DELO IN ŢIVLJENJE NA EKOLOŠKI KMETIJI · 2011-12-16 · Portugalska deţela je čudovita na pogled, toda neizprosna za ţivljenje, zato je izseljevanje sestavni del portugalskega

ŠOLSKI CENTER ŠENTJUR

VIŠJA STROKOVNA ŠOLA

Program: UPRAVLJANJE PODEŢELJA IN KRAJINE

DELO IN ŢIVLJENJE NA EKOLOŠKI KMETIJI

PEQUENA TERRA NA PORTUGALSKEM

SEMINARSKA NALOGA

Praktično izobraţevanje

PREDAVATELJ: MARJANA KURNIK, uni. dipl. agr.

MATIC ČOKLC

ŠENTJUR, SEPTEMBER 2011

ČOKLC, MATIC. Delo in ţivljenje na ekološki kmetiji Pequena Terra na Portugalskem. Sem.nal. Šentjur

Šolski center Šentjur, Višja strokovna šola, Upravljanje podeţelja in krajine, 2011

1

KAZALO VSEBINE

1 UVOD ............................................................................................................................ 2

2 PORTUGALSKA .......................................................................................................... 3

2.1 Statistični podatki ................................................................................................... 3

2.2 Opis pokrajine ......................................................................................................... 4

2.3 Kmetijstvo na Portugalskem ................................................................................... 5

3 PEQUENA TERRA - MALA ZEMLJA ....................................................................... 5

3.1 Lega kmetije ........................................................................................................... 5

3.2 Predstavitev kmetijske dejavnosti ........................................................................... 5

3.3 Izobraţevalna dejavnost .......................................................................................... 6

4 EKOLOŠKO KMETOVANJE NA PEQUENI TERRI ................................................ 7

4.1 Osnovna načela ....................................................................................................... 7

4.2 Ţivinoreja ................................................................................................................ 8

4.3 Rastlinska pridelava ................................................................................................ 9

4.4 Trajnostni razvoj ................................................................................................... 10

5 ZAKLJUČEK .............................................................................................................. 13

6 VIRI ............................................................................................................................. 14

KAZALO SLIK

Slika 1: Logotip ..................................................................................................................... 2

Slika 2: Značilna pokrajina .................................................................................................... 4

Slika 3: Kosnja trave ............................................................................................................. 6

Slika 4: Otroci na kmetiji ...................................................................................................... 7

Slika 5: Pletje plevela ............................................................................................................ 8

Slika 6: Govedo ..................................................................................................................... 9

Slika 7: Soncna celica .......................................................................................................... 11

Slika 8: Vetrnica .................................................................................................................. 11

Slika 9: Eko tuš .................................................................................................................... 12

Slika 10: Okrasna ptica ........................................................................................................ 12



2

1 UVOD

Kmetijstvo in z njim povezane dopolnilne dejavnosti postajajo nosilke razvoja podeţelja.

Čedalje več mladih ljudi se zaveda, da je trajnostni razvoj podeţelja povezan z naravnimi

danostmi pokrajine v kateri ţivijo. Proizvodnja hrane je v našem času izjemno pomembna.

Smernice razvoja kmetijstva so v trajnostni proizvodnji hrane, trajnostni rabi naravnih

virov in ohranjanju biotske pestrosti. Izobraţujem se, da bi lahko inovativna znanja

uporabil pri trajnostnemu razvoju podeţelja.

V študijskem letu 2010 - 2011 sem se prijavil na razpis za študijsko mobilnost študentov v

tujini, v okviru programa Erazmus. Praktično izobraţevanje je trajalo od 16. maja do 15.

julija 2011 na ekološki kmetiji Pequena Terra na Portugalskem.

Štirje študentje Šolskega centra Šentjur smo z osebnim avtomobilom odpotovali iz

Slovenije do letališča Bergamo v Italiji, nato z letalom do Porta. Še dve uri voţnje z

osebnim avtomobilom po zanimivi pokrajini ob obali Atlantskega oceana sta minili, da

smo prišli na cilj. Na Pequeni Terri so nas prisrčno sprejeli in pogostili. Apartma v katerem

smo ţiveli dva meseca je postal naš novi dom. Do kmetije, kjer smo opravljali, prakso smo

imeli deset minut hoje. Imeli smo prijazno mentorico, ki nas je veliko naučila. Dobro smo

se razumeli z vsemi zaposlenimi na kmetiji. Sporazumevali smo se v angleškem jeziku. V

bliţini kmetije je bil hotel, kjer smo uporabljali internet.

