenutno obiskujejo.

Podatke smo zbrali v mesecu maju 2017 po izvedenih delavnicah (11. maj 2017). Preizkusi

znanja so bili učiteljem osebno izročeni v natisnjeni obliki po končanem izvajanja delavnic.

Kraj izvedbe Datum izvedbe Število otrok starost Skupina

OŠ Šmartno pod Šmarno goro

11.5. 2017 23 10-11 let 5. razred osnovne šole

OŠ Šmartno pod Šmarno goro

11.5. 2017 22 10-11 let 5. razred osnovne šole

OŠ Šmartno pod Šmarno goro

11.5. 2017 27 9-10 let 4. razred osnovne šole

OŠ Šmartno pod Šmarno goro

11.5. 2017 18 12-13 let 7. razred osnovne šole

Žuniči-krajinski park Kolpa

21.5. 2017 25 Do 9 let Obiskovalci dneva odprtih vrat krajinskega parka Kolpa

21

Preizkuse znanja so vsi učenci rešili na enkrat in jih tudi vsi na enkrat oddali učitelju. Preizkusi

so bili razdeljeni 128 učencem, vrnilo ga je 128 učencev, kar pomeni, da je bila odzivnost 100

%.

Uporabljena tehnika zbiranja podatkov je preizkus znanja, ki predpostavlja zastavljanje

vprašanj določenim osebam, od katerih lahko pridobimo ustrezne informacije, ki jih v naši

raziskavi potrebujemo. Izbrani inštrument je preizkus znanja. Vseboval je vprašanja zaprtega

tipa. Prvo vprašanje je preverjalo znanje o pretežno fizični zgrabi žuželke in zmožnost

posplošitve teh informacij na vse spoznane vrste; drugo vprašanje je preverjalo poznavanje

fiziološke zgradbe metulja in kobilice; tretje vprašanje je preverjalo znanje zaporedja faz v

razvoju metulja; zadnje vprašanje pa razločevanje različnih obustnih aparatov in povezovanje

le teh z ustreznimi vrstami.

Pri analizi in interpretaciji nismo upoštevali rezultatov 4. razreda kontrolne skupine, saj smo

se po pregledu rezultatov strinjali, da ti niso veljavni - dvomimo v objektivnost in ustreznost

izvedbe reševanja vprašalnika s strani učitelja.

4.3.1 Obdelava podatkov Zbrane podatke smo vnesli in obdelali v programu SPSS Statistics ter Microsoft Excel. Podatki

so bili obdelani na deskriptivni ravni: mere srednje vrednosti in razpršenosti za numerične

spremenljivke in frekvenčna porazdelitev (f, f %) za atributivne spremenljivke. Podatki so

predstavljeni v tabelah in grafih.

5 REZULTATI

5.1 KAKŠNO JE ZNANJE O BIOLOGIJI ŽUŽELK RAZLIČNO STARIH UČENCEV

Zanimalo nas je, kakšno znanje imajo učenci četrtega, petega in sedmega razreda, ki so bili na delavnici, o biologiji žuželk. Predstavljamo rezultate nekaj izbranih nalog. Tabela 2: Število učencev, ki so pravilno rešili nalogo 2.1 – Doriši manjkajoče oči metulja, glede na razred

Napačno Pravilno Skupaj

Razred 4 f 25 0 25

f % 100,0% 0,0% 100,0%

5 f 33 9 42 f % 78,6% 21,4% 100,0%

7 f 9 6 15

f % 60,0% 40,0% 100,0%

Skupaj f 67 15 82

f % 81,7% 18,3% 100,0%

Manjkajoče oči metulju je pravilno dorisalo 6 (40,0 %) učencev sedmega razreda, petina (21,4 %) učencev petega razreda in noben učenec četrtega razreda.