V nalogi ţelim predstaviti ţivljenje in delo na ekološki kmetiji Pequena Terra na

Portugalskem.

Slika 1: Logotip



3

2 PORTUGALSKA

2.1 Statistični podatki

Uradno ime : Republika Portugalska

Površina : 92.345 km2

Zemljepisna razdelitev : na severu gorata območja; bolj proti jugu sredogorje; na zahodu

ob Teju in Sadu niţavje; na jugu, v Alenteju in Algarvi, gričevnat svet.

Podnebje : oceansko, proti jugu bolj sredozemsko

Glavne reke : Tejo, Guadiana, Mondego, Douro, Sado

Najvišji vrh : Serra de Estrela (1991m)

Glavno mesto : Lizbona

Oblika vladavine : parlamentarna ureditev z enodomno republiško skupščino (230 članov,

izvoljeni za štiri leta)

Upravna razdelitev : 18 upravnih okroţij, 2 avtonomni regiji (Azori, Madeira)

Sodstvo : visoko sodišče, prvostopenjska sodišča v vsakem upravnem območju, upravna

sodišča

Število prebivalcev : 10.617.000

Gostota poselitve : 115 prebivalcev na km2

Uradni jezik : portugalščina

Vera : katoliki (89%), protestanti, judje, muslimani

Nacionalna sestava : Portugalci 95%, 5% tujih drţavljanov

Ţivljenjska doba v letih : moški 75,5, ţenske 82,3

Denarna enota : Evro

BDP : 167 miljard evrov, 15800 evra na prebivalca

Uvoz : nafta, stroji, avtomobili, ţita in ţitni izdelki

Izvoz : tekstilni izdelki, stroji, predivo, kemični izdelki, plutovina, ribji izdelki, les, vino,

smole, olivno olje

Trgovinski partnerji : Velika Britanija, Nemčija, ZDA, Francija in druge drţave EU



4

2.2 Opis pokrajine

Portugalska je majhna deţela mnogih znamenitosti in lepih pokrajin. Na severu so gore s

skalnatimi in golimi vrhovi, na pobočjih dišijo divje cvetlice, prepuščene vetrovom in

osamljenim pastirjem. Proti jugu se visoke gore umikajo valovitim zelenim gričem, kjer

vidimo starinska mala posestva, bele vasice in od sonca obarvane vinogade. Naprej proti

jugu na širokem območju, ki se vleče čez tretjino deţele, leţijo od sonca izsušene ravnine,

prekrite s pšeničnimi polji in obseţnimi nasadi plutovcev. Na skrajnem jugu prevladuje

blago podnebje s sredozemskim rastlinstvom, makijo, mandljevci in oranţevci.

Na Portugalskem ţivijo ţivalske vrste, ki jih najdemo tudi drugod v Evropi in severni

Afriki. Visoko v gorah se klatijo volkovi in risi. Na Portugalskem ţivijo tudi lisice, kunci,

zajci, divji prašiči, ptice roparice, itd. Na otoških pečinah gnezdijo kormorani, galebi,

čaplje, njorke itd. Majhna oddaljenost Portugalske od Afrike je razlog za veliko število

ptic, saj leţi deţela na poti, po kateri se selijo številne vrste ptic iz Evrope v Afriko.

Dolga atlantska obala Portugalske, cvetoča pristanišča in velika pomorska tradicija so

vzrok, da morje in pomorstvo igra pomembno vlogo v ţivljenju Portugalcev.

Slika 2: Značilna pokrajina



5

2.3 Kmetijstvo na Portugalskem

Portugalska deţela je čudovita na pogled, toda neizprosna za ţivljenje, zato je izseljevanje

sestavni del portugalskega ţivljenja. Kar polovica deţele velja za kmetijsko, toda le

četrtina portugalskih delavcev ţivi na kmetijah, ki so v večini majhne in neučinkovite.