22

Tabela 3: Število učencev, ki so pravilno rešili nalogo 2.4 – Doriši manjkajoč rilček metulja, glede na razred

Napačno Pravilno Skupaj

Razred 4 F 16 9 25

f % 64,0% 36,0% 100,0%

5 F 25 17 42 f % 59,5% 40,5% 100,0%

7 F 6 9 15

f % 40,0% 60,0% 100,0%

Skupaj F 47 35 82

f % 57,3% 42,7% 100,0%

Iz podatkov je razvidno, da so učenci sedmih razredov večkrat pravilno dorisali rilček kot učenci petih in četrtih razredov. Največkrat so rilček dorisali pravilno učenci sedmega razreda (60,0 %), sledijo učenci petega razreda (40,5 %). Najslabše pa so nalogo rešili četrtošolci (36,0 %). Tabela 4: Število učencev, ki so pravilno rešili nalogo 3.2 – Doriši manjkajoče oči kobilice, glede na razred

Napačno Pravilno Skupaj

Razred 4 F 11 14 25

f % 44,0% 56,0% 100,0%

5 F 20 22 42 f % 47,6% 52,4% 100,0%

7 F 4 11 15

f % 26,7% 73,3% 100,0%

Skupaj F 35 47 82

f % 42,7% 57,3% 100,0%

Dobra polovica učencev četrtega (56,0 %) in petega (52,4 %) razreda je manjkajoče oči kobilice dorisala pravilno. Pravilno jih je dorisalo tudi 73,3 % učencev sedmega razreda. Tabela 5: Število učencev, ki so pravilno rešili nalogo 3.3 – Doriši manjkajoče tipalke kobilice, glede na razred

Napačno Pravilno Skupaj

Razred 4 F 6 19 25

f % 24,0% 76,0% 100,0%

5 F 10 32 42 f % 23,8% 76,2% 100,0%

7 F 2 13 15

f % 13,3% 86,7% 100,0%

Skupaj F 18 64 82

f % 22,0% 78,0% 100,0%

Nalogo, kjer so morali dorisati manjkajoče tipalke kobilice, so učenci četrtega (76,0 %) in petega (76,2 %) razreda rešili enako dobro. Največ pravilno rešenih nalog je bilo med učenci sedmega razreda (86,7 %).

23

Tabela 6: Število učencev, ki so pravilno rešili nalogo 4.1 – Določi vrstni red fazam razvoja metulja, glede na razred

Napačno Pravilno Skupaj

Razred 4 F 6 19 25

f % 24,0% 76,0% 100,0%

5 F 5 37 42 f % 11,9% 88,1% 100,0%

7 F 2 13 15

f % 13,3% 86,7% 100,0%

Skupaj F 13 69 82

f % 15,9% 84,1% 100,0%

Nalogo o vrstnem redu fazah razvoja metulja so najslabše rešili učenci četrtega razreda (76,0 %), učenci petega (88,1 %) in sedmega (86,7 %) pa malo bolje.

Graf 1: Povprečno število doseženih točk pri nalogi 5 – Poveži žuželko z ustreznim ustnim aparatom, glede na razred

Nalogo, kjer so morali učenci povezati žuželko z ustreznim ustnim aparatom pa so najbolje rešili učenci četrtega (M= 2,52), najslabše pa sedmega (M = 2,27) razreda.

2,52

2,31

2,27

2,1

2,15

2,2

2,25

2,3

2,35

2,4

2,45

2,5

2,55

Aritmetična sredina

4 razred 5 razred 7 razred

24

Graf 2: Povprečno doseženo število točk delovnega lista eksperimentalnih skupin četrtega, petega ter sedmega

razreda.

Iz podatkov je razvidno, da so največje skupno število točk zbrali sedmi razredi (M = 7,80), nato sledijo učenci petih razredov (M = 6,76), najmanjše skupno število točk pa so dosegli učenci četrtih razredov (M = 6,44). Na osnovi teh podatkov lahko sklepamo, da imajo učenci višjih razredov več znanja o biologiji žuželk.