Kmetijsko najbolj razvita pokrajina je med rekama Douro in Tejo. Tu je zelo razširjeno

vinogradništvo (Porto). Na jugu gojijo agrume, breskve, mandeljne, hrast plutovec in oljke.

Hrast plutovec na Portuglskem pokriva polovico svetovnih potreb po pluti. Ta vrsta hrasta

raste samo v sredozemskih pokrajinah. Pluto pridobivajo iz zunanje drevesne skorje; je

porozna, lahka, ne prepušča vode in jo zlahka obdelujemo. Hrast plutovec mora rasti 15 let,

preden se skorja razvije v pluto in še ta je na začetku bolj groba in malo vredna. Skorja se

obnovi v osmih do desetih letih in ta pluta je boljša. Med najpomembnejše kulture spadajo

še pšenica, koruza, oves in rţ. Ţivinoreja se na severu omejuje bolj na govedorejo, na jugu

pa temelji na ovčereji ter reji oslov in mul.

Portugalski kmetje vidijo rešitev svojih kmetij v dopolnilnih dejavnostih, trajnostnem

razvoju in ekološki pridelavi hrane. Zgleden primer je kmetija Pequena Terra na kateri sem

preţivel dva čudovita meseca prakse.

3 PEQUENA TERRA - MALA ZEMLJA

3.1 Lega kmetije

Kmetija Pequena Terra leţi v osrednjem delu Portugalske. Ima izredno ugodno lego, saj je

samo šest km oddaljena od atlanstke obale, dva km pa jo ločita od avtoceste, ki povezuje

največji portugalski mesti Lizbono in Porto. Kmetija ima dobre pogoje za razvoj

ekološkega kmetovanja. V bliţini so turistično razvita mesta. Ob morju je sodobno

letoviško mesto Nazare. Blizu je mesto Alcobaca z znamenitim samostanom, ki je pod

Unescovo zaščito.

3.2 Predstavitev kmetijske dejavnosti

Vsakdanja kmečka opravila na 6 ha veliki kmetiji razporeja gospa Paula, ki je bila tudi

naša mentorica. Redno imajo zaposlenih šest ljudi, dva v kuhinji in štiri na posestvu.

Pomagajo jim sezonski delavci in praktikanti. Naše delo se je začelo ob 9. uri in končalo

ob 16. uri. Imeli smo čas za malico, ki smo si jo sami pripravljali.



6

Pogoji za ekološko kmetovanje so zelo ugodni. Vse leto prevladuje milo oceansko

podnebje z dovolj padavin. Poletno vročino omili veter, ki nenehno piha iz oceana. Veter

in sonce sta vira obnovljive energije na kmetiji.

Kvalitetna peščena zemlja je polna mineralov, kar je dobra osnova za pridelovanje

raznovrstne zelenjave in sadja. Ustvarjeni so vsi pogoji za rast zelo aromatičnih zelišč in

sladkega sadja. Na posestvu imajo linijsko struktuirane nasade : češenj, breskev, naktarin,

marelic, jabolk, hrušk, limon, pomaranč. Prav uţivali smo pri obiranju sladkih jagod. Ves

plevel v zelenjavnih nasadih smo ročno odstranjevali.

Redna košnja trave in urejanje okolice je bilo tudi naše opravilo.

Slika 3: Kosnja trave

Negovali smo prelepe vrtnice, ki krasijo vhod na kmetijo in okolico našega apartmaja. Ob

terasi kjer smo pili kavo so zorele pomaranče in limone.

Na kmetiji ţivijo raznovrstne ţivali: različne pasme goveda, prašiči, konji, osli, koze, ovce,

noji, perutnina, okrasne ptice, fazani, pavi itd. Praktikanti smo med drugim pomagali pri

striţenju ovac.

Kmetija je članica World pheasant Association (WPA), zato si prizadeva ustvariti

optimalne pogoje za prilagoditev in razmnoţevanje čudovitih okrasnih ptic, predvsem

fazanov.

3.3 Izobraţevalna dejavnost

Ekološka kmetija Pequena Terra je tudi čudovita izobraţevalna ustanova. Cilj dopolnilne

dejavnosti je pribliţati ţivljenje na kmetiji mestnim otrokom. Organizirano so prihajali

večkrat na teden. V naravnem okolju so spoznavali raznovrstne ţivali, ki ţivijo na kmetiji.

Navdušeno so prepoznavali značilnosti in način ţivljenja prosto ţivečih ptic. Na poti



7

imenovani Bio krog, so odkrivali skrite čudese narave in tehnike, ki se uporabljajo za

trajnostni razvoj kmetijstva ter uporabo alternativnih oblik energije. Otroci so se v čisti in

urejeni naravi igrali, peli, plesali, pleli plevel, izdelovali zapestnice in vizitke iz naravnih

materialov. Oblikovali so piškote v obliki ţivali in jih pekli v krušni peči. Pripravljali so

čaj iz aromatičnih – zdravilnih zelišč, sladkali so se s sadjem itd.

Za njihovo izobraţevanje, zabavo in varnost smo skrbeli animatorji. Zadolţen sem bil za

spremstvo otrok, ki so jahali na osličku. Čutil sem veliko povezanost ţivali in otrok.

Pomagal sem tudi pri streţbi kosila, ki so ga za otroke pripravili v kuhinji iz domače

biološko pridelane hrane. Na jedilniku je bila biološka zelenjavna juha, mešano meso na

ţaru ali raca z riţem, biosolata in sadje s smetano ali jagodni sladoled.

Tudi pospravljanje jedilnice je bilo delo nas praktikantov. Skrbno smo morali ločevati

odpadke, s tem smo vzgajali otroke, ki so nas opazovali in posnemali. Biološke odpadke na

kmetiji kompostirajo in uporabljajo za gnojenje.

Pequena Terra razvija svoje dejavnosti z namenom zagotavljanja močne povezave med

posameznikom in pokrajino, preko dela, učenja, zabave in spoštovanja do narave.

Slika 4: Otroci na kmetiji

4 EKOLOŠKO KMETOVANJE NA PEQUENI TERRI

4.1 Osnovna načela

Ekološko kmetovanje je eden izmed odgovorov na ekološke probleme sodobnega sveta.

Razlogi za ekološko kmetovanje so predvsem varna in zdrava hrana, varstvo okolja, skrb

za dobro počutje ţivali in spodbujanje biotske raznovrstnosti. Ekološko kmetijstvo se

osredotoča na delo skupaj z naravo in ne proti njej. Ekološko kmetovanje pomeni tudi

http://sl.wikipedia.org/wiki/Ekologija

http://sl.wikipedia.org/wiki/Hrana

http://sl.wikipedia.org/wiki/Okolje

http://sl.wikipedia.org/wiki/%C5%BDivali

http://sl.wikipedia.org/wiki/Biodiverziteta



8

način ţivljenja in mišljenja. Vsako ţivilo se ocenjuje glede na okus, uporabnost in

prehransko vrednost (kalorije, vitamini, minerali). Upošteva se tudi socialno-kulturne in

ekološke vrednosti. Ekološka ţivila imajo visoko ekološko vrednost, saj ekološko

kmetijstvo pazljivo ravna z naravnimi viri.

Na ekološki kmetiji si prizadevajo ohranjati in izboljševati naravno zasnovano rodovitnost

tal z uporabo gnojil s kmetije, pridelavo vmesnih posevkov, njivske krme in metuljnic ter s

širokim kolobarjem. Poleg tega prispevajo k ohranjanju biotske raznovrstnosti s tem, da ne

uporablja kemično-sintetičnih sredstev za varstvo rastlin (pesticidov), gnojijo v skladu s

potrebami rastlin in da prideluje krmne rastline v široko zastavljenem kolobarju.

Ohranjajo oziroma varujejo naravne vire, kot so voda, zrak, tla in energija.