SKLEP Na naše prvo raziskovalno vprašanje, kakšno je znanje o biologiji žuželk učencev četrtega, petega in sedmega razreda, lahko ugotovimo, da imajo učenci višjih razredov več znanja o biologiji žuželk v primerjavi z učenci nižjih starosti. To se je pokazalo predvsem pri nalogi, kjer so učenci morali narisati rilček metulju. Iz tabele 3 lahko ugotovimo, da so rilček največkrat pravilno dorisali sedmošolci, nato petošolci. Najslabše pa so nalogo rešili četrtošolci. So pa učenci sedmega razreda nekoliko slabše reševali nalogo 5. Če primerjamo še skupno število točk med četrtošolci, petošolci ter sedmošolci, lahko ugotovimo, da so najvišje povprečno število točk celega testa dosegli sedmošolci (M = 7,80), nato sledijo učenci petih razredov (M = 6,76), najnižje pa učenci četrtih razredov (M = 6,44). Rezultati so odraz učnih načrtov predmetov naravoslovje in tehnika in naravoslovje.

6,446,76

7,8

0

1

2

3

4

5

6

7

8

9

4 RE 5 RE 7 RE

4 RE

5 RE

7 RE

25

5.2 PRIMERJAVA SKUPINE SEDMOŠOLCEV, KI SO SODELOVALI V DELAVNICI, S SKUPINO SEDMOŠOLCEV, KI NISO SODELOVALI

Pri drugem raziskovalnem vprašanju nas je zanimalo, če se pojavljajo razlike v znanju med skupino učencev sedmega razreda, ki so se udeležili delavnice (eksperimentalna skupina) in med skupino učencev sedmega razreda, ki se delavnice niso udeležili (kontrolna skupina). Tabela 7: Število učencev eksperimentalne in kontrolne skupine, ki so pravilno rešili nalogo 2.1 – Doriši manjkajoče oči metulja

Napačno Pravilno Skupaj

Skupina Kontrolna f 4 12 16

f % 25,0% 75,0% 100,0%

Eksperimentalna f 9 6 15

f % 60,0% 40,0% 100,0%

Skupaj f 13 18 31

f % 41,9% 58,1% 100,0%

Iz podatkov je razvidno da so učenci sedmih razredov kontrolne skupine (75,0 %) večkrat pravilno dorisali manjkajoče oči metulju kot učenci sedmega razreda eksperimentalne skupine (40,0 %). Tabela 8: Število učencev eksperimentalne in kontrolne skupine, ki so pravilno rešili nalogo 2.4 – Doriši manjkajoč rilček metulja

Napačno Pravilno Skupaj

Skupina Kontrolna f 13 3 16

f % 81,3% 18,8% 100,0%

Eksperimentalna f 6 9 15

f % 40,0% 60,0% 100,0%

Skupaj f 19 12 31

f % 61,3% 38,7% 100,0%

Iz podatkov je razvidno da so učenci sedmih razredov eksperimentalne skupine (60,0 %) bolj pravilno dorisali manjkajoče rilček metulja kot učenci sedmega razreda kontrolne skupine (18,8 %). Tabela 9: Število učencev eksperimentalne in kontrolne skupine, ki so pravilno rešili nalogo 3.2 – Doriši manjkajočo oči kobilice

Napačno Pravilno Skupaj

Skupina Kontrolna f 6 10 16

f % 37,5% 62,5% 100,0%

Eksperimentalna f 4 11 15

f % 26,7% 73,3% 100,0%

Skupaj f 10 21 31

f % 32,3% 67,7% 100,0%

26

Iz podatkov je razvidno da so učenci sedmih razredov eksperimentalne skupine (73,3 %) bolj pravilno dorisali manjkajoče oči kobilici kot učenci sedmega razreda kontrolne skupine (62,5 %). Tabela 10: Število učencev eksperimentalne in kontrolne skupine, ki so pravilno rešili nalogo 3.3 – Doriši manjkajoče tipalke kobilice

Napačno Pravilno Skupaj

Skupina Kontrolna f 5 11 16

f % 31,3% 68,8% 100,0%

Eksperimentalna f 2 13 15

f % 13,3% 86,7% 100,0%

Skupaj f 7 24 31

f % 22,6% 77,4% 100,0%

Iz podatkov je razvidno da so učenci sedmih razredov eksperimentalne skupine (86,7 %) bolj pravilno dorisali manjkajoče tipalke kobilice kot učenci sedmega razreda kontrolne skupine (68,8 %).

Graf 7: Povprečno število doseženih točk zbrani pri nalogi 3: pri sedmošolcih v eksperimentalni skupini ter

kontrolni skupini

Učenci sedmih razredov eksperimentalne skupine (M = 4,76) so boljše dorisali manjkajoče dele metulja in kobilice kot učenci sedmega razreda kontrolne skupine (M = 4,50). Tabela 11: Število učencev eksperimentalne in kontrolne skupine, ki so pravilno rešili nalogo 4.1 – Določi vrstni red fazam razvoja metulja

Napačno Pravilno Skupaj

Skupina Kontrolna f 3 13 16

f % 18,8% 81,3% 100,0%

Eksperimentalna f 2 13 15

f % 13,3% 86,7% 100,0%

Skupaj f 5 26 31

f % 16,1% 83,9% 100,0%

4,76

4,5

4,35

4,4

4,45

4,5

4,55

4,6

4,65

4,7

4,75

4,8

7 RE 7 RK

7 RE

7 RK

27

Učenci sedmih razredov, ki niso bili vključeni v delavnice (81,3 %) so slabše rešili nalogo, kjer so morali določiti zaporedje razvoja metulja kot eksperimentalna skupina (86,7 %).

Graf 9: Povprečno število doseženih točk pri nalogi 5: pri sedmošolcih v eksperimentalni skupini ter kontrolni

skupini

Učenci sedmih razredov, ki so bili vključeni v delavnice so boljše rešili nalogo (M = 2,27), pri kateri so morali povezati obustne aparate z ustrezno žuželko kot kontrolna skupina (M = 1,5).

Graf 10: Povprečno število doseženih točk na testu znanja pri sedmošolcih v eksperimentalni skupini ter kontrolni skupini

Učenci eksperimentalne skupine so na celotnem testu dosegli višje povprečno število točk (M = 7,8) kot učenci kontrolne skupine (M = 6,81).

2,27

1,5

0

0,5

1

1,5

2

2,5

7 RE 7 RK

7 RE

7 RK

7,8

6,81

6,2

6,4

6,6

6,8

7

7,2

7,4

7,6

7,8

8

Aritmetična sredina

7RE 7RK

28

Iz prikazanih tabel in grafov lahko ugotovimo, da so sedmošolci eksperimentalne skupine po

končanih delavnicah imeli več znanja o telesni zgradbi žuželk, metuljevemu razvojnemu krogu

in obustnih aparatih pri različnih predstavnikih žuželk.

Največjo razliko med kontrolno in eksperimentalno skupino opazimo pri nalogi, kjer so učenci

risali manjkajoče dele žuželke in sicer pri risanju rilčka. Do tako velike razlike pri tej nalogi je

najverjetneje prišlo, ker so imeli učenci eksperimentalne skupine delavnico, ki je bila

namenjena prav spoznavanju obustnega aparata metuljev. Pri risanju ostalih struktur ni prišlo

do opaznejših razlik. Do manjše razlike med eksperimentalno in kontrolno skupino je prišlo

tudi pri reševanju naloge z razvrstitvijo stadijev metulja v pravilni vrstni red in pri povezovanju

obustnega aparata z določeno žuželko. Do takšnih razlik je lahko prišlo, ker so temo že

obravnavali pri pouku in so ji dali več pozornosti.