Slika 5: Pletje plevela

4.2 Ţivinoreja

Ţivinoreja na ekološki kmetiji temelji na pozornosti in spoštovanju ţivih bitij. Vsi

zaposleni morajo poznati značilne potrebe ţivalskih vrst in jih skuša upoštevati v kar

največji moţni meri. Ţivali ne bivajo v utesnjenih in pretemnih prostorih, kokoši niso

stisnjene v kletke, ţivali imajo moţnost rednega izhoda na prosto. Dobivajo le krmo, ki

ustreza posamezni vrsti in ki je brez sintetičnih snovi za pospeševanje prireje ter brez

antibiotikov. Za zdravje ţivali skrbijo predvsem s pomočjo selekcije odpornejših pasem ter

z ţivalim prilagojeno rejo in krmo. Če se vseeno pojavijo zdravstvene teţave, nemudoma

ukrepajo in bolezen ozdravijo. Za ta namen dajejo prednost postopkom naravnega

http://sl.wikipedia.org/wiki/Kalorija

http://sl.wikipedia.org/wiki/Vitamin



9

zdravljenja, še zlasti homeopatiji. Za zdravje ţivali je pomembna preskrba z zadostno

količino polno vredne krme. Krma izvira iz ekološke pridelave, preteţno iz lastne kmetije.

Mesne in kostne moke ne uporabljajo prav tako tudi ne gensko spremenjenih proizvodov.

Ţivali so ţe na videz lepe in zadovoljne, zato so obiskovalci ekološke kmetije zelo

navdušeni. Nekateri se vračajo in jih negujejo ter hranijo.

Slika 6: Govedo

4.3 Rastlinska pridelava

Na Pequeni Terri skrbijo za čim bolj sklenjen krogotok, kar pomeni,da sta rastlinska

pridelava in reja ţivali povezani. Na njivah poleg pridelkov za prodajo pridelujejo tudi

krmne rastline za ţivinorejo. Rastlinske odpadke in ţivalska gnojila sveţa ali kompostirana

vračajo na njive, s katerih so tudi prišla.

Ohranjanje in izboljševanje rodovitnosti tal je še posebno pomembno. Ţivljenje v tleh

(ţuţelke, črvi, mikroorganizmi…) razgrajujejo odpadne rastlinske in ţivalske produkte in s

tem v njih vsebovane hranilne snovi spreminjajo v hrano za rastline. Dušik, ki ga rastline

potrebujejo za rast, v tla privedejo s pridelavo metuljnic, ki s pomočjo bakterij lahko

veţejo zračni dušik. Mineralnih dušikovih gnojil na kmetiji ne uporabljajo.



10

Rastlinske bolezni preprečujejo tako, da krepijo lastne obrambne sposobnosti rastlin in

podpirajo naravne procese uravnavanja. To vključuje tudi aktivno spodbujanje koristnih

ţivali, izbiro takšnih vrst in sort, ki so prilagojene določenemu rastišču, obdelovanje tal ob

pravem času in uravnoteţeno gnojenje. Za varstvo rastlin je zelo pomembno zatiranja

plevela.

Ţe z dobro premišljenim kolobarjem in skrbno izbrano obdelavo tal se v veliki meri

izognejo plevelu. Če se kljub temu pojavi v preveliki meri, ga zatrejo toliko, da nima

pretiranega vpliva na posevek oziroma nasad ter da ne ovira preveč spravila in oskrbe

rastlin. Poleg preprečevalnih ukrepov plevele odstranijo ročno ali mehanično s česalom,

okopalnikom, krtačami.

Vseh škodljivcev in plevela ne iztrebijo. Vsaka bolezen, škodljivec ali plevel ne vpliva na

količino ali kakovost pridelka, zato zatiranje ni vedno potrebno.

Včasih tudi na ekološki kmetiji uporabijo naravne, delno tudi doma pripravljeni pripravki,

kot so različne rastlinske brozge, fermentirani rastlinski izvlečki npr. pripravki iz kopriv,

gabeza, indijskega drevesa, ki po svojem delovanju niso primerljivi s kemičnimi sredstvi.

Pri škodljivcih, kot so ţuţelke, poleg pripravkov uporabljamo tudi koristne ţivali - naravne

sovraţnike škodljivca.

4.4 Trajnostni razvoj

Ekološko kmetijstvo prispeva k varovanju narave in okolja, še posebno k varovanju tal,

ohranjanju naravnih virov, ohranjanju biotske raznovrstnosti rastlin in ţivali, k zmanjšanju

obremenjevanja podnebja s toplogrednimi plini ter k zmanjšanju obremenjevanja

podtalnice z nitrati in s preostanki pesticidov (sredstev za varstvo rastlin).

Na kmetiji ne uporabljajo kemično-sintetičnih sredstev za varstvo rastlin, gnojijo

prilagojeno potrebam rastlin in lastnostim tal, pridelujejo njivsko krmo v okviru široko

zastavljenega kolobarja in na ta način prispevajo k ohranjanju pestrosti ţivalskih in

rastlinskih vrst. Ker na kmetiji ne uporabljajo umetnih gnojil prihranijo veliko energije.

Manjša poraba energije pomeni manjše emisije podnebju škodljivega ogljikovega dioksida

ali rastlinam škodljivega amonijaka.



11

Slika 7: Soncna celica

Slika 8: Vetrnica

Na kmetiji uporabljajo lastno energijo, ki jo proizvajajo s pomočjo sončnih celic in vetrnic.

Energijo tudi prodajajo.

Tla so eden najpomembnejših naravnih virov, saj so osnova za pridelovanje naših ţivil.

Zaradi tega je varstvo tal še posebej pomebno. Tla na ekološki kmetiji se praviloma

odlikujejo po visoki vsebnosti organske snovi in po višji biotski dejavnosti. Poleg tega so

manj podvrţena eroziji.

Ker je bilanca hranil na ekološki kmetiji v veliki meri uravnoteţena, ekološko kmetijstvo s

tem na poseben način prispeva k varstvu podtalnice in površinskih voda pred nitrati.



12

Slika 9: Eko tuš

Slika 10: Okrasna ptica



13

5 ZAKLJUČEK

Ţivljenje in delo na ekološki kmetiji je bilo polno prelepih doţivetij in novih izkušenj.

Ljudje so veseli, prijazni, pošteni, zgovorni, predvsem mladi dobro govorijo angleško. Pri

njih je vsak gost dobrodošel. Oboţujejo nogomet, tudi na kmetiji smo ga igrali ob koncu

delovnih dni.

Portugalska deţela je kot ustvarjena za zabavo, praznovanja in verske slovesnosti.

Podeţelska tradicija ohranja vaške »festas«, tradicionalne trţnice in sejme. Ob koncu

tedna in v prostih dneh smo praktikanti odpotovali z avtom, ki smo ga dobili na kmetiji.

Ogledovali smo znamenite cerkve in samostane v Alcobaci, Batalhi, ki so pod zaščito

Unesca. Obiskali smo zanimivi mesti s starodavnimi utrdbami in gradovi Obydus in

Tomar. Bili smo v Fatimi, enem najpomembnejših svetišč rimsko katoliškega sveta. Oddih

od samostanov, cerkva in podeţelja je bil obisk ţivahnega obmorskega mesta Nazare, kjer

smo se zabavali, sončili na znameniti peščeni plaţi, kopali pa smo se v toplejšem morju

zaliva San Martinho. Na povratku smo prespali v Portu, kjer smo si ogledovali mesto z

znamenitim pristaniščem, od koder izvaţajo svetovno znano vino »portovec«.

Ob zaključku praktičnega izobraţevanja smo se hvaleţno poslovili od mentorice in vseh

zaposlenih na kmetiji. Pripravili smo piknik, skuhali dober golaţ in sladico. Bilo je lepo,

veselo, a tudi ganljivo slovo.

Doţivel sem izjemno ţivljenjsko izkušnjo in pridobil inovativna znanja, ki mi bodo

koristila v ţivljenju.



14

6 VIRI

Avto atlas Evrope (Mladinska knjiga 2008)

EU v šoli – priročnik za učitelje (Urad vlade RS, 2010)

Osebni dnevnik in fotoalbum (Matic Čoklc 2011)

Svetovni popotnik – Portugalska (Mladinska knjiga 2001)

Documents

DELO IN ŢIVLJENJE NA EKOLOŠKI KMETIJI · 2011-12-16 · Portugalska deţela je čudovita na pogled, toda neizprosna za ţivljenje, zato je izseljevanje sestavni del portugalskega